v
Izhaia vsak petek.
Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6.
Naročnina znaša: celoletna . . K 4-— poluletna . . „ 2’— četrtletna . . „ 1*— Posamezna št. „ 0*10
GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA.
Št. 45.
V Ljubljani, dne 6. oktobra 1911.
Leto VI.
Več izobrazbe, več kruha.
Slovenski delavec ni izobražen, zato je samo za slabša dela. To pesem pojejo fabri-kantje, pa tudi nemški delavci. Tako razlaga tudi socialni demokrat, zakaj mora biti naš delavec vedno za tnalo.
Res je, 'da tudi delavec potrebuje izobrazbe. Ne smemo pozabiti, da je vsa velika izprememba gospodarskega življenja delo izobraženih, učenih ljudi. Izobrazba je priklicala iz tal čudovito moč, ki je spala v črnem demantu — v premogu— na dan; izobrazba ie nadomestila človeško moč s stroji, ki se od dne do dne bolj izpopolnjujejo. Te orjaške železne roke, ki se premikajo brez življenja in s čudovito natančnostjo izvršujejo najtežja dela, so doma v sobah izobraženih, učenih mož. Delavcu, ki jim streže, ki jih vodi, je vsled tega gotovo delo tem uspešnejše, čimbolj je tudi njegov duh izobražen. Čimbolj pozna tiste moči, katere gonijo velike tovarne, čimbolj mu je jasno in domače čudovito truplo- stroja, ki dela ob njem, tem sposobnejši je. Po ameriških predilnicah in tkalnicah oskrbuje po en delavec osem statev obenem, na Angleškem štiri, na Francoskem in pri nas dve. Zato- je pa tudi plača ameriškega delavca nad trikrat večja, nego pri nas. Tehnična izobrazba je torej delavcu nujno potrebna, če hoče napredovati.
Za svoj stan pa notrebuje delavec tudi splošne izobrazbe. Poznati mora svet in gospodarstvo v njem. Ne more se uspešno boriti za s v oi.ie zboljšanje, če je v temi in če ne seže njegovo duševno oko preko ozkih mej domačega mesta. Zasledovati mora trgovsko in socialno politiko po svetu, spremljati razmere na svetovnem trgu za blago, ki ga izdeluje, poznati razmere na denarnem trgu, potem more šele o pravem času povzdigniti svoj glas. Če pa tega ne ve, je trd, okoren. Čuti pač, da se mu slabo godi; ne zr*a pa presoditi, kaj se da doseči in kaj ne. Hujskač ima lahko delo pri njem in iz strankarskih ozirov ga prav lahko zapelje, da sili v svojo škodo. Jasno je na primer, da ob času, ko kaka industrija ne more z blagom v sivet, ne kaže začeti kakih večjih bojev za boljšo plačo. V takem slučaju bi se ravno
nasprotno doseglo; izgubi se še to, kar je. Da se pa to spozna, je treba delavcu znanja.
Organizacije bi imele v tem oziru skrbeti zanj, toda te so vseh vrst in vrh tega je treba delavcu, da tudi sam vedno razume in pregleda, zakaj mu organizacija veleva kako reč v posamnih slučajih.
Splošna izobrazba in tehnično znanje se pa pridobi najprej v šolah. Sa-m -se človek težko uči; treba mu je navodila in vešče pomoči. Podlago mu more redno dati samo šola. Pri nas imamo mnogo ljudi, ki so se sami izobrazili, da so kos tudi izšolanim. Ravno to nam dokazuje, da je naše ljudstvo nadarjeno in sposobno za vsako izobrazbo. Koliko lepše in boljše bi šlo, ko bi imeli naši ljudje v šolah priložnosti za svoij umski napredek.
Šola šele poskrbi, da se pišejo in izdajajo potrebne knjige. Tehnične izobrazbe, pa tudi gospodarskega znanja si v slovenščini ne moreš pridobiti, ker nimamo knjig za to; knjig pa ni, ker nimamo potrebnih šol. Zato se pa naš delavec ne more niti, ko bi hotel in ko bi imel še več talenta, izobraziti v stvareh, ki so zanj potrebne, v svojem domačem jeziku. Nemški ima .vsega na razpolago: šole- in knjige, kakršnih hoče.
Kje je pa vzrok, da nimamo ne potrebnih šol, ne knjig? Odgovor na to vprašanje na,m dajo tisti gospodje nemški socialni demokratje, ki vpijejo, da delavec od narodnosti nič nima in da je ves narodni boj zanj švindel. Nemški sod-rug, ki ima vsega, kar si za izobrazbo želi, dovolj, in sicer plačanega z davki, ki jih odrajtuje tudi naše ljudstvo, lahko govori o švindlu. Češki, še bolj pa naš, dobro ve, da nam država samo zato ni dala potrebnih šol, ker ji komandirajo- Nemci, ki zatirajo vse, kar ni nemškega in zaničujejo naš jezik in naš narod. Kdor to trezno premisli, razume zakaj ne-čejo češki sodrugi ostati pod nemško komando, razume tudi, kako neizrekljivo škodo delajo sebi slovenski socialni demo-kratje, ki hlapčujej-o nemškim sodrug-om, kateri vsi v šolskem vprašanju tako mislijo in delajo, kakor drugi Nemci.
Za naše razmere je to posebno hudo. Naš fant še v realko ne more, če ne zna nemško. Za vse Slovence se šele zdaj po-
male-m razvija obrtna šola v Ljubljani; višje take šole so vse nemške. Pa kaj je še vse to proti neznosnemu škandalu, da koroški Slovenci še zdaj nimajo slovenskih ljudskih šol. Proti temu škandalu se še socialna demokracija ni nikoli vzdignila, ker je pod nemško komando. Češki sodrugi naštevajo med vzroki, zakaj so se ločili, v prvi vrsti to, da nemški socialni demokratje nimalj-o nobenega zmisla za to, da bi njihovi otroci hodili v šole, kjer bi se učili na podlagi svojega jezika, marveč zahtevajo od njih, naj bi se ponemčili.
