St. 13 MBBfcalfc^ 1 cssMkcntitsiD ¥ Trstu, v torek IS. Januarja 1924. Posamezna številka 20 cent. Letnik XLIX lzh*)a, izviema Asiftkega SL 20. Miina se ne spr A ti to a Oefbcc. Bitak «a raese: L 7. TA Inozemstvo meseCo ^k dr. zjutraj. Uredništvo , FrtnKHca ,pj, . - ufj se pobijajo uru. v~ ricriakira«* rot>:oy»isl se aejvrač*|0. Izdajatelj In odgovorni uređm* ' Tisk tiskarne Edino*. Naročnina rftset« L'^.50, pot leta L 32.— in celo leto L 60.—. t* in uprav« fit 11-57. cDINOST Posamezne Številke v Tr — dobrohotnostjoin pravičnostjo, ki naj se ^ "H"Z kaže v tem da lim dovoljuje svobodo pri s tem svoj veliki italijanski patnjotizem m molitvi sferna B^T^bbinmhi in še večjo državniško modrost - nočejo £edbi svoj? šole! Stremljenje po taki J spraviti svojega postopanja v^skladIz idejo. duševni asimilaciji je upravičeno. Politika krivičnosti in nasilja pa odvrača srca in onemogoča tako asimilacijo! Luitfi Luzzatti in njegovi somišljeniki naj že enkrat s svopmi nauki prestopijo s Si- ki ie dovedla do ustanovitve Društva naro- eufucu ^ r---j I - t | rokega mednarodnega polja tudi na doma- mejani dov, čeprav je Italija viteljica in članica, nesrečo in ne na govoriti o žaloigri njegova soustano-na svojo Italije ie vedno v njenih Po zaključno! beograjske konference Splafac senzacija zarodi I fllHtmsko-Iagoslmnskesn twmm - Frantija nI nasprotna sporazum - Ven o uitemM kontraentolneM Mota zanikana BEOGRAD 14, Včeraj se je torej za-1 s posredovanjem Francije, vsaj z njeno ključila konferenca Male entente. Izid te vednostjo. ^^ konference je z ozirom na vesti o obsegu Ustvaritev kontmentalnega bloka? i tali jansko-jugoslo venskega sporazuma na- pc vsem tem bi se zdelo, da je bila kon-ravnost senzacionalen. Senzacijonalnost je [ ferenca v Beogradu predigra veliko potez-tem večja, ker razen malo poučenih nihče | nega načrta za ustanovitev rveze ;ned niti govora. Postopanje Dancev označuje' ni niti slutil, da bo postalo vprašanje itali-|Maio entento Italijo » Francijo, to je za LuzzattT koV olemAuto; proti Nemcem pa jansko-jugoslovenskega spora glavno vpra-; ustanovitev takozvanega — kontmental-^ri "4?U,fjedat rS radi svojega sanje konference. Se dan pred vestjo o tem nega bloka. Da pa se vzame podlaga za nap.rja očitanje, na so ra, no raui , * f sporazumu je bilo splošno mnenje domače- domnevanja, se v uradnem poročilu o ga in tujega tiska, da se je tej konferenci zaključitvi konference govori tudi o tem po krivici pripisoval značaj svetovnega do- vprašanju. Uradno poročilo govori tudi godka. Vesti, ki so prihajale iz Rima, so jasno 0 stališču Male entente nasproti bile edine v tem, da je tudi laško časopisje j sovjetski Rusiji. Evoi kaj pravi: Rezultati povsem nepoučeno o pravem pomenu te konference bi se lahko reasumirali tako-le: konference. Skoraj vsi laški Ksti so pisali y vprašanju odnošajev s sorvjetsko Rusijo pontoparia z narodnimi manjšinami že pred jno izgubili simpatije drugih narodov hi si nakopali celo sovraštvo. Poziv Luzzatci-ja na naslov Društva narodov. naj že enkrat prične z izvajanjem svoje naloge — zaščite narodnih manjšin, tudi tistih, ki niso oficijelno priznane, kakor posebno naglasa —, za katero je bita ustvarjeno v glavnem, je ob enem imperativen poziv vsem državam, ki so jim priključene narodne manjšine! Je to poziv, naj ne odrekajo tem manjšinam pravice do samosvojega narodnega, kulturnega in socialnega življenja! Mi smo rekli v svoji pripombi k- izvajanjem Luigi Luzzatti-ja, da mu hočemo povedati, kaj naj bi Se storili on in njegovi somišljeniki! Govoriti bi morali svojim so-pbraenjakam, da jc Italija soustvariteljica Društva narodov! S tem da je usvojila tudi idejo, ki je dovedla do ustvaritve tega mednarodnega foruma v zaščito narodnih manjšin, vseh in tudi tistih — kar Luzzatti posebno naglasa —, ki niso oficijelno priznane, to ie tistih, glede katerih dotična država ni sprejela nikake formalne tozadevne obveze! Luzzatti ne omenja izrečno J.lilije. Gcvorii pa naj bi s.vojim sopleme-lijakom, da to dejstvo nikakor ne odvezuje ItaUje od dolžnosti postopanja z narodnimi manjšinami v smislu naloge Društva narodov. Govorili naj bi, da je Italija — kakor že rečeno —- soustvariteljica in članica Društva narodov! Opozarjali naj bi svoje sopl^menjake, da zastopniki Italije ob raznih mednarodnih prilikah celo slavijo nalogo rečenega društva: načelo zaščite narodnih manjšin! Opozorili naj bi jih, v kako čudno kič postavljajo italijanski državniki svojo državo pred vsem svetom, ko — kakor se je že opetovano zgodilo — £ro- o ponesrečencu konference in niso skrivali svojega sovražnega razpoloženja nasproti Mali ententi sploh. Sedaj bodo morali bržkone izprememti bo Mala ententa podredila morebitno vzpostavitev teh odnošajev stališču, ki ga zavzemajo v tem vprašanju veliki zavezniki Tudi v slučaju, da Anglija ia Italija ptizna- oeaaj doqo m oran orzauuc luol v siucaju, aa m svoje stališče, kajti sporazum je prešel ^ sovjetsko vlado, bo Mala ententa pu-ozke meje med dvema držarvama, Italijo popolno prostost postopanja vsakemu in Jugoslavijo, in se ie raztegnil na vse; svojjh članov in mu dovezla, da upošteva člane Male entente. To je razvidno tudi posebne razmere časa in položaja. Konfe-iz dejstva, da je bila vest o tem sporazumu renca hoče dokazati, da gre sedanja orien-razglašena! v