Mostovi 2003 Manica Lipec
Anton Omerza
PREDSTAVLJA SE VAM
INTRODUCING
Manica Lipec
Kaj si študirala in iz katerih jezikov
prevajaš?
Na Filozofski fakulteti sem študirala an¬
gleščino in francoščino in prevajam v in iz
obeh jezikov.
Kje si zaposlena in kaj delaš?
Zaposlena sem pri Olimpijskem komiteju
Slovenije - združenju športnih zvez, na od¬
delku za mednarodno dejavnost. Po ustano¬
vitvi OKS sva bila z generalnim sekretarjem
mag. Tonetom Jagodicem edina redno zapo¬
slena, sedaj nas je zaposlenih že 24. Začela
sem kot poslovna sekretarka, nato so se moje
delovne obveznosti spreminjale glede na raz¬
voj OKS in sedaj sem že več let na oddelku
2a mednarodno dejavnost. Moje delo obsega
Prevajanje in komuniciranje v obeh uradnih
olimpijskih jezikih - angleščini in francošči-
ni- občasno pa sem tudi članica projektnih
delovnih skupin. Poleg prevajanja (Olimpij¬
ska listina, Pravila OKS - ZŠZ, sponzorske
Pogodbe, zapisniki sej skupščine, poročila
;••) opravljam administrativne naloge v obeh
jezikih in sodelujem pri organizaciji protoko¬
larnih dogodkov, ki spremljajo mednarodna
sPortna tekmovanja. Poleg prevajanja teh¬
ničnega športnega izrazja gre še za prevaja-
n)e z najrazličnejših področij, s katerimi se
Prepleta svet športa: to so športna medici-
na, boj proti prepovedanim poživilom in po¬
stopkom, fair-play, zakonodaja, finance, ar-
'traža v športu, informatika, izpolnjevanje
°brazcev, prevozi, namestitve, akreditacija, k
Mojemu delu pa sodi še več izrednih projek¬
tov, na primer likovni natečaji, podelitve pri¬
znanj, natečaji za olimpijsko znamko, spreje¬
mi tujih delegacij, kandidiranje za pripravo
velikih mednarodnih tekmovanj in izvedba
mednarodnih seminarjev, dejavnosti v zve¬
zi s slovensko hišo na prizoriščih olimpijskih
iger, sodelovanje pri urejanju spletnih strani,
prvi stiki z EU, tolmačenje na tiskovnih kon¬
ferencah in ob predstavitvah delegacij v tuji¬
ni. Znašla sem se celo že v vlogi novinarke,
moderatorja kulturne prireditve ali turistič¬
nega vodnika po Sloveniji in v tujini.
Ali potem tudi potuješ na olimpijade?
Vsako sodelovanje na olimpijadi je enkrat-
10 doživetje. Gre za tekmovanja najboljših
Športnikov v olimpijskih športih na svetu,
ci jih pripravljajo največji strokovnjaki držav
gostiteljic in se jih udeležujejo najvišji držav-
ri predstavniki, spremlja pa jih tako rekoč
/es svet. Sodelovanje v tako zahtevnem in
83
Anton Omerza Mostovi XXXVII, št. i, 2003, 84-88
odličnem okolju je enkraten izziv za vse ude¬
ležene, tudi če sodeluješ samo tako, iz pisar¬
ne, najbolj pa seveda v olimpijski vasi in na
samih prizoriščih. Komuniciranje pri takih
projektih je bilo zame vedno hkrati največji
užitek in stres. Ko sem videla, kaj vse mora¬
jo opraviti športniki in vsi, ki jih spremljajo,
da se iger lahko udeležijo, sem dobila navdih
za trdo delo, ko napor postane užitek, »joy
in effort«, kot je zapisano v Olimpijski listi¬
ni, za vztrajnost, za iskanje odličnosti in oseb¬
no rast v svojem lastnem življenju. Sodelova¬
la sem tudi pri številnih projektih Slovenske
olimpijske akademije. Če delaš kot član dele¬
gacije, najbolje vidiš, kako se spreminjajo po¬
slovni svet in njegov jezik, navade. Sele ob
delu v tujini se lahko resnično uspešno raz¬
vijaš kot prevajalec, ker vidiš, kako se jezik
in komuniciranje spreminjata in v kaj se raz¬
vijata. Prevajalec šele v tujini, v vsakdanjem
resničnem življenju lahko izmeri svoje znanje
in si lahko postavi nove cilje za svoj razvoj.