To so tako priproste resnice, da jih naši socialni demokratje ne bodo dolgo mogli zakrivati svojim zapeljanim žrtvam. Ivo dozori spoznanje v njih, kako kruto so bili goljufani, in kako jih tudi socialna demokracija tišči, da ne morejo kvišku, pa pride plačilni dan!
Prometna zveza pri železniškem ministrstvu.
Dne 14. septembra je šla deputacija članov Prometne zveze k železniškemu ministrstvu, in sicer k sekcijskemu načelniku dr. pl. Roli pod vodstvom državnega poslanca in društvenega tajnika Tschulik. Predložili so sledeče zahteve:
1. 25% zvišanje stanarine. 2. 30 % zvišanje plače vsem delavcem in uslužbencem. 3, Stalno nastavljenje po dveletni provizorični službi. 4. Uveljavljenje na 301etno službeno dobo za vse -ono -osobje, katero niso 1 Y_> leta sprejeli. 5. Začetna plača 1000 kron za vse uslužbence, končna plača 2000 kron in za poduradnike skupine C. 3000 kron.
6. Na dveletno zvišanje plače; z dosego končne plače dosego popolne službene dobe.
7. Ugodenje za vse one sluge za razmem-o avanzira-nje, ki so bili nastavljeni s 600, 700 ali 800 K, ne da bi bili izvanrednega avanzi-ranja prikrajšani. 8. Vsemu delavniškemu osobju naij bode na podlagi že dosluženega časa radi odškodovanja nastavljenja službena doba popolnoma šteta. 9. Vsem nočnim čuvajem nočne doklade. Vsem starejšim čuvajem in slugam se ima, kakor mlajšim slugam plača zvišati v smislu da se jim raz-
Slaba srca.
'Pod eno stre-ho, v eni sobici in v ravno-istem četrtem nadstropju -sta živela dva -mlada -prijatelja in sodruga po službi, Arka-
xra!10vie Nefedjevič in Vasja Sunkov.
N^ega večera okolu -Novega leta je prilsel Sunikov ob šestih domov.
Arkadij Ivanovič, ki je ležal na postelji, se je prebudil in skrivaj pogledal prijatelja. Zapazil je, da ima ta na sebi svojo (praznično obleko in zelo belo, zlikano srajco. Samoobsebi je umevno, da se je zelo začudil.
»Kje neki je bil Vasja? Saj ni niti doma obedoval!«
Sunkov je medtem fprtižgal svečo in Arkadij je takoj zapazil, da ga želi prijatelj nekako slučajno zbuditi. Zares, Vasja je za-Kašljal dvakrat, stopil po sobi -gori in doli Jer izpustil naposled pipo iz rok, katero je bil pričel v kotu pri -peči polniti. Arkadij Ivanovič se je tiho nasmejal.
»Vasja, ne rogovili, ne!« — je rekel.
»Arkaša, ali ne spiš?«
»R®8. gotovo -ne vem ... ali zdi se mi, da ne spim.«
»Oh, Arkaša! Dober večer, -moj dragi! Ej, bratec!... Ti ne veš, kaj ti bom povedal!«
»Umevno, da ne vem ... pojdi no -sem!«
Vasja je takoj pristopil k postelji, kakor bi bil ravno to pričakoval in ni se nadejal od prijatelja nikake zvijače. Ta ga je kaj ročno prijel za roke, obrnil ga in ga začel nagnjetati, kakor pravijo, kar je napravilo veselemu Arkadiju Ivanoviču — vsaj videlo se je tako — še več veselja.
,»Vendar te imam!« — je -kričal. — »Imam te enkrat!«
»Arkaša, Arkaša, kaj delaš? (Pusti me, za Boga, zamazal si bom frak ...«
»Nič za to! Kaj pa rabiš frak? Čemu si tako lahkoumen, da si se sam izročil?... Povej, kje si bil, kje si kosil?«
»Arkaša, pusti ,me za Boga!«
»Kje si -kosil?«
»Ravno to bi ti rad povedal.«
»Pripoveduj!«
»Da, toda izpusti me prej.«
»Ne, ne, izpustim te pa ne, dokler vsega ne poveš!«
»Arkaša, Arkaša! — Ne uvidiš li, da to ni mogoče, sploh nemogoče!« — je viknil
slabotni Vasja ter -poizkušal rešiti se iz rok svojega -sovražnika. »A, to so važne reči.«
»Kakšne reči?«
»Ki bi izgubile vso svojo vrednost, ko bi jih pripovedoval v takem ipoložaju. To je nemogoče, pov-sem nemogoče! Stvar bi postala -smešna... a tu ni nič smešnega, ampak vse je resno.«
»Poglej no, resno! Česa se ne zmisli! Pripoveduj tako, da ,se bom -smejal, ker resnih povestij ne maram. Kakšen prijatelj bi mi pa -sicer bil! A?«
»Arkaša, res ne morem ...«
»Pa sploh ničesar slišati nočem...«
»Dobro, Arkaša,« — je začel Vasja, ki je ležal preko postelje ter poizkušal dati svojemu -glasu izraz -svečanosti: »Arkaša, -pripovedoval bom; samo ...«
»No, kaj?«
»No, jaz sem se zaročil!«
Ej, da bi ne bil rekel niti besedice. Arkadij Ivanovič je vzel Vasjo v naročaj kakor malo dete, akoravno ni bil Vasja premajhen, ampak precej dolg in suh, ter ga začel precej okretno nositi po sobi iz enega kota v drugega. In /prepeval je, kakor bi ga hotel zazibati.
redne dobe skrajšajo primeroma mlajših uslužbencev. Dotled se imajo čuvajem pustiti, da dosežejo naj večjo razredno: plačo ali pa da se jim razredna čakalna doba skrajša. Konečno preuredbo v zadevi čuvajske obleke. 10. Pomožni strojevodje se imajo po dveletni provizorični službi stalno nastaviti a začetno plačo 1100 K. 11. Odprava plačilnega razreda 1300 K pri vseh uslužbencih. 12. Dvelbtno zvišanje plače toliko časa, da se doseže najvišjo razredno plačo. 13. Proporcionalno volivno pravico v vse za-stope v vseh volilnih razredih zastopstva. 1-4. Zvišanje 40 odstotkov dunajske stanarine brez izjeme že ostalih. 15. Doklade od kilometrov od ur ali vse kilom c terske ali urne doklade itd., se imajo v nočnem času, to je od 6. ure zvečer do 6. ure zjutraj vsem uslužbencem poldrugo zaručanati. 16. Zvišanje penzijske vsote (najnižje pokojnine pod-uradnikom, slugam, delavcem in irdovam za 200 odstokov brez razlike.