uradnem poročilu o zborova- taci ja Male entente samo za utrditvijo nju konference. Čehoslovaski in romunski | mirovnih pogodeb, nikakor pa ne za ustva- . • i i •____i rr /\/-iLrifitn trra. __•* 1___i:___kl/Jra nrnfi anrf!f». ministrski predsednik sta z odkritim izražanjem svojega veselja nad sklenitvijo sporazuma dala temu dejstvu še bolj oči-vidno obliko. V čem obstoja sporazum? Glede vsebine sporazuma se mnenja križajo. Dočim se na eni strani proglaša, da ivori glavno vsebino tega sporazuma reši- ritvijo kontinentalnega Moka proti angleški politiki. Glede vprašanja jugoslovensko-bolgar-skih odnošajev je konferenca odobrila stališče ministra Nfnčica, ki gre za strogo izvršitvijo določb neuiUyske pogodbe. Kar se tiče vprašanja kontrole^ nad madžarskim posojilom, so si trije ministri bo več imela vzroka, da se ozlovoljuje zaradi diplomatičnega delovanja Male entente. V zvezi med Parizom m Prago bo tudi Rim za evropski mir. cVietoire* se tudi veseli nad sklenitvijo sporazuma. Čehoslovaška in vprašanje jngoslovensko-italijanske zveze RIM', 14. čehoslovaško poslaništvo javlja: Vesti, ki jih je razširil dunajski in ber- uateilEffl prepovedano trgovanje s knjigami RIM, 14. cGazzetta Ufficiale* je prinesla kr. odlok od 16. decembra 1923. Prvi člen SoSi "zaseSie ''P^^Iria" A.ko tega odloka se glasi: Prepovedano |e učiteljem, vladnim ali občinskim didaktičnim ravnateljem, kraljevim in občinskim šolskim nadzornikom in sploh vsem onim, ki poučujejo na ljudskih šolah, trgovanje s predpisanimi knjigami. Prestopki se, bodo kaznovali disciplinarnim potom. Zastopniki Mednarodnega zavoda za vnanje financiranje pri Mnssoliisijn RIM, 14. Dopoldne je ministrski predsednik on. Mussolini sprejel zastopmke Mednarodnega zavoda za vnanje financiranje (Istituto intemazionale per i finanzia-menti esteri). Med zastopniki so bili sen. Achille Loria (predsednik), sen. Teotilo Rossi, on. Carboai ter Antcnio Todisco kot popolnoma ----------- - , bosta luka Baroš in Delta pnpadh Jugoslaviji, usoda) Reke pa se ne zdi še zapečatena. Opozarja se med drugim v potrditev tega poslednjega mnenja tudi na to^da se je že prej govorilo o aneksijT Reke k Italiji, da pa se je pri tem spominjala vedno tudi poprava dosedanje meje Jugoslaviji v ■ * . KT 1* i___n-^v-inin/V na Kl Ml I J% Konferenca je končno vzela z zadoščenjem na znanje popustitev napetosti med Italijo in Jugoslavijo, katere prva faza bo ureditev reškega vprašanja. Vtisek v Beograda Beograjski listi vsi komentirajo vest o sklenitvi zveze med Italijo in Jugoslavijo, . t t i• i . • stvari Ninčič je izjavil le na splošno, da predstoji rešitev vseh spornih vprašanj med Italijo in Jugoslavijo, v podrobnosti pa se ni hotel spuščaa Enako stalisie sta zavzela tudi romunski in čehoslovaški minister vnanjih stvari. Na drugi strani se, kakor omenjeno, poudarja, da se je sklenil sporazum neodvisno od reškega vprašanja, katero da zadobiva spričo tega povsem nove podlage v odnošajih med obema sosednima državama le podrejen značaj, ker da se bo rešilo takorekoč samo ob sebi. Gre namreč za sklenitev prave obrambne xveze med obema državama. Na podlagi te zvezne pogodbe bi obe državi nastopah skupno toliko v političnem dedovanju kolikor v slučaju vojne. V slučaju napada na eno državo, bi ji druga priskočila na pomoč, kratko: med obema državama se sklene poiitlćno-vojaška zveza. Kako je prišlo do načrta za to zvezo? Na to vprašanje se bo lahko odgovorilo se-le tedaj, ko bo bolj natanko znana vsebina te zveze. Že sedaj pa se lahko sklepa, da italijansko-jugoslovenska zveza ne pomeni razdora v Mali ententi, kakor bi se dalo domievatL Znane so namreč tesne tUdI poprava '--j- —' . 7 " -----,--- .--------. , ' . .. . korist Ne zdi se torej verjetno, da bi bila ne prinašajo pa podrobnosti, ki niso se Jugoslavija pristala na aneksijo Reke brez j znane. Tudi opozicijonalno časopisje ne kakih večjih koncesij kje drugje. Tudi je skriva zadovoljstva nad tem, da se spor z vzbudila veliko pozornost vest, da je pri- Italijo bliža h kraju, v splošnem pa se ča-soel v Beograd predsednik reške konsti-1 kajo bolj natančne podrobnosti, tuante Zanella, ki je, kakor znano, proti; Oficiozni list «Vreme* piše, da bi tak KSKor se ,e « — ^ VSak način' dogovor predstavljal podlago ustalitve m z*> z izstopom iz Društva narodov, čim bi, ViTpoučena o vsebini m£i v Evropi, ker bi onemogočil priprave « sporazmna in -^^^vjem ggg^ m Ma^ Srbov, Hrvatov in Slovencev v jugovzhodni Evropi. List pripominja, da bi tak dogovor ne ogrožal francoskih interesov, pač pa bi utrdil smernice, ki jik zastopa Francija in s katerimi se strinja Jugoslavija, predvsem stališče, da je treba braniti mirovne pogodbe. Italijanako-jugoslovenski dogovor — zaključuje Ust — bi bil končno neprecenljive važnosti tudi za našo notranjo ureditev, ker bi uničil upe tistih prevratnih elementov, ki so črpali svojo moč iz naših sporov z Italijo. Isti list piše, da se reško vprašanje smatra lahko za končno urejeno in da se Rim in Beograd pripravljata na sklenitev političnega dogovora. Ljubljansko eJtftro» piše z ozirom na skk-nitev sporazuma: «Ce bo ta žrtev predstavljala političen kapital, ki bo prinesel ravnovesje v interese obeh držav, tvoril podlago za mirno in koristonosno sožitje, pomenil začetek miru napram zapadu m prinesel našim so-rojakom pod Italijo mirno življenje, naša sodba o tem, kar se ia daaes zgodilo, ne bo obeodba.