Prevajalci pač ne prevajamo posameznih be¬
sed, ampak cela sporočila. Včasih lahko kaj
dovolj hitro prevedeš, včasih pa moraš po¬
znati vse podrobnosti nekega postopka in
moraš neizogibno »poseči na nedotakljivo«
področje človeka, za katerega prevajaš. Po¬
stopek, po katerem prevajalec dobi potrebne
podatke, da je prevod čim boljši, je včasih iz¬
redno zahteven in je pri vsakem človeku dru¬
gačen. Za razlago in razumevanje so potreb¬
ni znanje, čas in energija, kadar se mudi ali
sodelavci delajo v stresnem ozračju, pa sta
potrebni potrpežljivost tistega, ki prevod po¬
trebuje, in prevajalčeva potrpežljivost. Cim
zahtevnejši je prevod, tem več skupinskega
dela je potrebnega.
Knjigo Priročnik poslovne in protokolar¬
ne angleščine sem napisala, da bi čim hitreje
sama našla primerne izraze in besedne zve¬
ze, iz katerih bi sestavila besedila, primer¬
na za vsakdanje potrebe. Potem sem to žele¬
la deliti z drugimi - neumno se mi zdi, da bi
vsi začenjali od začetka, ko lahko stopijo ko¬
rak dlje. V knjigi so zbrane besede, ki ima¬
jo v sebi ogromno energije. Iz najboljših be¬
sedil, ki sem jih spravljala med prevajanjem,
poučevanjem in komuniciranjem v vseh teh
letih, sem na enem mestu zbrala ključne be¬
sede in besedne zveze, ki jih navadno upo¬
rabijo ljudje, kadar se najučinkoviteje izrazijo
v ključnih položajih, v katerih se prej ali slej
znajde vsak, ki komunicira v angleščini. To
so besede, ki jih ne najdeš v slovarju, ker je
njihov pomen, naveden v slovarjih, navad¬
no za izražanje posebnih sporočil drugačen
od osnovnega pomena. Ko so takšne besede
zbrane v besednih zvezah, spet v vsakem je¬
ziku nastanejo drugačne kombinacije z dru¬
gačnimi sporočili in čustvenimi naboji. Tudi
vrstni red sporočil je pomemben, zato je vsa¬
ka okoliščina vsakega poglavja obdelana po
svoje. Na raznolikost pristopov, razumevanja
in uporabe angleščine in slovenščine pred
vsakim poglavjem opozarjajo kotički »Mi re¬
čemo to drugače! By the way, we don't say it
that way!«. Njihov namen je, da bi se upo¬
rabnik veselil razlik med ljudmi in njihovimi
jeziki in civilizacijami. Da bi svoj jezik meril
v drugem jeziku, užival v lepoti, ko ob uče¬
nju tujega jezika spoznavaš elegantno okret¬
nost in klenost materinščine. Ob pisanju knji¬
ge sem se šele zavedela, kako je slovenščina
angleščini ne le kos na vsakem koraku, am¬
pak je enkrat angleščina, drugič slovenščina
elegantnejša, natančnejša - enkrat je kaj po¬
vedano »lepše« v angleščini, drugič pa v slo¬
venščini. Vsak jezik kakšno občutje ali narav¬
ni pojav izrazi tako, da mu drugi težko sledi,
in to se mi zdi veliki čar komunikacije.
Se ti je pri delu v službi porodila zamise'1
za to, da napišeš knjigo o poslovni in pro¬
tokolarni angleščini?
Seveda. Knjiga je bila logična posledica
mojega načina življenja, to pa je vedno pre'
cej razgibano in zahteva stalno izpopolnjeva¬
nje. Nikoli ne veš, kakšen prevod boš dobil v
delo, in to je bilo zame precej stresno. Stresa
resnično ne maram, rada se smejim in najbo¬
lje se počutim, kadar sem srečna. Takrat vem,
da je vse prav. Da pa bi to lahko dosegla, sem
potrebovala znanje. Znanje obeh jezikov in
znanje, kako se učinkovito sporazumevati.
Pred službo v OKS je bilo za mano že pre¬
cej izkušenj, saj sem se poklicno ali ljubi"
84
Mostovi 2003 Manica Lipec
teljsko ukvarjala z zelo različnimi področji:
ekonomijo, tekstilno in obutveno industrijo,
psihologijo, likovno in glasbeno umetnost¬
jo, zato sem si tudi upala zarezati v zame po¬
polnoma nov svet, svet športa. Vedela sem,
da ne gre le za novo strokovno področje s
sebi lastno logistiko in pravili, ampak tudi
za svet, kjer bodo moji sodelavci ljudje z dru¬
gačnimi miselnimi in vedenjskimi vzorci.