Sekcijski na čelnik je mirno poslušal ko ata mu stavila zahteve, ter je obljubil, da bode po svoji možnosti delal na to, da se bodo plače zvišale ali da takoj ne more obljubiti tega, ker finančni minister baje nima denarja. Opomnil je tudi, da bode imel s tem posla državni zbor. Razglasilo se pa bode vse uradno, kakor je bilo tudi dne 17. septembra razglašeno. Ministrstvo je že enkrat izboljšalo razmere železničarjev, od leta 1905 je zvišalo plače na 35 milijonov kron. Leta 1911 je tudi razmeroma uredilo plače, kar znese le pri uradnikih 1 milijon kron. Za delavce po državnih železnicah in plače ženskam okroglo pol milijona kron. Železniška uprava je sklonila radi vedno naraščajoče draginje, urediti razmere in slabše plačanim uslužbencem:	plače	zvi-
šati. Posebno pride v poštev okrog 100.000 nastavljencev in ravno toliko stalnih delavcev. Veliko pa je vprašanje glede denarnih zadreg, ker pridejo tudi drugi državni uslužbenci z upravičenimi zahtevami za iz-bolšanje svojega gmotnega položaja. Obljube so storjene, ali se bodo tudi res izpolnile, to pa ne vemo. Saj znamo, da so vedno pri povišanju prvi gospodje z zlatimi ovratniki in mastnimi plačami, katere velikokrat ne odgovarjajo'njih delu; za nižje sluge- in uboge delavce pa zadostujejo obljube, če že enkrat gladu skoraj umira potem mu vržejo kako drobtino in še to bi radi gotovi oderuhi požrli. Tako da je delavec bil trpin in ostane večen trpin.
Mizarski štrajk v Gradcu in njegove posledice.
Gradec, 5. oktobra.
Iz Gradca se malokedaj ali nikoli nič ne bere v »Naši Moči«. To;da slovenski delavci v Gradcu živimo v takem so€. vrvenju, da se bomo morali bolj približati krščanskemu slovenskemu delavstvu. — Danes vam poročam o boju, ki smo ga ravnokar izvoje-vali krščanski mizarji. Soc. demokrati so povsod enaki. Terorizem, oholost in brez-boštvo, so tri čednosti, ki jih združujejo. Graški rdeči mizarji so dolgo sedeli na tro-nu in se zaničljivo smejali, če je kdo omenil, da so na svetu tudi krščanski mizarji.
V	Gradcu si taki ne smejo služiti kruha, to
»V povoje te bom povil, zaročnik!« je rekel naposled.
A, ko je zapazil, da se Vasja niti ne pre-maikne in da molče leži v njegovih rokah, je takoj uvidel, da je ta Sala vendar nekoliko prehuda; zato iga je postavil sredi sobe in ga prisrčno poljubil na lice.
»Vasja, saj se ne jeziiši?«
»Arkaša, čuj me . . .«
»No, zaradi Novega leta ,..«
»Meni je prav; a Bernu si 'tako otročji in nagajiv? Kolikrat sem ti rekel: Arkaša, za J}oga • • •«
»No, ti se ne jeziš?«
»Ne, nisem jezen nate; zakaj na koga pa se jaz sploh kedaj j'ezim? Toda ti si me razžalil, razumeš?«
»Kako sem te razžalil? Na kak način?«
»Prišel sem !k tebi, kakor k prijatelju, s polnim srcem, da ti odkrijem, svojo dušo, da ti povem svojo srečo . . .«
»Pa kakšno srečo? Zakaj ne govoriš?«
»Ženim se!« je odgovoril Vasja jezno, saj je bil v resnici nekoliko jezen.
»Ti! Ti se 'ženišr! — Torej zares?« je vprašal Arkaša s svojim zvonkim glasom.
je bilo pri njih v evangeliju. Ko je torej prišlo v tovarno Blohowskega šest »črnih«, so mislili najlažje odpraviti neljube jim goste s tem, da je boj naslednjo soboto zahtevalo 40 rdečih mizarjev knjižice. Krščanski so imeli na ta način priliko, največjo graško mizarsko delavnico napolniti z našimi ljudmi, kar se nam je v par tednih tudi posrečilo. Sodrugi so postali v resnici rdeči od — skrbi. Odšli so tudi iz par drugih večjih delavnic, kjer so tudi rabili delavcev, za katere smo mi poskrbeli. »Črni« mizarji katerih na, svetu ni, so se množili kakor gobe. Kaj bo? Alo štrajk! je zaklical general Ebner in do 300 mizarjev se je klicu odzvalo- ter se s tem nesmrtno blamiralo. Bilo je od neke strani smešno, ko je ta za. kruli se boreča garda sama pustila kruh.in napadala druge, ki so bili modrejši. Od druge strani pa je bilo žalostno gledati ljudi, katerih sovraštvo do krščanstva je tako veliko-, da raje sami stradajo, samo da bi stradali tudi drugi. 15 tednov jih je ta svobodoljubna ideja držala kvišku, da so štrajkali. Ko se je jela približevati zima, so se spomnili tudi sebe in brez obotavljanja so podpisali zase tako poniževalne pogoje, da si jih bolj misliti ne moremo. Veseli pa so vendar lahko-, ker niso krščanski vseh delavnic popolnoma zasedli in jih je vsaj nekaj zopet dobilo delo. Do 250 pa jih je šlo- v »fremd« ali pa se še potikajo okoli brez upa, da dobe sedaj na zimo delo. Bili pa so to taki, ki so že po desetlet ja neomejeno vladali po posameznih delavnicah in sedaj so- tri mesece štrajkali zato, da je danes v polni tovarni Bl-ohowskega pet rdečih in po drugih večjih delavnicah tudi sorazmerno toliko, ki pa morajo biti tako tihi o rdečem raju kakor riba. In ta uspeh jih je veljal 80.000 K.