* Vtisek ▼ Rima RIM, 14. Rimsko časopisje se po veČini panjem v lastni državi pripomorejo, da se naloga rečenega mednarodnega foruma1 udejvtvi povsod in po svoji polni vsebini! Će na eni strani slovesno pritrjajo tej nalogi, na v*xugi pa jo odločno odklanjajo: kaj naj si potem misli svet? Mora priti do mučne misli, da eno govorijo, drugo pa Hočejo! Mari bi taka domneva služila ugledu države? Pa še nekaj drugega vele-tehtnega bi morali Luzzatti in somišljeniki njegovi povedati svojim soplemenjakoml To namreč, da je Italija sprejela oeodklon-Ipvo moralno obvezo za pravično postopanje napram svojim narodnim manjšinam s tem, da je članica Društva narodov in da bi bi?a vsa logika postavljena na glavo, če bi se posamezni člani kakega društva hoteli odlegati dolžnostim, ki so spojene z nalogo društva, ali če bi jim hoteli celo nasprotovati! Moralno obvezo je sprejela Italija tudi s slovesnimi izjavami, obljubami in 'alrditvami svojih predstavnikov takoj po rascidbi našega ozemlja. Posebno pa se 5 tistim naglašanjem, s katerim je odklonila formalno obvezo gled2 postopanja^s svojimi narodnimi manjšinami, češ: da že liberalni itali;rn>lri zakoni zagotavljajo iroegCsinam vse pravice in vsako svobodo! Lnigi LuzzaUi naj bi razložil soplemecija-kom, da je Danska mala država in da bi imele na le države več razloga za bojazen z a svojo varnost, nego pa velike večmili-jonske dižave, če se sploh more govoriti o kaki nevarnosti od strani narodnih manjšin, če se jim ne godi nikaka krivica in če morejo v svojem državljanstvu živeti mirno in zadovoljno' Opozoril uaj bi iih tudi, da je Danska raed najkulturnejšimi državami Evrope in da ravno vsied svoje kultiirnosti pravično in dobrohotno postopa z drugorodno znanjsCaol Kako naj bi bilo potem opravičeno, če bi štiridcsctmiiiiion-ska Ičalija, ki loko odločno brani svoj sloves tare kulturne države, iz strahu odrc-kčAz svojim manjšinam svobodno živijeaje, in če ne bi v svoji kulturi videla tiste etične oile, kakor jo vidi mala Danska v svoji?! Močna ItaHja bi se ponižala pod • t, • T-^ndrž? veVla is entente s Fra;! omejuji na poročila iz feograd* o privezi, ki vezejo države Male entente s r ran , , » Jutfoslaviio 01 se ponižala pod višino male Danske! ^ „ _,_______ Posebno pa naj bi Luigi Luzzatti ponovil končno so vsi trije ministri složno priz si ojitn soplemenjakom zlati nauk, ki ga l potrebo, da se v vseh mednarodmh vj flfl ; 1 na i^nlz-iU v ctf/ifili l«*r»«li tn n >1 i^i-iiilćanUi- nnvaKi Ilaliia k aodelovanlit z M VCH, 1U ' ~ ---------1 cijo, katera je celo ravno pred sestankom Male entente sklenila z eno teh držav, čehoslo vaško, dogovor, ki je zelo podoben onemu, ki se sklepa med Italijo in Jugoslavijo. Spričo tega bi se zdelo, kakor da je prišlo do razdvojitve v Mali ententi, oziroma do poraza Beneš-Pomcarejeve politike. Ne manjkajo glasovi, ki govorijo v tem zinislu, toda zdi se, da italijansko-jugoslovenski sporazum ne bo imel za posledico ne razdvojitve v Mali ententi, ne ohladitve dosedanjih prisrčnih odnošajev med celokupno Malo entento in Francijo. Značilno je v tem oziru poročilo o seji, na kateri je minister Ninčič sporočil vest Be-nešu in Duci. Beneš in Duca — pravi poročilo _ sla z velikim zanimanjem poslušala njegove izjave o tem predmetu in ...... ' ;nali vpra- šaja na sploh v svojih lepih in izvajanjih v «Corriere uella Sera*.______ naj stremi po asimilaciji manjšin, toda to do zgledu Zedinienih držav: ne z grožnjami modrih j šanjih povabi Italija k »odelovanfu z Malo Država entento v isti meri kakor Francija. Iz tega bi se dalo sklepati, da je prišlo do sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, če že he prarah za sklenitev zveze med Jugoslavijo in Italijo. V uvodnih člankih se še vedno z nezaupnostjo goveii o . -. oboroževanju držav Male entente s strani Francije. Tudi Rastignac piše v današnji a Tribuni* o tem vprašanju, primerjajoč francosko z Bis-marekovo politiko. Uradnih izjav z ozirom na beograjske vesti še nL «(l Plccolo Gior-nale d'Italia* komentira z zadoščenjem vest o tem dogovoru, ki je v skladu z državnimi interesi. Vtise* v Franciji PARIZ, 14. Skoraj vsi listi komentirajo konferenco v Beogradu« posebno z ozirom na vest o sklenitvi sporazuma z Italijo. «Fi-garo» pravi, da je Italija vedno z vznemirjenjem gledala vrsto držav, vezanih s prijateljskimi vezmi, ki šggajo do Francije na njeni levi in Jugoslavije na njeni desni, in njena politika gre za tem, da tudi ona pride med nje. «Republique Frao$aise» piše: Ce Bo resnične vesti o končnem poravnanju reškega in jadranskega vprašanja, Italija ne Unski tisk in ki jih je deloma posnelo tudi italijansko časopisje, češ čehoslovaški minister za zunanje zadeve dr. BeneŠ ni želel italijansko-jugoslovenskega zbližanja, so popolnoma ifc.nišljene. Nasprotno, politika dra. Beneša je stremela vedno po tesnejšem zbližanju raed Jugoslavijo in Italijo, da bi se na ta način zagotovil mir. Radi tega je dr. Beneš popolnoma upravičeno izjavil, da ga zelo veseli, da je bil končno dosežen cilj, za katerega je stremel. na sejo brez predsodkov, ter dostavil, da je komisija dobro storila, ko je izključila s sporeda razprav odbora vprašanje zako- se nam bo posrečilo —• tako |e zaključil general Dc-wes — najti vire za vzpostavo netmkih financ, homo s tem pokazali reparacijski komisiji pot, po kateri se bo Nemr'ja privedla k svojemu prejšnjemu blagostanj'!, ki je žarišče, na katerem sloni dobrobit vse Evrope. Treba jc določiti sistem za ustalitev nemške valute, treba je torej nnjti vodo, ki bo gnala mlin —. t. j. državni proračun Nemčije. Potem šele mislili na to, kako bomo zidali in mleii. Seja je končala ob 11. 