Politični ogled. Tnrška vojska je ustavljena — do novega leta. Ruski car se je turškemu sultanu pogrozil, da v 48 urab privoli v dvamesečno premirje ali pa dobi takoj boj z Rusi. Turk se je tega ustrašil iu je svojim geneialom povsod ukazal mirovati. Toliko premore sama beseda ruskega cara. Bil pa je že slednji čas, da je car možato spregovoril, ker osamljeni Srbi od neiztnerne množine Turkov napadjeni bi naposled vendarle onemogli zlasti, ker 80 v nesrečni bitki 29. okt. moiali zapustiti Djunis in Aleksinac in se pomeknoti nazaj proti Kruševacu, Paračinu in Čupriji. Vendar do tolikega uspeba so Turki prišli še le po 13dnevnem strahovitem klanju; Srbi in ruski prostovoljci so kakor levi branili vsak pedenj slavjanske zemlje. Ako nebi Turki imeli toliko vojakov, potem toliko angleškib, fraucoekib, magjarskib in poljskib oficirjev, bili bi neizmerno tepeni. Ker dnes za več časa ta oddelek sklenemo, cemo še kratko svojim bralcem povedati, kako se je na bojišču slednji čas godilo. Ko so 24. sept. Turki pred Aleksinacem bili tepeni, so se prestavili na južno stran vode Morave in zafeli svoje vojake in kanone močno pomnoževati, ob enem pa so skušali od Zajčara, od Novega-pazara, od Sjenice in crez Drino vdreti v Srbijo. Vsled tega je moral Črnajev od svoje vojne pomoči odpošiljati, da obrani deielo pred požiganjem in pustošenjem. Sredi oktobra je Kerim-paša spoznal, da je zadosti niocen premagati Črnajeva. Začel je tedaj 19. oktobra krvavi odločilni boj. Zgrabil je obrista Horvatoviča, ki je bil zašancan na južnib hribih pri Djunisu in na izhodni strani vode Djanice. Po 12urtrajajočem boienju je Srboin vzel 13 šanc. Število mrtvih bilo je aa obeb straneb strahovito. Drugi deu 20. okt. je sam Oinajev došel v Djunis in Tuike odbijal, da niso niti za stopinjo naprej prodirati zamogli; ali med tera so na nasprotni strani iz Kruppovib kanonov v Bujruir in Aleksinac sipali pravo toco krogelj in granatov. Srbi so zapustili Bujmir, ki je pogorel. Tretji den 21. okt. pa so z velikim pogumom sami napali Turke, jim vzeli vseh poprej zgubljenih 13 sanc in zapodili za Viljegovac nazaj. Ali proti večeiu je taka množina turškib vojakov pritisnola na Srbe, da so se ti morali zopet v Djunis pomeknoti; 22. okt. se je bojevalo samo s kanoni; 23. okt. pa so Turki hotli z naskokom vzeti Djunis, a ni se jim posrečilo, Srbi so odbili vse srdite napade; 24., 25., 26., 27., 28. okt. bil je zopet boj samo s kanoni toda Turkom bolj na srečo, kakor pa Srbom, ki 80 morali zapustiti Bobovište in vsi 3 mosti pri Trubarovem črez Moravo v Deligrad so polagoma prišli tako pod turške krogle, da se ni moglo več iz ene strani Da drugo prebajati in tako je bila zveza med Deligradom iu Djunisom že v nevarnosti. Sedaj je prišlo 29. okt. do najbolj krvave odločilne in za Srbe čeravno slavne, vendar nesrečne bitke pri Djunisu; Turki so silao prodirali naprej, vse junaštvo Srbov, vse streljanje ni zdalo nič; zastonj je palo 10.000 Turkov; črez mrtvece so lomastili drugi naprej, vzeli Djunis in šance ter srbsko vojno predrli in jo tišali narazen. Da nebi Srbi zgubili prevec kanonov, so se ruski prostovoljci postavili pred Turke in jib držali nazaj; kaaoni so bili odpeljani; ali 2500 Rusot je obležalo mrtvib tam kder so stali. To je rešilo srbsko vojno, da ni bila popolnem razbita, 30. okL so Turki močno oslabljeni na bojišču mirovali, le Črkesi so požigali deželo do Deligrada; 31. so Srbi zapustili Aleksinac in proti večeru so ga zaaedti Turki; 1. nov. so hotli Turki od Djunisa prodreti v Kruševac, toda Horvatovič je še bil vendar tako močeD, da jih je pri Glogovacu ustavil po srditetn boju. To je pa bila tudi zadnja bitka v tej turškej vojski. Proti večeru je došlo iz Beligrada ia Carigrada povelje, da se z orožjem miruje do aovega leta. Avstrijske dežele. V držarnem zboru so nemški ustavoverci začeli razpravo zastran odgovora, katerega 80 od ministerstva dobili gled6 vojske in vstaje na Turškem, in z katerim niso bili zadovoljni. Toda sedaj jim je žal, da niso tibo djali. Kajti njihovi najboljai govorniki so se »kazali v politiki prave reve in neiztnerno puble