Kaj nas uči ta štrajk? To, da soc. demokrati niso zmožni voditi boje za delavske koristi. Rdečim generalom je kulturni boj desetkrat bolj pri srcu kot delavčeva beda. Če je soc. demokracija, ki je v Gradcu d-o zadnjega časa med delavstvom neomejeno komandirala, postopala tu tako lahkomiš-ljeno, če ni znala izvojevati tako malega boja v Gradcu, kjer ima baje najboljše agitacijske moči in v bo-ju izurjeno delavstvo, potem je več kot jasno, da ga tudi drugje ne more. Rdečkarija izgublja, vsled neumne hujskarije vedno več zaupanja pri delavstvu in zato propada v 'korist pošteni krščanski delavski organizaciji.
In kar nas zanima je to, da so pri tem štrajku igrali važno vlogo Slovenci. Bre-z slovenskih delavcev bi soc. demokracija v Gradcu brez dvoma dosegla svoj namen in uničila zadnje sledove kršč. soc. gibanja. Slovenski delavci se tega zavedamo. In če tudi ni odločitev zmage izšla naravnost iz središča slovenske delavske organizacije, reče ista vendar lahko, da je vzgojila ljudi, ki tudi v tujini -ostanejo zvesti njenim ciljem.
Med brati in sestrami.
Št. Vid nad Ljubljano. Pristopajte k »Jugoslovanski Strokovni Zvezi«! Lepo število nas je že, a lahko bi nas bilo še več, če bi se vsak član in vsaka članica zavedala, kako velikega pomena za delavca in delavko je organizacija. Morda še ni vsem znano, da se vsakdo lahko vpiše. Vajenci, hlapci in
»Ne — ne. ali kaj je to? Tako govori, pa mu solze teko! Vasja, moj Vasiljček, sinek moj, nehaj! Jc-li res?«
»No, uvidiš sedaj, za (kaj se gre?« dejal je Vasja. »Ti si 'dober, ti si moj prijatelj, to vem. Prišel sem 'k tebi tako vesel, tako navdušen, da ti povem vso to radost, vse to razkošje, a ti si me vlekel na posteljo brez vsakega dostojanstva... To tudi uvidiš, ArkaJša,« je nastavil Vasja s tihim nasmehom. »Smešen položaj je bil. Tudi jaz nisem bil tedaj povsem pri sebi. Vendar te stvari nisem mogel ponižati... In da bi me bil tedaj še vprašal, kako ji je ime, prisegam ti, da bi me bil prej ubil, nego bi odgovoril.«
»Ali, Vasja, -čemu si molčal? Da bi mi bil prej povedal, bi jaz ne bil počel tega,« je rekel Arkadij ves zdvojen.
»No, dobro, dobro! Saj -sem si samo tako -mislil... Ti veš, zakaj je vse to : zaradi tega ker imam tako dobro srce. Jezil sem se, ko nisem mogel povedati vsega tako, kakor sem hotel, ker te nisem mogel razveseliti, lepo povedati in natanko ti zaupati... Res, Arkaša, ljubim te tako, da mislim: niti ženil bi se ne, ko bi tebe ne bilo na svetu!«
dekle, saj nimajo ti reveži v bolezni nobene podpore. Pa ne samo to. Le potom organizacije si bomo izboljšali svoj bedni delavski položaj. V združitvi je moč! V nedeljo- 22. oktobra bo javni delavski shod. Na shodu poroča načelnik »Jugoslovanske Strokovne Zveze» in deželni odbornik g. dr. Ivan Zajc ter Mihael Moškerc. Agitirajte že zdaj za obilno udeležbo. — Vsa podrobna pojasnila o vpisnini in pravilih »Jugoslovanske Strokovne Zveze« daje Ivan K r m e c , Št. Vid št. 73. Vsakdo haj se zglasi pri navedenem.
»Krivoprisežriika« igra »Ljudski oder« to nedeljo 8. t. m., -ob pol 8. uri zvečer. Igra je narodna in za slovenske razmere prirejena. Sodeluje mešani zbor »Ljubljane«. Igra je prav dobro naštudirana. Njena uprizoritev je silno težka, ker stavi na tehnično stran scenerije in celega, oderskega aparata velike zahteve, ki jili bo- »Ljudski oder« vsled modernih pripomočkov, ki jih ima na razpolago, rešil prav dobro. Nikomur ne bo žal, kdor si ogleda to zanimivo in res lepo igro. Vstopnice se dobe v predprodaji v Katoliški bukvami.
Sava. Savški znani mazač v »Zarji« se tolaži s tem, da farba rdeče bratce, da bode Čebulj na Kalvariji napravil šnopsarijo. To bi bilo res dobro, toda samo za faliranega »birta« v rdečem brlogu, katerega so soc. demokrati spravili na kant. Klerikalci vsaj plačajo, da birt shaja. Povemo naj pa,, da ne bo na Kalvariji še nič, d eni te torej svojega »birta« kamor hočete. Tudi kolibo vam bode treba kmalu postaviti in sicer na Savi za rdeče pijance. Ker menda ni, bilo v nedeljo zvečer pri rdečem birtu več pijače na puf, je šlo kakih 20 rdečih bratov v drugo gostilno. Tam so se med seboj skregali in stepli ter niso nič manj kakor 50 pivskih vrčkov pobili. Seveda so bile le višje glave rdečega štaba. Kregajo se pa po tovarni že cel teden, kdo bo plačal škodo. Tukaj ima »Zarja« dovolj gradiva, naj bi sodruge skupaj spravila, da bi skupaj držali, a ne tako, da ga eden drži, drugi pa z vrčkom bije. Namesto o samih žegnih pisati, naj se o tem, kako rdeči birti falirajo, kako se rdeči bratje bijejo in kako se jim vse skazi, česar se lotijo.