40. PARIZ, 14. Po otvoritveni seji odbora izvedencev so se ob 11'45 člani reparacijske komisije odstranili, nakar so izvedenci sli takoj na delo. Na današnji ieji je odbor zastopnik dopisnega urada. On. Mussolini j določil način resevanja svoje naloge ter je obljubil, da bo šla vlada zavodu vedno " 3' " 1 na roko. Ardfti hoteli zasesti sedež Mornarske zveze v Soeziji GENOVA, 13. Včeraj so v Speziji nekateri D'Annunzijevi arditi, oblečeni v rdeče srajce z znaki legijonarjev, skušali zasesti sedež Mornarske zveze. Nato so zasedH ladjo «Pesaro». Ko se je neki zastopnik brodolastnikov hotel zoperstaviti, so arditi natepli s palicami tako močno, da bo moral ostati v bolnišnici več dni. Ob 15. uri sta se podala na krov ladje «Pesaro» pristaniški poveljnik in kvestor ter sta pozvala ardite, naj zapustijo parnik. T&tco poroča fasistovsko glasilo ,Popoio d'Italia . Proces proti upravnemu svetu italijanske banke «Banca di Sconto« RIM, 14. Predsednik senata sen. E. Tit-tozn je podpisal odlok, s ka!erim se sklicuje senat kot visoki sodni dvor na dne 26. februarja v svrho procesa prott upravnemu svetu bančnega zavoda cBanca Ita-liana di Sconto*. Obtoženci so; conun. Angelo Pogliani, sen. Enrico Scalini, Ottonno Pabletfi, Achille Ve^zaghi, Mario Perrone, Luigi Bertarelli, Cesare Coppi, Ernesto Galazzi, Carlo Galimberti, sen. Lodovico Oavazzi, Lui^ Mazzanti in Leo Rappaport. Poleg drugega so dani upravnega sveta obtoženi, da so si >*>leg vsote 100.000 lir, katero jim je prisodil občni zbor, prisvojili še vsota 360.000 lir kot nagrado za 1. 1920. Volkovi v Romagni RIM, 13. «Tribuna* poroča iz Pag^io di Romagna, da sta bila blizu prelaza Man-driani ustreljena 2 volka; vsak je tehtal okoli 50 kg. Ker je živina v hlevih *elo nemirna, sklepajo, da se klati v bližini se mnogo volkov. ___ Pred nuko-frcatosklml oosajaaii Beneš posredovalec LONDON1, 14. «Observer» poroča, da sa je čehoslovaški zunanji minister dr. Beneš ponudil ruski vladi za posredovalca med Moskvo in Parizom v svrho vzpostavitve diplomatskih odnošajev med Francijo m Rusijo. Vse kaže, da bo ruska vb da rada sprejela ponudbo dra. Beneša; potemtakem bodo pogajanja lahko pričela v najkrajšem Času. _ Otvoritev zasedama konference izvedencev Barthoujev govor - Izvolitev predsednika PARI7, 14, Odbor izvedencev za proučevanje iinančnega položaja Nemčije je začel poslovati danes ob 11. uri v prostorih reparacijske komisije. Ameriški opazovalec Logen je predstavil izvedence Zedinje-nih držav. Barthou, načelnik reparacijske komisije, je pozdravil navzočne ter izjavil, da ne pričakuje reparacijska komisija čudežev od nepredvidene rešitve odškodninskega vprašanja, pač pa da upa, da bosta pristojnost in avtoriteta izvedencev mnogo doprinesla za dosego ugodnih uspehov. Nato je Barthou povdaril, da je versaille-ska mirovna pogodba listina, v koje okviru se morajo dela v smislu člena 234. nadaljevati v popolni neodvisnosti in s smislom največje nepristranosti. Nato je govornik dostavil: «Ravnovesje v državnem proračunu Nemčije in ustalitev nemške valute, dva problema tesno spojena med seboj, sta prava pogoja za rešitev odškodninskega vprašanja. Za dosego tega cilja bomo dali odboru na razpolago naše izkustva in potrebne listine. Izvedenci bodo lahko sami določili način svojega dela, Nemčija ima v smislu pogodbe pravico, da se jo zasliši. Upamo, da bo nemška vlada podpirala odbor izvedencev pri njegovem težavnem delu. Treba je priti do prepričanja, da nimajo le upniki Nemčije in Nemčija sama interesov na rešitvi odškodninskega vprašanja, niti ni pretirana trditev, da je mir vsega sveta odvisen od rešitve tega vprašanja. Komisija je srečna, da je v odboru zastopana tudi Amerika, ker bodo tako sklepi izvedencev tembolj dragocenL* Na konett svojega govora je Barthou ponudil predsedništvo odbora generalu Dewesu. V odgovro na Barthoujev govor je general Dewes opomnil, da so prišli izvedenci sprejel predvsem predlog generala Dewesa proučevanje ustalitve nemške valute. Tozadevna razpravljanja so se pričela ob 15. uri. Sklenjeno je bilo, da se bodo izdajala poročila za novinarje le v izrednih slv-Čajih. Izvedenci so se osebno obvezali da ne bodo poročali nikomur o sklepih sej odbora. SpelsfsKI škof prepov^al cerkvene obrede pri Hemtzovem pogrebu PARIZ, 14. Iz Speierja brzojavljajo, da so nemški duhovniki na škofov ukaz odpovedali cerkvene obrede o priliki pogreba umorjenega načelnika separatistične vlade Heintza. Skof se je odločil za ta ukaz po obisku kardinala Taulhaberja in Vonk&I-vija pri apostolskem nunciju. Člani separatistične vlade v Palatinaiu so takoj poročali papežu o tej stvari. Lord Crevve pri Posacarćju PARIZ, 14. Ministrski predsednik Poin-carč je sprejel angleškega poslanika v Parizu lorda Creweja ter se razgovarjal ž njim o vprašanju Tangerja, Listi pišejo, da se je govorilo tudi o Palatinatu. Naraščanje produkcije v Porurju BRUSELJ, 14. Belgijska vlada je prejela od svojega zastopstva v Diisseldorfu sledeče poročilo o delu v ruhrski kotl'ni: Po sporazumu z industrijalci jc Belgija pr- jela v decembru 1923. 