Kako kompleksno nalogo sem si zastavi¬
la, sproti odkrivam še sedaj. Znanje je edi¬
na stvar, ki ti nikoli ne škoduje, ki ga niko¬
li ni preveč, ki je zdravo in prinaša svobodo.
Poleg izobraževanja ob samem delu sem se,
kolikor sem le mogla, redno udeleževala se¬
minarjev (CTJ, izpit ŠEFIC - Londonske go¬
spodarske zbornice, seminarji v organizaciji
DZTPS in OST, English First). Pomagala sem
si tudi tako, da sem izkoristila svojo »peda¬
goško žilico in ščepec športnega duha«. Je¬
zik sem trenirala s poučevanjem angleščine
in francoščine, izključno na tistih področjih,
ki sem jih v svojem jezikovnem razvoju po¬
trebovala na rednem delovnem mestu. Ime¬
la sem izjemno srečo, da sem v dveh jezikov¬
nih šolah in šoli Desanke Eržen za poslovni
protokol našla čudovite ljudi, ki so me pri
mojem treniranju ne le podpirali, ampak
so bili in so še vedno neizčrpen vir znanja,
energije in navdiha. Nekateri so tudi posta¬
li moji dobri prijatelji. V Izobraževalnem cen¬
tru Miklošič sem začela s tečajem angleščine
za pridobitev zunanjetrgovinske registracije,
nadaljevala s tečaji od prve stopnje do speci¬
aliziranih tečajev in nepozabnih tečajev sred¬
nješolcev med počitnicami, kjer smo Slovenci
delali v parih z naravnimi govorci anglešči¬
ne, Angleži in Američani in drugimi, in kas¬
neje v Kamionu - holističnem centru razvo¬
ja osebne uspešnosti, kjer jezik poučujemo po
nietodi super learninga.
K sreči sem na svojem delovnem mestu
vedno iskala, pa tudi našla, večino vsebin,
zaradi katerih sem delo opravljala z vese¬
lem, užitkom, celo v zabavo. V užitek se ved¬
no vživim, v njem živim, se z njim poistove-
dm. Kako si zapisal? »Ne delam, ampak pri
°pravljanju naloge prav uživam. Kaj je to? To
Je moj pravi poklic.« Sodelovanje pri projek¬
tih, kjer so v delovnih skupinah zlasti ljudje,
ki govore različne jezike in prihajajo iz različ¬
nih civilizacij - to mi je v neizmerno veselje.
Bolj so ljudje različni in nenavadni, po mož¬
nosti čim bolj odlični kot osebnosti in s čim
večjim znanjem, modrostjo - lepše je. Zame
je to ena od vrhunskih življenjskih izkušenj.
Možna protiutež izkušnji biti mati in žena,
občudovati sončni vzhod in zahod in se čuti¬
ti eno z njima ... To svojo izkušnjo sem žele¬
la deliti z ljudmi. Da bi čim več ljudi uživalo
v medsebojnih odnosih, da bi slepe pege svo¬
jega ega znali z občutkom preseči in bi se na¬
mesto v prepir zapletli v prijateljstvo. Skupaj
kaj koristnega storili, si namesto tanka kupi¬
li računalnik, klavir ali letalo. Seveda je tu še
druga logična protiutež, ko se spoprijemam
z neznanjem ali s svojimi belimi lisami. Pisa¬
nje zapisnikov je zame še vedno nočna mora,
trda disciplina, doslednost in natančnost zla¬
sti na področjih, ki me toliko ne zanimajo, pa
večni izziv. Pri teh dejavnostih občutim, kot
si zapisal v svoji knjigi Seminar - ustvarjal¬
no izobraževanje, neravnotežje energije: dam
več, kot pa dobim - a ne v pravem smislu po¬
rabe energije, ampak le v svojih predstavah,
mislih.
Moj cilj pri delu za OKS je bil, da bi se kva¬
lificirala kot športniki za nastop na olim¬
pijskih igrah - uvrstitev med prvo tretjino
najboljših na svetu - da bi se moji dopisi in
prevodi uvrstili v prvo tretjino najboljših be¬
sedil, ki iz nacionalnih olimpijskih komite¬
jev z vsega sveta prihajajo v MOK - Medna¬
rodni olimpijski komite s sedežem v Lozani
v Švici.