Jesenice. Ker v naši tovarni ni mačka doma, miši plešejo, da še celo pišejo. Gosp. ravnatelj je- šel na dopust. Dva nemčurska uradnika sta pa poslala nekaj oslarij na Štajarsko, katerih na Kranjskem noben časopis ne prevzame. Ta dva se strašno togoti-ta nad novo 'cesto, posebno pa se bojita bodočega župana, V svoji zamaknjenosti v pri-hodnjost jih vidita kar sedem. Med temi sedmimi bo eden skrbel za proviant teh dveh »brihtnih glav«.
IZ IDRIJE.
Kako postaneš klerikalec.
Do sedaj smo bili mnenja, d g. smo dobili naslov »klerikalec« ker nam je religija podlaga vsega našega mišljenja in delovanja. A »Slovenski Narod« z dne 23. septembra nas je vse nekaj druzega poučil. Tam napada ta list rudarskega uradnika, ki je po svojem prijaznem občevanju splošno priljubljen. Ta uradnik si je dovolil, kar je bila seveda njegova dolžnost, kot občinski svetnik, pri seji o pokritju stroškov vprašati, ker se je hotelo čez preleminar izdati. Tedaj pa so zavpili, da je klerikalec itd. Sedaj lahko vsak ve, kako stoji. Klerikalizma to-
Arkadij Ivanovič, zelo čuv-stven in dovzeten, se je -smejal in jokal, ko je slišal Vasjo. Enako tudi Vasja. Oba sta -se iznova objela in pozabila na vse, kar je minulo.
»No, kaj je? Kaj je na stvari? Vse mi povej Vasja, iznenaden seim bratec, oprosti mi, zelo, zelo iznenaden. Kakor da je treščilo vame, Bog ve da res! Toda ne, bratec, ne! Ti si se to izmislil, prav zares, izmislil si se, nalagal si me!« je začel iznova Arkadij in kaj sumljivo pogledal Vasjo v obraz. A ker je videl na njem radosten odlok prej-komogoče oženiti se, vrgel se je na posteljo in začel se valjati po nji, da so se zidovi tresli.
»Vasja, semkaj sedi!« — je vzkliknil in sedel sam dostojno na posteljo.
»Zares ne vem, kako in kje naj začnem.«
Obadva sta se gledala v neizrečenem veselju.
»A, kdo je ona, Vasja?«
»Artcmjeva,« — je zašepetal Vasja z od sreče ugaslim glasom.
»Ni mogoče!«
(Dalje prihodnjič.)
rej ni v veri iskati, ampak pri občinski blagajni. Kdor vpraša po preliminarni ali po tem ali onem računu, ta je »klerikalec«; kdor pa pravi, vzemite kolikor in kar hočete, ta je naobražen naprednjak. Ua je res tako, nam pričajo mnogi liberalci sami, ker se nikakor ne morejo in tudi nočejo otresti verskega čuta, a v zadevi občinske blagajne so pa v rpsnici pravi svobodomiselci. Ali ni tako?
Idrija. Ljubezen imajo naši liberalci in soc. demokrati vedno na jeziku, a v resnici ti stiska z desnico roko, k levico te pa z bodalom zbada naravnost v srce. To je pri nas nekaj vsakdanjega. Naši sodrugi hdčejo veljati na zunaj za miroljubne, a se vedno to-žarijo med sabo in sicer sodrugi prve vrste, da ima sodnija že toliko posla, da komaj zmaguje. Če bo šlo tako naprej, se bo moralo število sodnikov pomnožiti. Če imaš slučajno pri sodniji kaj opravila, potem lahko vidiš te jezne obraze naših sodrugov. Nehote se vsili človeku tisto vprašanje, kdaj bo zavladala demokraška država, v kateri bo vladalo samo bratstvo in svoboda, ko SO' si vendar soc. demokrati pnve vrste-med seboj tako v laseh. Tako kraljestvo, ki je samo zoper sebe, bo razpadlo in to se že godi med soc. demokracijo. Zato pa dragi tovariši, kdor je le količkaj zdrave pameti, naj se ne oklepa soc. demokratov.
Javno predavanje v »Ljudskem Domu«. Prihodnji torek 10. t. m. predava v »Ljudskem Domu« v dvorani na galeriji g. Franc Terseglav: Vpliv judovstva v gospodarskem življenju. Začetek'točno ob osmi uri zvečer. K obilni udeležbi vabi odbor S. K. S. Z.
Ustanovitev skupine Šmarje na dolenjski progi. V nedeljo, 1. oktobra se je vršil dobro obiskan shod in ustanovitev plačilni-ce Šmarje članov »Prometne zveze«. Tovariš Koleša otvori zborovanje ter pozdravi navzoče. Predseduje šmuc, zapisnikar jo Puš. Predsednik pozdravi vse navzoče ter predlaga izvolitev voditelja plačilnice za Šmarje. Izvoljen je bil Jožef Puš, prožni delavec, stanujoč Sap št. 10. Nato poda predsednik besedo tovarišu Koleša, kateri pozdravi zbrane v imenu vodstva »Prometne zveze«. Razložil je pomen in delovanje »Prometne zveze« od njenega početka do danes. Povedal je tudi kako potrebno in prokorist-no da je ravno pogrebno društvo. Dal je tudi kratek pouk o nezgodni zavarovalnici, kako je treba postopati, aiko kdo v službi ponesreči. Obrazložil je nato zahteve železničarjev, ki so jih stavili dne 14. septembra t. 1. pri železniškem ministrstvu po zastopstvu državnega poslanca Kemetter in društvenega tajnika Čulika. Sekcijski načelnik dr. pl. Rock je posamezne točke odobraval, a pripomnil da ni denarja. O celi stvari bode odločil državni zbor. Da! za delavce in nižje služabnike ni denarja, pač pa ga je vedno dosti za gospode z zlatimi ovratniki, katerih jo toliko, da sami ne vedo, kaj bi delali. Govornik je tudi omenil hinavščino soc. demokratov in liberalcev, katerim ni mar dragica', ampak zgolj po shodih upijejo: dol z (1raginj0i
ven z revolucijo! proč z izdajalci! i.ri državnozborskih volitvah pa so- se dru-
z židi-kapitajisti, svobodomiselci in liberalci, kateri so pravi po-vzmčiteliji draginje- Ali nimajo ravno Židje in kapitalisti v rokah vsega ljudstva, kateremu po kartelih določajo cone; tisti, ki bi rad ceneje nroda-jal ne sme, ker je vezan v kartelu. Draginje so pa krivi prekupci in trgovci, ki jim ni dosti, če toliko zaslužijo da se pošteno preživljajo ampak hočejo hitro obogateti ter z visokimi odstotki prodajajo. Govorili so še tovariši: Smuc o draginji; Voj e in Puš o želez-1'azrncrah. Ob poti uri popoldne je zaključil tovariš šmuc shod ter se zahvalil za obilo udeležbo. Tovariši in člani »Prometne zveze« le pogumno in neustrašeno naprej. Agitirajte povsodi med tovariši za »Prometno zvezo«!