311 tisoč ten kuriva nt račun reparacij. Celokupna proizvodnja premoga v porurskih rudnikih je dosegla sedaj 65 odstotkov proizvodnje iz 1. 1921, od delavcev, ki so bili zaposleni v rudnikih pred zasedbo, dela sedaj le kakih 10%. Proizvodnja koksa iznaša danes 25& proizvodnje izza časa pred zasedbo, a bo dosegla najbrže 50 % koncem tega meseca. Promet na železnicah je zelo narastel. V zadnjem času so se začela pogajanja za obnovitev dajatev v naravi na račun odškodnin. _ Pokrajinski sveti razpuščeni na Španskem MADRID, 14. Vsi pokrajinski sveti, razen štirih, so bili razpuščeni. Odslej bodo gubernatorji imenovali pokrajinske svetnike. _ 43 mornarjev zaprtih v podmomiku 60 metrov pod morjem LONDQN, 13. Komaj je skupina vojnih ladij zapustila prLdamšče Portland je vojna ladja c RisoluKon zadela v podmornik «L. 24», ki se je takoj potopil. «Riso!ution> se je takoj vrnila v Portland, kjer je poveljnik ladje javil nesrečo. Na lice mesta je odplula posebna ladja za dviganje po-mornikov; toda radi goste megle ni bilo mogoče ugotoviti mesta, kjer se je podm jr-nik potopil. Posadka je Štela 43 mož. Delo za rešitev posadke se je nadaljevalo danes cel dan. Končno se je vendar posrečilo zaslediti podmornik, ki leži 60 metrov pod morjem. Seveda ni več nika-kega upanja, da bi bili mornarji še živi. Poleg tega pa je morje tako razburkano, da je izključeno, da bi imela rešilna akcija kak uspeh, V pozni uri je poveljništvo vojne mornarice izdalo poročilo, ki pravi, da ni nika-kega upanja več na rešitev nesrečnikov, ki so zaprti v podmorniku. Angleška trgovinska bilanca v decembra leta 1923 LONDON, 14. V decembru m. 1, je Anglija uvozila blaga za 109,189.790 šterlin-gov, t j. za 14,252.069 šterlingov več kakor v istem mesecu leta 1922. Izvoz v tem mesecu je iznašal 64,115.189 Šterlingov in je tedaj narastel za 5,232.157 šterlingov napram izvozu v mesecu decembru 1922, Seipel pride v Bukarešt DUNAJ, 14. Tukajšnji listi poročajo, da je kancelar Seipel odložil napovedano potovanje v Bukarešt na prve dneve februarja. Seipela bosta spremljata avstrijski zunanji minister Griinberger in romunski poslanik na Dunaju Miteleanu. DNEVNE VESTI Cveza med Italijo la Jasoslaollo Kar -je doslej objavljeno o tej najnovejši hi zares veliki senzaciji v mednarodnih evropskih odnošaiih, ne nudi nobene {podlage za stvarno konČnovel javno presojo. Pod vtis kom zelo reservirane uradne objave iz Beograda je časopisje to- in oaostran državnih mej otvorilo za tvornice in posebno na italijanski strani, — dovolj, da opozorimo na Piccolovo pisanje —, zastc v nekak emfatični ton. Važnost vpra-Sanja v zvezi s pomanjkanjem pozitivnih podatkov nalaga nam, kol glasilu Slove-nov v Italiji dolžnost, da ne sledimo temu vzgledu, a predvsem tudi, da ne zajdemo v nasprotno smer, ki ne bi odgovarjala nc nažcmu resničnemu čustvovanju, ne našemu treznemu mišljenju o tako veieressn stvari, ne končne koristim našega ljudstva. Nasprotniki, ki jim je eden najbolj priljubljenih argumentov očitanje nepomirljivosti in sovraštva proii vsemu italijanskemu od jugoslavenske, seveda zlasti od slovenske in hrvatske sirani, že kažejo, kako bi radi ugotovili na naši strani glasove, ki bi zanašali disharmonijo v novo itaiijansko-ju<|os!c vensko soglasje. Brez dvema je zveza med Italijo in Jugoslavijo stvar, ki bo največjega pomena za daljnji razvoj stvari na obeh stranah Jadrana, a ker povrhu ne more ostati brez posledic — če ne že za naš položaj v Italiji sam na sebi — vsaj na način, kako ga bomo odslej čutili mi sami. Odkrito torej povemo, da se nam ureditev spornih vprašanj med obema sosednima državama, doterana cel6 do take dovršenosti, da se iz nje izcimi prava prijateljska zveza, vidi stvar, ki odgovarja vrhovnim koristim obeh zaveznikov v tako visoki meri, da se jc mi kot italijanski državljani in pripadniki jugoslovenskega naroda moremo le srčno veseliti. Zato pa tudi želimo, da. bodi sklenjena na tako modri, pravični in odkritosrčni podlagi, da bo lahko trajna in da ne bo našla v sebi kali novih sporov in bližnjega ali dalnjega razpada. Le taka zveza zamore v teku časa dovesti tudi do primernega srčnega razpoloženja, do zaupanja in prijateljstva. Če je sam Mussolini označil državne pogodbe za etape, ne zaključna poglavja, ki ustavljajo in zapirajo, nego uvodna poglavja, ki odpirajo in pripravljajo daljnji razvoj, potem se popolnoma ujemamo žnjim, ko pravimo, da ne bo toliko zveza sama na sebi, kolikor duševnost, ki je do nje dovedla, in iskrenost, s katero se bo izpolnjevala, šele določevala njen resnični, zgodovinski pomen. Kot narodna manjšina, ki je v Italiji vkljub svojemu lojalnemu zadržanju doslej nasla žal veliko premalo razumevanja, veliko preveč nasprotovanja, kot narodna manjšina, ki jo vežejo krvne, jezikovne in kulturne vezi z narodom, s čigar nacionalno državo stopi sedaj Italija v zvezo, pa mora naše ljudstvo toliko v svojem interesu, kolikor prav iz istih razlogov, radi katerih se je tu- in onostran vest o novi zvezi sprejela z očitnim zadovoljstvom, vroče Želeti, naj bi italijanski činitelji ne pozabili, da njihovo ravnanje z našo manjšino pridobi sedaj še bolj na daleko.