Da bi si delo olajšala, sem si ustvarjala slo¬
varčke za posamezna področja dela. Te sem
potem zbirala.
Ponudba za sodelovanje z Desanko Eržen
v sklopu njenih predavanj o protokolu je bila
zame odlična priložnost za ureditev gradiva
za delavnico o protokolarni komunikaciji. Za¬
dnji vzgib pa je bil vsekakor uspešen seminar,
ki sva ga leta 1999 vodili z Lidijo Šega v Bohi¬
nju, na katerega si povabil tudi Alana Duffa.
Ker sem se poklicno ali ljubiteljsko ukvar¬
jala z zelo različnimi področji, sem opazila,
da se ljudje, ne glede na dejavnost in civili-
85
Anton Omerza Mostovi XXXVII, št. i, 2003, 86-88
zacijsko okolje, v življenju znajdejo v istih,
tipskih okoliščinah. Te ključne okoliščine so
v moji knjigi poglavja. Začetek knjige so bili
pravzaprav že moji dosjeji, kamor sem vsa
leta spravljala najboljša besedila za posamez¬
ne dejavnosti, ki so sedaj v knjigi posamez¬
na poglavja. Seveda sem si že od nekdaj žele¬
la napisati knjigo. Čutila sem tisto žgečkanje,
»klic«, kot bi temu rekel dr. Anton Trstenjak.
Imela sem tudi izredno podporo vseh članov
svoje družine. Seznanjala sem jih z gradi¬
vom, skupaj z njimi preskušala razne vsebi¬
ne in tehnike poučevanja, skupaj smo denar,
ki sem ga zaslužila z dodatnim delom v pro¬
stem času, porabili za kakšen izreden na¬
kup in potovanja. Tako sem pač vedno iskala
ravnotežje med delom in počitkom nekje na
sami meji zmogljivosti. Ti si v svoji knjigi Se¬
minar - ustvarjalno izobraževanje napisal, da te
»tudi delo, ki ga v glavnem opravljaš z užit¬
kom in sploh ne opaziš, kako čas teče«, utru¬
di. To je zdrava utrujenost - če pa je je preveč,
si deloholik in vsak prekršek drago sproti
plačuješ. Potrebuješ tudi čas, da to spoznaš,
in potem še čas, da si za to pridobiš potreb¬
no znanje. Tako znanje sem si z največjim ve¬
seljem pridobivala iz knjig, kasneje pa tudi v
Kamionu (holističnem centru razvoja oseb¬
ne uspešnosti) ob izrednem študiju kreativne
komunikacije.
V knjigi so torej večinoma besede, ki jih ne
najdete v slovarju, ko se vam najbolj mudi,
ker boste iskali prevod za primerne sloven¬
ske besede, Anglež pa isto stvar pove na čis¬
to drug način. Kotički pred poglavji opozo¬
rijo na čeri, na katere naleti Slovenec zaradi
posebnosti svojega civilizacijskega izvora -
slovničnih razlik med jezikoma, drugačnega
čustvovanja, socialnega in kulturnega oko¬
lja. Kar Slovenca razjezi, lahko pusti Angleža
čisto hladnega, pa ne vedno, Američan pa na
primer Slovencu zveni zelo prijateljsko, ko je
samo hladno vljuden. Poglavja so posode iz
besed, kjer vsaka beseda in tišina med bese¬
dami s pravilno uporabo ustvarja pozitivno
ozračje za oba sogovornika v odnosu. Verbal¬
no sporočilo je le 7 odstotkov komunikacije,
zato so ključne besede razvrščene v besedne
zveze in te v večje pomenske sklope na na¬
čin, ki ponuja strategijo za uspešen pogovor,
ko sogovornika spregovorita v jeziku odgo¬
vornosti in izbirata izrazje, ki vodi k iskanju
sporazumne rešitve namesto v konflikten od¬
nos. V slovarčkih, ki spremljajo izbrana bese¬
dila naravnih govorcev angleščine, večinoma
iz Velike Britanije in Amerike, pa tudi Avstra¬
lije in Kanade, niso neposredni prevodi iz an¬
gleščine v slovenščino, ampak ustreznice, ki
bi jih najverjetneje uporabil govorec, da bi
najjasneje izrazil svoje sporočilo. Če se upo¬
rabnik priročnika besede in besedne zveze
dobro nauči, postane samozavestnejši, in to
se kaže v njegovem glasu in govorici telesa.