glave, ob enem so svetu razodeli, kako sovražijo Šlavjane in kako srda in jeze klepečejo pred Rusom. Vsi pa 80 udiibali po ministrih zlasti po Andrassy-ju, zakaj ni bil bolj previden, zakaj ni vstaje kristijanov na Tnrškem takoj zadusil itd. Kaj pametnega ni redel nobeden svetovati — eden je rekel, naj se TurSija obrani, kakoršna je, drngi, uaj ostane Avstrija popolnem miiua, naj delajo tam doli za Sa\ro ljudje, kar hočejo, tretji je kli cal Bismarka, četrti je svaril pred zascdeujem Bosnije in Hcrcegoviue, peti jo zahteval boj zoper Ruse .... sploh ministerstvo je dobilo poln koš nasvetov, kojih je drug slabši od drugega. Najvefii vtis je storil govor grofa Hobenwarth-a, ki je rekel: v Avstriji mora vnanja in notranja politika biti, ne kakor Nemec želi, ne kakor Magjar zahteva, ne kakor si Italijan domiŠljuje, ampak kakor je celej Avstriji na korist in cast ter vsem njenim prebivalccin: Nemceiu, Magjarom, Italijanom ia tudi Slavjauora prav ! Nasproti nemškim turkoljabom in slavjanožrecem sta dr. Vošnjak ia dr. Fanderlik zgovorno so potegovala za turške Slavjane; pivi je rekel: Avstrija bila bi imela kmatu v zafietku, ko je boseaska in bercegoriaska vstaja poknila, v zvezi z Rusi iti nad Turke in vse bi bilo sedaj v redu; drugi pa je turkoljubom strahorito zazvouil rekši: da avstrijski Slarjam želijo svojim junaškim pa nesre^nim bratom na TurSkem irečo, svobodo in neodvisnost od Turkov in da nimajo nobenib želj zarad divjih Turkov vnjsko začeti proti Rusom. Naposled je Greuter, Nemec in Tirolec, govoril za turške kristijane in nasvetoval, naj Avstrija vzeme Bosnijo in Hercegovino. Njemu nasproti pa je Nemec, liberalec in ustavoverski glavaČ, dr. Herbst, branil Turka in rekel, da Avstrija ne sme nobene turske dežele zasesti. Ta gospod je pa6 pozabil, kar so na3i predstariši od Turkov trpeli. Samo 1. 1683, ko so Dunaj napadali, so Turki seboj odgnali v sužanstvo 6000 možkih, 11.215 žen, 13.888 deklet, 56.093 otrok in 204 plemenitaških devic! In Avstrija nebi smela ničeBar Turkom vzeti, ali bi jih še celo z vojsko naj šla branit in za nje kri prelivat!? To je ravno tako nekrščansko, protiavstrijansko in prismuknjeno, kakor je »ploh vso nemško-raagjarsko prvaštvo. Vnanje države. Na zahtevanje ruskega cara 80 Turki z vojsko prenebali do novega leta. Da bo do tega časa mir sklenjen, to je popolnem neverjetno. Verjetniše cel6 je, da bo vojska se raztegnila na Rusijo, Auglijo, mogoJe tudi na Avstrijo in na celi svet. Kajti Rus in Anglež se močno pisano gledata in pripravljata na boj. Rusi utvrdujcjo vsa svoja mesta ob Črnem tnorju, v Odesi je uasipe za kanone nadelavalo 15000 ljudi. Po železnieab se prevažajo vojaki in vojna sprava na turško mejo; izvažanje konjev v Avstrijo je prepovedano, 90 regimeutov kozakor se napravlja na pot pioti Turčiji. — Avstrijski minister Andrassy je poprašal in se piitožil, zakaj se je ruski car Turkom pogrozil za njegovim hrbtom. Tako prašanje ja novarno in navadno znamenje bližnje vojske. — Prusko-nemški cesar drži gotovo z Rusi, iu se boče tem zahvaliti za dobrobotno podporo v pruski vojski zoper Avstrijo 1. 1866 in zoper Francoze 1. 1870. Mogoče je cel6, da Prusi premejo nas, ako Itusom vojsko napovemo. Italijanskenau kralju je ruski car poslal lastnoroCno pismo in Lahi sedaj pravijo, da se bo gotovo vojska unela med Angleži iu Rusi zaiad Turkov. — Francozi 80 sklenolž tiho djafi iu se Cisto nič mešati v turške zadeve. Angleži pa podpirajo Turke in se pripravljajo za nje na boj. Ravno sedaj so njim poslali ladjo z 10 milijoni patronov za puške. Grkoin pa, ki hočejo pomagati svojim rojakom, kateri še vedno trpijo pod turškim jarmom, so se pogrozili, da jim posttelajo in raznesejo vsa tnesta ob morju. Ali Grki se tega ne plaSijo in zbirajo 60.0<j0 vojakov. Tudi pošiljajo skrivotna orožjc v turške dežele Tesalijo, Epir in Albanijo. — Tnrki zbirajo v Drinopolji 200.000 novih vojakov, iz Arabije jih je ravno sedaj doilo 30.000 mož, ki marširajo y Srbijo, da pomnožijo vojsko Kerimpaševo, ki je zadnji čas veliko ljudi zgubila. Sploh vse kaže na strahovito krvi prelivanje, niS pa na pravi mir!