Črna na Koroškem. Na rožen ven sk o nedeljo so imeli nasi soc. demokrati zopet zborovanje. Bilo je prvo po volitvah. Predstavil se jim je novi rudarski tajnik Tokar iz Trbovelj. S Sitarjem torej ne bode več kaj! Pravil jim je Tokar, da morajo vsi delavci vkup držati, ker delodajalci tudi vkup držijo. Le potem se bode dalo kaj doseči, čudno jo torej, da je potem zope-t agitiral za svoj nov konsum, proti staremu. Se li pravi to v v up držati? Priporočal je tudi kmetom in našim delavcem, da pristopijo. Čudno! Tu-J m pa bili dobri. Čudno je tudi, da tfa ‘ °^J? ,™®tl.1v SostUni. Bodo li to delavcem
že it /i r' ril®žnosti za popivanje je v Črni c itak pieveliko. Hud je bil tudi na denun-
ciante med delavci. To je pa iimel prav! Samo vprašati bi bil imel prej, skoe-a kaj s tem zadene. Da bode ravno med voditelje s tem udaril, tega si pač ni mislil. Mu še znajo zameriti, ko jih tako pred ostalimi razkrije. Čudno je bilo tudi, da s »Štajercem« ni bil zadovoljen in za nastopom soc. demokratov ob času volitev. Je le čudino, da šele po toči začnejo zvoniti. Kje pa je ravno »Šta-jerc« najbolj razširjen kot med delavci. Še v svoji gostilni ga imajo. Ni res, boljši bi bilo, ko bi imeli soc. demokratične liste? Mi pa mislimo, da je približno kaj vseeno. Proti veri je »Štajerc« ravno tako kot »Zarja« in slični, v narodnem oziru pa tudi ni več veliko razlike. Slovencev tudi sociji ne bodo rešili. To so pokazale zadnje volitve. Rajši Schumyja kot Grafenauerja! Treba bode pač omajano stališče soc. demokracije v Črni zopet malo utrditi. Prebrisanejši delavci, ki kaj berejo, že nočejo nrav verjeti, da bi sociji bili v verskem oziru brezbarvni. Treba jim bode zopet malo neslka v oči’ nasuti, drugače še sprevidijo, da niso na pravi poti. Potem pa bi za soc. demokratično blagajno v Črni bolj slabo izglodalo. Pa tudi vrste bi postale bolj redke. Je nač križ. Če bi povedali odkrito svojim delavcem, kaj jo vaš cilj, vam jih niti deset ne ostane. Pa še tistih ne bodete veseli. Tako pa v motni vodi lovite. Vprašanje ie le, kako dolgo šei to pojde. Tla postajajo malo bolj vroča. Da mi rastemo, vas gotovo navdaja z bojaznijo. Imamo pa tudi bolj poštene karte. Mi povemo jasno svoj cilj: gmotno in versko - nravno povzdigo delavstva. Gmotno povzdigo bi pri vas na vse zadnje še tudi preskrbeli. A z versko - nravno ne gre. »Bal« skoraj vsako prvo nedeljo v mesecu in pa »čedn klobuk« za to gotovo nista posebno pripravna.
Lisjakovo pismo. Dragi prijatelji! Prepozno sem dobil vaše povabilo, da bi se mogel ob povratku orožnih vaj med vami oglasiti. Žal mi je. Zdaj pa tudi ne morem kmalu v Ljubljano, kajti v moji odsotnosti je piščancem mojega okoliša perje lopo prirast-lo, tako da. bom imel kaj skubiti. Veste prijatelji, lisjak je zvit, naj vam torej malo oni-šem, kako sem se na orožnih vajah počutil in zabaval. Gledal sem, da sem prišel tako*] v stik s tovariši enakega poklica, namreč z železničarji, vsaj jih je'; bilo tudi dosti na vajah. Bili so delavci, fantje in na tudi možje, ki so ostavili doma ženo in otročiče, da zadosten postavi. Prvi so bili vselej dobre volje, drugim pa se jo iz obraza čitalo, da jih tare neka skrb. Jaz sem jih razumel in tudi z njimi čutil njih bolest. Vem da dobe oženjeni za čas orožne vaje neka!j soldov plače, a kaj naj to zaleže, ker itak že polna plača nič ne izda. O tem se ne da mnogo govoriti, a vendar je boljše nekaj, ko pa nič, kakor je bilo še pred par leti.
Ker se jaz za svojo osebo itak že v službi dosti prehodim in ker §em že tudi precej v letih in skoraj sivih las — sem se takoj od početka javil pri zdravniku kot nezmožnega za naporne izprehode po prašnih in razbeljenih cestah, po skalah in po strmem grmovju. Odločili so me k oddelku za razna domača opravila. To je bilo- boljše, vsaj ni bilo treba nositi tel očnjak a, dela sem pa vajen od nekdaj. Pri mojem mi odločenem opravilu sem prišel sem pa tja'tudi na vaš kolodvor, prišli smo po to in ono in pripeljali to in ono. To je pa za zdaj postranska stvar. Namenjen sem le zamigati moje opazke in utise, ki sem jih na ljubljanskem južnem kolodvoru v skladišču opazoval in slišal.