Ostane mu več energije za ustvarjanje na last¬
nem področju dejavnosti. Poglavja v priročni¬
ku so le orodje, ki uporabniku uspešno poma¬
ga na poti k njegovemu osebnemu cilju. Bolj
ko obvlada posamezna poglavja, laže besede,
besedne zveze in strategije med sabo kombi¬
nira, kot legokocke, na sebi lasten, edinstven
način. Priročnik bi morali vedno imeti pri
sebi, kot mobitel - na mizi, v kovčku ...
Tvoj priročnik je izšel leta 2002. Kako si
našla založnika zanj in kako je potekalo
delo z njim?
Ko je bil prvi osnutek priročnika napisan, je
bilo treba poiskati založnika. Zahvaljujem se
ti za vsak strokovni in prijateljski nasvet, saj
so mi vsi nadvse koristili. Dve leti sem iska¬
la založnika in bila zelo srečna, ko sem pod¬
pisala pogodbo z Mladinsko knjigo, ki ima
poslovne prostore v istem poslopju, kot jih je
imelo moje nekdanje podjetje, in je pokrovi¬
telj mojega sedanjega podjetja. Tako simbolič¬
no se vse ujema, da se zdi kar nekako prav.
Urednik Igor Kafol je po pregledu osnutka
napisal 12 točk komentarja. Z osmimi pred¬
logi sem se strinjala, druge sem po posve¬
tovanju z Alanom in sporazumno z Igorjem
črtala. Potem sem spet pisala, saj je bilo tre¬
ba dodati cel poslovni del knjige, s čimer se
je zgradba priročnika zatresla in sem mora¬
la najti ustreznejšo razporeditev vsebin. Naj¬
bolj se mi je zatikalo pri kazalu, ko mi je Ig°r
razložil tehnične rešitve, je spet steklo. Vsa¬
ko poglavje je imelo svojo notranjo zgradbo,
86
Mostovi 2003 Manica Lipec
svoje poslanstvo, in ko sem ga našla, sem ko¬
maj dovolj hitro pisala. Bilo je zelo zanimivo,
kot neko vzporedno življenje.
Ti je pri pripravi knjige kdo pomagal?
Pisno gradivo le delavnici Protokol v an¬
gleščini, ki sem ga napisala na pobudo De-
sanke Eržen, sem pokazala Lidiji Šega, saj je
imela na to temo že več predavanj, ki si jih
pripravil ti. Gradivo ji je bilo všeč in sveto¬
vala mi je, naj prosim za pomoč Alana Duffa.
S tem mi je Lidija Šega nevede potrdila tiho
željo, da bi mi pomagal pravAlan Duff. Nav¬
dušeno berem njegove knjige in ob tem sem
nekako čutila, da on ve natanko tisto, kar jaz
potrebujem. Sploh sem ob vsem, kar je pove¬
zano s knjigo, ves čas doživljala zdaj močno
podporo, zdaj odklanjanje - in vse sem do¬
življala mirno, povsem neobremenjeno. Ve¬
dela sem, da je moja želja napisati knjigo pra¬
vilna in da gre za nekaj čudovitega, in nikoli
nisem dovolila, da bi se karkoli v povezavi z
njo ne zgodilo na pravi način. Če kaj ni šlo, je
bilo treba samo počakati na pravi trenutek in
pravi kraj. Potem se je nadaljevalo. Po zatišju
je od nekod vedno prišla spodbuda. Želja in
volja sta se okrepili in nadaljevala sem.
Še danes se spomnim, da sem se po tem, ko
mi je prvič povedal, kaj pomeni pisati knjigo,
počutila, kot da sem se zaletela v veliko, de¬
belo črno steno. Potem sem se znova oglasi¬
la pri Alanu in ga vprašala, kako naj začnem.
Napisal mi je štiri vprašanja. Poslala sem mu
odgovore in odgovore je lektoriral - kot bese¬
dilo za knjigo. To je bila natanko tista spod¬
buda, ki sem jo potrebovala. Potem se je usi¬
palo in Alan je lektoriral, svetoval. Veliko
oporo sem našla tudi v Manji Škrubej in De-
sanki Eržen, Lidija Šega pa mi je svetovala,
pomagala z rešitvami ali literaturo.
Knjiga je v prodaji že dobro leto. Imaš
kakšne podatke o tem, koliko izvodov je
bilo prodanih?
Naklada je bila 3000 izvodov in julija 2003
je bilo prodanih 1587 izvodov.