^žni pomembnosti. Sedaj, ko bo Italija v prijateljskih stikih s sosedo z ono stran vzhodnih mej, njeni državniki lahko presodijo vprašanje daljnjega postopanja s slovansko manjšino s polno mirnostjo, z duhom pravičnosti in človečnosti, skratka tako, kakor bi ga bili doslej morali, a so jim to branili predsodki in vplivi, za katere m sedaj nobenega povoda in nobenega mesta več. dvomimo, da so dalekovidni državniki, ki so pripravili to pomembno zvezo, z ene in druge strani, morali sebi in sepogod-benikom postaviti vprašanja, ki se vsiljujejo sama po sebi in so v zvezi z našim gorenjim izvajanjem. Dal Bog, da so na nji našli in dali pravi odgovor, v duhu resnične miroljubnosti in iskrene dobre volje. „Epizode" našega življenja V nedeljo zvečer proti 9. uri je Sel neki nai človek mimo cerkve pri Sv. Jakobu v smeri proti konsumnemu društvu- Ko je šel mirno »vojo pot, sta mu prišla nasproti dva bivša fašista svejakobske kekcije in ata mta začela peti v lice neko pesem z besedilom skrajno žaljivim zsl slovensko narodnost. N&š Človek ju je pozval, naj gicsta z njim do orožnikov, ki sta bila v bližini. V odgovor pa ga je eden onih dveh junakov zagrabil za roke, češ da ga on odrede *nekamr. Naš Človek pa se ga je odločno otrese! in ga prijel za rokav, da ga odvede k orožnikom. Par korakov j« oni drugi res šel mirno. Potem pa je iznenada našega Človeka udaril v lice. Naš človek je, sluteč nevarnost, potegnil revolver iz žepa (ima namreč dovoljenje za nošenje orožja). Hrup je privabil Se nekaj tovarišev napadalcev in dva orožnika z enim redaiiem v civilu. Na to so Sli vsi skupaj na orožniško postajo, a tista družba je tudi medpotoma psovala Slovence in izrekala razne grožnje. Nai človek je zahteval od orožnikov, naj brzdajo tiste razpaljence, ker sicer da bi moral sam braniti sebe in čast svojega ca rod a. Orožnik je tudi res storil tako. Na postaji so zaslišali našega človeka posebej, vsled česar ni znano, kako so oni opisali dogodek. Zdi se pa, da so zahtevali, naj našega človeka obdrže v zaporu. Ko so bili skupaj se je nadaljevalo prerekanje, grožnje in obtožba proti konsumnemu društvu, kjer da je gnezdo iredente. V tem je prišel na postajo komisar, ki se je dal obvestiti o dogodku in tudi on se je menda uveril, da naš človek ni ničesar zagre-Ifl in da so marveč oni drugi objestno izzzvali ta neprijetni dogodek. Odpustil je najprej natega človeka in pozneje še le one druge. Kadar italijanski listi ne morejo oporrkati resničnosti takih dogodkov, prihajajo navadno s trditvijo, da so to le «epižade», ki nimajo dalje nobenega pomena za splošno razmerje. Saj se je nedavno, ko je bil govor o strašnih dogodkih, ki jih je pretrpelo naie ljudstvo v teh štirih letih, celo od odlične strani izrekla beseda o «epizodah», kakor da so bili to le po-neznatni doioi*'* Stvar pa je precej dru- gačna is nevarna, Kdor 1» količkaj pozna ljudsko in narodno psiho, razume, kako t odi taki, četudi dozdevno mali dogodki zastrupljajo duhove in so vzrok razburjanja med Ijud-mi različne narodnosti. Posebno še, če se ponavljajo, morejo dovesti tudi do dogodkov, ki niso več le neprijetne epizode, ker spravljajo v nevarnost medsebojno znosljivo življenje. Kako lahko more kdo priti v nesrečo vsled takih dogodkov! Zato naj bi, ne le oblastva, ampak tudi vsa javna vzgoja odvračala nespametne ljudi od takih « epizoda, ki nikomur ne koristijo pač pa so na škodo vseh! » * « Dne 7. t, m. se je vršil na Kontovelu pogreb dvanajstletnega dekleta Milke Skrkove. Seveda je prišlo na pogreb mnogo deklet v stari slikoviti okoliški noši. Menda pa je nekdo nalagal orožnike, da ta noša pomeni morda celo nekako politično demonstracijo proti državi bra 1898. SJb- 422, s katerim se poverja županom naloga, da odpravljajo nabornike in vpoklicane vojake v vojaška okraje in k vojaškim krdelom; 2) kr, odlok od 25. decembra 1898, J*. 553, s katerim se daje županom pravica, da dvignejo v slučaju potrebe na pošti svote, ki st imajo izplačati nabornikom in vpoklicanim vojakom. Bančni tečaj, Rektorat tukajšnje trgovske Sole nam sporoča urnik za bančni tečaj, ki je pričel snoči. Pondeljek od (19—20) kredit in ' tečaji; torek (19—20) vrednostni papirji; sreda (19—20) tehnika in kritika bilanc; četrtek (19—20) zgodovina bank; petek (19—20) bančne in borzne operacije (pravo); sobota od 17 do 18 pristojbine sa kupčije, 18—19 bančno knjigovodstvo, 19—20 bančne in borzne opera- 20 Društvene vesti Pevsko društvo «Qhija» priredi v nedeljo, t. m. izlet na Prosek. Prva postaj v ta- nradniki, četudi nimajo doktorskega izpita. Padanje franka. Kakor je razvidno iz včerajšnjega poročila tukajšnje borze, ki ga prina-^ samo na drugem mestu, je kvotiral včeraj frank Kajti ko^o'dekiet^prihajaiarsta ph"dva"oroi- L 100.75—101.75 (*a 101.75 lir dobiš 100 fran-nika ustavljala zahtevajoč, naj se odstranijo in ko,vJ-precblečejo. ker «sedaj da ni čas za to». Neko dekle jim jc odgovorilo neustrašeno: Mi ne nameravamo politično demonstrirati. Zato hočemo na pogreb v svoji noši I In res so šle — vse* Tudi če bi morale — so rekle — potem v Tretji Pogreb se je vršil v vzornem redu kljub temu in kljub dejstva, da je zbor pel ža-lostinkc — kakor vedno — v slovenskem jeziku, in pa kljub dejstvu, da sta dva odUčnjaka narodne milice stala