Kot lisjak in poznavalec razmer in ljudi, sem takoj opazil in ločil, kateri ljudje so našega mišljenja in kateri ne, kaj jo prav in kaj no. Jaz nisem tak, da bi drugim nič ne zaupal, zato vam pa tudi rade volje povem, kako jaz to poznam. Vidite prijatelji: Našin-ci delajo pridno in previdno, vidi se jim, da se zavedajo dolžnosti napram dek/daijalcu. Soc. demokrat pa dela z nevoljo in počasi, če pa kaj v rok vzame, pa ne gleda kako in kam bo položil, da blago ne bo trpelo škode. Najrajšc pa sc le-ti skrivajo za nakopičenim blagom po dva in trije skupaj ter ugibajo kaj in kako bi bilo treba »staremu« na nos nesti, da bi se od križali dela in očrnili »ta farške«. Stopil sem k enemu, kojega som spoznal že po njegovem delu in gibanju, da ni somišljenik »rdečih odrešenikov« tor mu razodel, da sem član »Prometne zveze«. Možak se jo kar prestrašil, se ozrl plašno na vse strani tor mi pošepnil:	»Tiho bodi tamle
naju nekdo gleda«. Takoj mi je bilo vse jasno. »Nekdo« je bil socij in našinec se ga jo bal. Rad bi ga bil še nekaj vprašal, pa mi je
že odbezljal s svojim »rodlnom«, »nekdo« pa je še vedno mirno stal in zijal okoli sebe. Stopil sem torej k temu in ga ogovoril. Oblastno in ošabno, tako malo- čez ramo me je pogledal, prodno mi je odgovoril na moj nagovor. Vprašam ga, ali je »tako dela, da lahko počiva« in odgovoril mi je: dela dosti, ampak mi delamo, kakor mi hočemo-, nam, ki smo organizirani, nima nikdo zanovedo-vati. Janeza sploh ne poslušam, če se kaj vjeda, mi vse tako ven izpeljemo', da pade vse na »ta črne«. Oblast imamo mi, pa je amen. Glej, — kar tikal me je — vsi, ki delajo so »farške sorte«, mi pa samo pohajamo in se jim smejemo. Tisti le mladi »pobi«, ki so šele k nam prišli, pa še ne vedo, kaki tiči smo mi oberorganizirani, oni sicer plačujejo v naše vedno prazne kaše, delati morajo pa vseeno, da se jim hrbet krivi.
Zdaj, ko mu je zmanjkalo sape, sem šele prišel jaz do zopetnega vprašanja, kdo da je Janez. I veš, tako imenujemo mi našega načelnika. Veš to je prijateljsko in on je za nas najboljši prijatelj, vse stori po naši volji, samo da ima pred nami mir. On ima samo en notes, mi jih pa imamo več; to on dobro ve, zatorej pa nas organizirane nri g. postajenačelniku zmiraj v najlepšo luč postavlja.
(Konec nriliodnjič.)
Tobačno delavstvo.
Shod tobačnega delavstva. V petek 29. septembra je priredilo tobačno delavstvo ishod, na katerem se je razpravljalo- o draginji. Govorila sta državni poslanec dr. Korošec in Gostinčar. Sprejela se je resolucija, v kateri se glavno vodstvo tobačne uprave poživlja, da z ozirom na draginjo dovoli in izplača doklade, ki zapadejo meseca julija 1912, že z novim letom ter da skrbi tudi za delavska stanovanja. Po shodu je bil prost razgovor o nekaterih težnjah delavstva.
V	tobačni tovarni se kaj čudno gospodari. Dokler jo bilo gorko, se ni nihče domislil, da je treba stara že strohnela okna popraviti, okrušeno zidovje na novo ometati. Zdaj, ko se je približala jesen, so pa naenkrat začeli z delom. Predno so pa začeli, so pustili okna snažiti, kar precejj stane in to menda le zato, da so jih zidarji nanovo umazali. Čudno! Za delavstvo je vsega škoda, pri talcih stvareh se pa denar naravnost proč meče! Sevedal mora pri tem tudi delavstvo trpeti, delavke namreč prezebajo- pri tem hladnem deževnem vremenu, ker so vnanja okna sneta, notranja ®e pa slabo zapirajo. Potem se pa gospodje pritožujejo, da se bolniška blagajna vedno prazni. Da bi pa pustili peči, ki niti tega imena ne zaslužijo, kuriti, ni misliti. Ampak gospodje v pisarnah so bolj občutljivi, ti že pazijo, da se v tem oziru njih -osebam ne godi krivica. Lansko leto je bila sicer centralna kurjava za oddelek obljubljena, a d-osedaj še ni nič -opaziti, da se za isto pripravlja. Delavke so sicer opetovano prosile za odpomoč, a so ostale njih prošnje glas vpijočega v puščavi. Ču-jemo, da so zdaj delavke sklenile da ne prosijo več po tovarniških pisarnah, kjer dobijo večkrat žaljive odgovore, ampak obrnile se bodo v tem oziru do gospodov državnih poslancev s prošnjo, da oni pri glavnem ravnateljstvu izposlujejo nrimerne kurjave, ker jih je že mnogo to prezebanje za življenje poslabšalo, če bi pa še to ne izdalo, bodo primorane — kaikor branjevke — lonec z žerjavico v tovarno seboj nositi.
Ne pozabite, da je treba delati na vso moč za Vaše glasilo „Našo moč“. Cim več naročnikov, tem večji vpliv bo imelo Vaše glasilo.
|	A. ŽIBERT
1	-- LJUBLJANA -
j	PREŠERNOVA ULICA
g	PRIPOROČA SVOJO VELIKO
I	ZALOGO ČEVLJEV
|	DOMAČEGA IZDELKA.