Bil sem na predstavitvi tvojega priroč¬
nika v knjigami Konzorcij. Bilo je prisrč¬
no, povsem drugače kot na drugih pred¬
stavitvah knjig. Je imela ta predstavitev
potemtakem svojo dušo? Kako si se ti po¬
čutila na njej?
Tiskovna konferenca je bila odlično doži¬
vetje. Posvarili so me, da ponavadi novinar¬
ji po predstavitvi nič ne vprašajo. Pa ni bilo
tako, verjetno tudi zaradi odličnih predstavi¬
tev Alana Duffa in Andreja Gogale, takratne¬
ga direktorja in glavnega urednika Založbe
MK, ki je nadomeščal bolnega Igorja Kafola,
ter zaradi tebe in Mance Košir, ki sta začela z
vprašanji. Potem se je kar iskrilo in je konfe¬
renca trajala skoraj dve uri. Vsakega vpraša¬
nja in komentarja sem bila iskreno vesela in
presenečena, kako zelo so se prisotni poglo¬
bili v knjigo. Vesela sem bila, ko so rekli, da
je ne le jezikovno bogata in koristna, ampak
je tudi knjiga o bontonu, o osebni rasti. Po¬
vabljena sem bila kar na nekaj intervjujev, za
Anton Omerza Mostovi XXXVII, št. i, 2003, 88-88
Radio Študent, Poslovni val 88,5 MH, vodi¬
la dve uspešni delavnici o uporabi priročni¬
ka, prvo za športne zveze, članice OKS, in so¬
delavce s kar 80 udeleženci in drugo za člane
Društva znanstvenih in tehničnih prevajalcev
Slovenije. Tudi odziv medijev je bil dober in o
priročniku so pisali v časopisih in revijah.
Recimo, da je tvoj priročnik nastal naj¬
prej kot plod tvoje prakse v komunicira¬
nju (torej iz tvoje razumske plati), pa tudi
kot del tvojega občutenja (iz tvoje čustve¬
ne inteligence). Ce to drži, te izzovem s tr¬
ditvijo, da opravljaš pravi poklic, torej, da
delaš tisto, za kar si poklicana, saj le tako
lahko v delo vtkeš svojo dušo. Ali to drži?
Ob pisanju knjige, iskanju založnika, tudi
trženju knjige, kar prav tako doživljam kot
svoje poslanstvo, da delo ne obleži na po¬
licah, sem doživljala stvari, o katerih niko¬
li nisem niti sanjala. Stranski učinek mojega
vztrajanja je bila nagrada v obliki enkratnih
spodbud, ko sem jih najmanj pričakovala.
Navadno tiste podpore, na katero sem sprva
kar nekako računala ali pa jo vsaj pričakova¬
la ali si je želela, sploh nisem dobila. Največ
mi seveda pomeni podpora mojih nekdanjih
profesorjev s fakultete in kolegov prevajal¬
cev, zelo sem tudi vesela, kadar me kličejo iz
športnih zvez, da so knjigo komu posodili in
si jo želijo sposoditi od mene. Veselim se, če
vidim, da knjigo uporabljajo, in ko mi pove¬
do, da v njej z lahkoto najdejo, kar so potre¬
bovali. Veliko priznanje je bilo zame tudi na¬
ročilo Norveškega olimpijskega komiteja, saj
so kupili kar deset izvodov v angleško-slo-
venski različici.
Imaš v zvezi s knjigo še kakšne načrte?
V moje veliko veselje je Evropsko zdru¬
ženje olimpijskih komitejev EOC v 10. šte¬
vilki časopisa EOC Neivsletter objavilo krat¬
ko predstavitev v angleščini in francoščini
z obvestilom, da avtorica išče založnika za
različice v angleško-francoskem/nemškem/
španskem jeziku. Bilo je tudi nekaj odzivov
iz Slovenije in tujine. Priročnik je z naslovom
Poslovni i protokolarni engleski izšel pri zalo¬
žbi Mozaik v Zagrebu (2003), za katerega je
prevod v hrvaščino poskrbela Tamara Levak
- Potrebica. Pripravljamo tudi angleško-itali-
jansko različico knjige, ki bo v marcu 2004 iz¬
šla pri tržaški založbi Editrice LEGATO srh,
Trst. Prevod v italijanščino je delo Tatjane
Križaj in Savine Milič - Gospodinjački, jezi¬
kovno pa ga je pregledal Sandro Paolucci.
Nekako čutim, da imam prav in da bi pri¬
ročnik lahko prispeval k boljšemu komunici¬
ranju in prijateljstvu med različnimi ljudmi,
kjerkoli že živimo.
88