na opazovališču na vrhu pri cerkvi! Ta dogodek v naši okoliški vasi m ob taki priliki zahteva nekoliko resnih pripomb. Ko so nam nekdaj naši sedanji mogotci obljubljali vee lepo na tem svetu, so med pravicami, ki da jih bomo deležni, posebno zatrjali, kako bodo spoštovali stsre običaje naiega ljudstva! Med temi običaji, ki so se ohranili do današnjega dne, jc tudi stara noša našega okoliškega ien-stva, ki si jo nade vije ob posebnih prilikah. Tu pa so ob taki žalostni priliki, ko žaluje vse prebivalstvo vasi, in ko nc more biti niti govora o kaki nameravani demonstraciji, organi javne varnosti motili po nepotrebnem žalno razpo- TSFSIO Policijsko oblastvo zasleduje Z vso lopove. Drzno podjetje sHkovcev. — Vlomili t to-bakaroo ter odnesli za 2ne •••••• organe same! Kdo je za razkol ? Ljubljanski ^Slovenec®, glavno glasil venske ljudske stranke v Sloveniji, je objavil i eden izmed rokovnjačov udaril z ročajem sa-preteklo nedeljo dopis iz Istre, v katerem pri- j mokresa po glavi, iztrgal zavoj z denarjem, haja jasno do izraza veselje nad razkolom v | nato so vsi trije zbežali. Udarec jc dcklico politični organizaciji julijskih Slovanov. Iz tega, l'močno omamil, vendar je imela še toliko moči kar istrski dopisnm piše in objavlja ljubljanski j da je parkrat za vpila na pomoč ter tako pri- Ol__________--------— «. .70 Hal li lasi MLADENIČ, inteligenten, sprejme katerokoli službo. Nastopi lahko takoj. Naslov pri upravništvu. Novo leto je prineslo Slovencem in^Hrv.atona *al yeč centimetrov dolgo, do kosti segajočo v Italiji novost, da so se njihove narodne or- [rano na temenu. Potem se j« deklica v sprem-ganizacije razdelile po načelih v krščansko-so- stvu očeta, ki se je med tem časom vrnil do- cijalne in Kberalne(!)» In dalje: 'časopisi prve struje so: Pučki Prijatelj, Mali list in Goriška Straža, Liberalni so: Edinost, Istarska Riječ in Novices. V ostalem delu dopisa se razglablja vprašanje, ali je ta razkol koristen ali ne spričo dejstva, da nam gori nad glavo streha naše skupne hiše. Zaključek se glasi, da se je pokazalo, da je složno delo med dvema v načelih popolnoma nasprotujočima činiteljema popolnoma nemogoče. Vsled takih razmer — je dalje rečeno v dopisu — so se odborniki kršČ. sce. struje konccm pret, leta odpovedali odborai-štvu istrskega dr, *Edinoeti», o katerem pravi 'dopisnik, da se je takoj v začetku opazilo, da je mrtvorojenec. ^Pučki Prijatelj® se ponovno izdaja in obenem se obnavlja Politično društvo za Slovence in Hrvate v Istri. Tako istrski dopisnik v ljubljanskem »Slovencu^. Ni treba še le opozarjati, h katerim krogom pripada *SlovenčcVD dopisnik. Tendenca njegovega pisanja ga o vaja vsakomur, da je bil inspiriran od krogov, katerih glasila so Pučki prijatelj, Mali list in Goriška Straia. S tega stališča pa je ta dopis »elo značilen sa gospode strujarje. V »Slovencu® odkrito priznavajo, da se nad razkolom (saj je nastal po njihovi zaslugi) veselijo, medtem ko se v svojih tukajšnjih glasilih vedno bahajo, da to za edinost in slojjo ter za strnite v vseh našega ljudstva. «PučKi Prijatelj® hoče zastopati vso Istro, politično društvo v Gorici hoče biti edini legitimni zastopnik vsega našega naroda v deželi, se jezi na občni zbor poL društva «Edf-nost» v Trstu ter proglaša uveljavljanje tega društva na Goriškem za razkol. Sedaj pa so gospodje v ljubljanskem ^Slovencu* sneli krinko ter so sami predstavili v pravi luči svoje resnične politične namene in cilje. Je to značilno in važno priznanje, ker končnoveljavno dokazuje, kdo je za razkol in kdo je proti njemu. Dobro fe, da je o tem poučena tudi naša javnost in zato smo posneli glavne misli iz tega strankarski navdahnjenega dopisa v ljubljanskem listu. Politična značajnost in politično poštenje pa zahtevata, da gospodje strujarji sname jo tudi tostran meje krinko, s katero skrivajo svoje strankarske namene te* pogumno in odkrito sprejmejo odgovornost za svoje strankarsko delovanje. Izročitev hranilnih knjižic in naznanitev terjatev naprsna bivši poštni hranilnici na Dunaju. Tukajšnji poštni in brzojavni komisarijat poroča: Ker se je dogodilo, da so nekateri poštni uradi zavrnili naznanitve terjatev italijanskih državljanov napram poštni hranilnici na Dunaju vsled dvomov, nastalih z ozirom.na način pridobitve državljanstva teh upnikov, je komisar ij a t za pošto in brzojav takoj odredil, da se morajo tudi v dvomljivih slučajih sprejemati naznanitve teh terjatev, da pa morajo uradi zahtevati točno označbo načina pridobitve ital. državljanstva na potrdila o državljanstvu upnika, in sicer pridejo tu v poštev pridobitve državljanstva po polnem pravu («di pieno di-ritto»), potem opcije («per opzione*), potom izbere («per elezione*) in potom podelitve («per conferimenio*). Kadi tega je potrebno, da si vsak upnik preskrbi potrdilo o državljanstvu s tozadevno označbo. Pri tej priliki se priporoča prizadetim, da naj ne čakajo zadnjih dni za predložitev «vojih prošenj. Predpisi o naborih raztegajenl na ssvi pokrajine. «G ar zetU UfHciale* od 11. t. m. objavlja kr. odlok od X decembra 1923, it. 2824, s katerim sc raztezata na nove pokrajine sledeča kr. odloka: 1) kr. odlok od 25. nih del, se sprejme. Franc Počkai, Kozina. 