BiaiBBHIlIBliaHimHHHBlIBIlltg
Noiboljtu, najsisurnejša
irniproiii.i8id3ii]i
ije viol čez 21 iij
Lastna glavnica K 503.575-98.
ljudska
posojilnica
rejlstr. zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta 8
pritličje v lastni tilSl nasproti hotela .Union'za franč. cerkvijo
prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do l.ure pop.
ter jih	O/	brez
obrestuje "fr /o /fl kakega po	M	I*	I	V	odbitka,
tako da prejme vložnik od vsakih 100 kron čistih 4-50 na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolago.
Dr. Ivan Šušteršič, predsednik; Josip Šiška, stolni kanonik, podpred.; Odborniki; Anton Belec, posest., podj. in trg. v Št. Vidu n. Lj.; Fran povše, vodja, graščak, drž. in dež. posl.; Anton Kobl, posest, in trg., Breg pri Borovn.; Karol KaUSChegg, veleposest, v Ljubljani ; Matija Kolar, Stolni dekan v v Ljubljani; Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zborn. in hišni posest, v Ljubljani; Fran Leskovic, hišni posestnik in blag. »Ljudske posojil.*; Ivan Pollak ml., tov.; Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.
jjiolniJtč •**' *rfirrwri}co "Materi želijo eiobrv. po ceni in Jtuatasl/iiHTpotovali na/sc obrnejo
rSinioru^c/CrrietetZa.
'v tjjuC/jani Z/ibloAvorsAe ulice 2&. 'iSa/cDUrsttuiCftjasnilaAjcselrnplaAta^
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh vseh veselih in žalostnih dogodkih „Slovenske Straže“!
Bogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
F. MERSOL
LJUBLJANA, Mestni trg št. 13.
Trgovina z modnim in drobnim blagom.
Velika izber vezenin, čipk, rokavic, nogavic, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnic, volne, bombaža, snkanca itd.
i
Ljubljana
Pred škofijo 19.
IPredtlskanje in vezenje monogramov
In vsakovrstnih drugih risb.	I
nrirrriniTiTTinmiirmiiTiTiDnim
Gričar ftlHejač
Ljubljana
Prešernima ulica št. 9
priporočata suojo najuečjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke.
nouosti
o konfekciji za dame.
‘tinmn-n
Lelama „PM KRONI" ML Pl. BOHINCA
v Ljubljani, na vogalu Bl6iweisove in Rimslie ceste ~
priporoča sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 krono.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 vin., 6 steklenic 2 kroni.
Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 40 vin., 6 steklenic 8 kroni 50 vin.
Kapljice proti zobobolu, stoklenica 20 vin.
,.Sladiti" za otroke.
Obliž za kurja očesa, bradavice in trdo kožo, mala škat-ljica 60 vin., večja 1 K 20 vin.
Odvajalne krogljice, škatljlca 30 vin.
Poslpalnl prašek, proti ognfl-vanju otrok in proti potenju
nog, škatljica 50 vin., 6 škatljic 2 kroni 50 vin.
Protinakl cvet, proti trganju po udih, steklenica 1 krono.
Ribje olje, steklenica 1 krono.
Salicilni kolodlj.za odstranitev kurjih očes, bradavic in trde kože, stekleniča 70 vin.
Tinktura za želodec, odvajalno, krepilno in slast pospešujoče sredstvo, steklenica 80 vin., 0 steklenic 1 krono.
TInkturazalase,steklenical K.
Trpotčev sok, izvrsten pripo-moček proti kašlju steki. 1 K.
Železnato vino, steklenica 2 kr. 60 vin., in 4 kr. 80 vin.
Zelesnate krogljice, proti bledici (Bleichsucnt) mala škatljica 70 vin., velika 1 krono 60 vin.
1C
Ceniki s koledarjem zastonj ln poštnine prosti.
POZOR!
Kdor želi imeti dobro uro,
naj zahteva z znamko
„UHION“
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
Fr. Čudnu
urarju in trgovcu v Ljubljani
delničar in zastopnik švicarskih tovarn »Union- v Bielu in Genovi.
700 Uhani, prstani, briljanti. 1
Svetovnoznano najfinejše blago po najnižjih cenah.
Agitirajte za naše glasilo „Naša Moč“!
aaaaaaaaaaoaaaaaaaa!
Dežnike in solnčnike
domačega izdelka
najboljše kakovosti, priporoča po najnižji ceni slavnemu občinstvu
II
M škoi it f Sim lij st t »rim ulica 11.4.
Popravila se izvršujejo točno in ceno.
Usojam si naznaniti častitim odjemalcem, da sem odprl na Tržaški cesti št. 1
moj'e trgovine z železnino, hišnega in kuhinjskega orodja
Blagovolite mi tudi nadalje ohraniti cenjen« nnienost.
Stefan Nagy
naklonjenost
Z odličnim spoštovanjem
Pozor slov, delavska društva!
Kupujte svoje potrebščine pri znani in pri-poročljivi domači manulakturni trgovini
JANKO ČESNIK
(pri Češniku)
LJUBLJHNfl. w
Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica
v kateri dobite vedno v veliki izberi najnovejše blago za ženske in moška oblačila
Postrežba poštena in zanesljiva. Cene najnižje.
Edina in najkrajša črta u Ameriko!
Samo 6 dni!
Samo 6 dni!
HAVRE NEW-YORK
francoska prekomorska družba
Veljavne vožne liste (Sifkarte) za francosko linjo čez Havre, ter liste za povratek iz Hmerike
v domovino in brezplačna pojasnila, daje samo
------------- ED.	ŠMARDA	-----------
oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani Dunajska cesta št. 18 v novi hiši »KMETSKE POSOJILNICE* nasproti gostilne pri »FIGOVCU*.
IUHN JHX m SIN
u Ljubljani, Dunajska cesta št. 17
priporočata soojo bogato zalogo raznoorstnlb
uoznih koles in šiualnih sfrojeu
HH za rodbino In obrt. USI
Izdajatelj in odgovorni urednik Mlhae’ Moškerc.
Tisk Katoliško Tiskarne.