45 KRONE, goldinarje, plačujem vedno 5 stotink več kot drugi. Edini i?rosist, via Pondarcs *fc_J. 20 'mov, podala na kvesturo, kjer je naznanila dogodek. Rehar je izjavil, da so je v ukradenem j zavoju nahajal znesek 3500. Povedal je tudi , da je že večkrat videl, kako so se v večernih ■ — .— urah kretale okoli njegove trgovine sumljive BABICA, autorizirana, sprejema noseče. Lju- osebe; vendar ne on, niti njegova hčerka nista j bezniva oskrba. Najstrožja tajnost. Cene vedela opisati zunanjosti teh oseb. 1 smerne. Madonnina 10/20. 37 JM ®mm\ Securfif MmiM tiruliia za soloinc za^aro^nle Popolnoma vplačana glavnica L 3,0u0.000.-- ki se tehko poviša na L 20.0CC.£K)0. Leta 1922: Prejele premije L 20 000.000. Plačane škode: L 5.305.626.C3. Centralni sedež T! jzza S. S. Apostoli 53 (Palača Colonua). Panoge: Po žar, tatvine, zavarovanje trgovskega kredita. Glavna agencija za Julijsko Krajino in Reko ® Trstu, PIszis VItforlo Vcneto 4, tel. 24-4S Iščejo se agenti za vse kraje. <5) Kmečkodelavske vinarske zadrug* v Kojskein 5© teži vo^a! via Chiozza. V za □ □ o □ a o □ □ o □ a a d a p a o a a a □ df&uar«£v, vida?, jnzbeca^imafk! verse, kr^ov, divjih in dema^h salc^i. SP a i Trst, Via Cesar« Ssttifs^ S2. VfcStis iS r« Sprejemajo s« pošiljatve po pcš*a a □ □ □ o □ □ Urt—ovfl—a Mi 1905. DetnURse gSavnka UL popo3B©R>a vpis om. ^^ S Trsti Via S. Ktoofid 9 (Lastea palača). Pod«i2»Scž: CleilyJi fsako 1 Jugoslavijo in i ¥ deže!imi Daje subvenclle na blag©, effeS Ol—tju akreditive sa nwtmvm l»f b» — laSsasI tfeMdf In re&aam Inl9r**a;i£«. — Kupuja h ?r«e}sja dlaarl* Ka dragi »TftBta iaaiaivaaa plama In druga opera«! la po nsiugođneHJh pc-gciSh* Sprelama viog« v Dinarjih ter gh obraital« n«i&oi|3 po đogo«©^. r i i C i i \a G □ O □ a ta d d d a d popdpopppppp00 OPP OO □ a o □ □□□□□ □□□□aooaaoc d a PODLISTEK Paul Bourg«*: JEČA (U GeAle) Poslovenil F. P. (26) — «Pride dan, ko mi boste hvaieinj, gospa, s je odgovoril Vernat žalostno, toda odločno. «Nikdar ram nisem rekel in tudi vam ne bom, da jc dednost neizogibna- Vse svoje življenje se borim proti njej, na primer s tem, da predpisujem Zdravila in zdravstveno postopanje za otroke, ki so se rodili od jetičnih starišev. Poglejmo malo, če bi bil vaš soprog umrl od kake bolezni na prsih, aH bi vam govoril kot sovražnik, če bi vam rekel: v tem je nevarnost za vašega sina, pojdite z njim na -jug? Ni£ drugega ne dplam, temveč vas samo opozarjam na nevarnost, ko vam predočujem ono straino razpoloženje, Id se prenaša v družini od enega na drugega, opominjajoč vas, da to nevarnost odvrnete.-Da, gospa, t vašem sinu se nahaja n sir sir bolesten element in ravnokar ste sami ugotovili njega silo, ko ga je bila zgrabila ona huda jeza. Samo od vas je odvisno« ali as la sila obrne aa bolje ali na slabše. Od vas.* je poudaril, «od vzgoje, ki mu jo dasta. VI morate biti oea delavka, ki laai vrši to delo obvarovanja. To delo 9e mogoče. Dokaz, da dedna kal ravno ne mora , sirovosti. Glede sredstev, s katerimi Je ubra-vzkliti, je v tem, da se oče vašega moža hi • nile svojega sina, vam morem ovaditi v tem ranjo, m tudi v tem hipu izpolnjujem svojo dolžnost. Danes zjutraj in tudi ravnokar sem vas videl tipeti. Bilo je jasno, da ste se imeli pogrezniti v obupu: in kaj bi bilo potem od vašega sina? Radi njega in radi te klice morate obvladati svoj obup. Se enkrat: morate—» Za hip se je obotavljal. Med pravili, ki se jih je strogo držal, je bilo tudi to, da si ni nikdar dovoljeval lagati v pogledu svojega prepričanja. Na drugi strani pa je dobro vi def, da je gospa Vialis pobožna, in njegovo dnevno opazovanje mu je jasno pokazalo, da ima vsaka živa sila svojo zdravilno moč. Vsled tega si je dovolil takniti tudi to silo te ranjene duše. Temu brezbožni-ku je bilo neprijetno, da je ubrala v njegovem govoru oni argument proti Bogu. «Sicer pa, gospa>, je nadaljeval, «vi imate spovednika, vprašajte njega za svet. Mnogo bi me Čudilo, Če bi vam ta duhovnik ne rekel kakor jaz, da ie dednost v resnici skrivnost vseh skrivnosti, kakor ie tudi vzrok vseh vzrokov. On bi jo razlagal s povratom. Jaz jo razlagam z evolucijo celic. To pa so samo hipoteze. Vsega ne moremo razumeti, toda dejstva «> dejstv^Ze nocoj vam oodjem dve ali tri cnaartveae an fige, v katera se proetula to dejstvo v vsef svoii srčni bolezni. Otrok ne sme vkJet« vašega obupa. Danes bi ga mogel le čutiti, a pozneje hi mu lahko postalo jasno. Nobenih stresljajcv, to naj bo važe pravilo naprava n'^rau. Z mi rum ga boste imeli v svojih rokab... Tdda potreben je popoln progra.a, ki si ga boste m<>ral? sami izdelati. Jaz sem vam pilpravljen pomaga .i. !Ako bi mogel vaš mož govoriti v tem hipu, veste, kaj bi vam rekel: ♦ReSi otroka,r> In ko je> videl, da jo je minil prejinji odpor, je zaključil: •Prisezite mi, gospa, v tej sobi, v kateri je gospod Vialis trpel svojo zadnjo uro, in v njegovem imenu, da boste poskusili vce, da vi?°" stavite svoje življenje na podlagi volje; resiti njegovega sina*. — «Sku5ala bom, prisegam vam.» rekla ona po kratkem molku, premagana od nekake radioaktivnosti, ki je izhajala iz tega nadčloveka. V tem hipu je oat>el vso silo onega vplivanja, s katerim eno bitje drugemu predaje, vdihuje in vliva odločnost svojega notranjega Srepricanja. «Toda», je ie rekla ona. «te7ko< o Šlo m jaz sem Šibkab Potem j« dodala tiho* ovajajoč s tem nezaupanje, ki ga je imela sama napram sebi: «Jutri minister ne pride w P€