—   266   —
Potovanje po Laškim.
Spisal M. Verne.
13. pismo.
Dragi prijatel!
Ko sim iz Pamfilieve pristave nazaj v mesto prišel, sim ogledal prelepo štirDo, ki ji Pavlova voda pravijo „Fontana deli' acqua Pavlina'4, zato ker je bila pod papežem Paulam V. iz lepiga marmorja sozidana, ki so ga iz podertia na nekdanjim Nervavim tergu „Fo-rum Nervse" izkopali. Pa ne misli, de je štirna ko druge, ali de voda tu izvira, — ta vodnjak je ko dereč potok z lepim slapam 35 milj dalječ iz Braciana napeljan.
Ne dalječ od tod verh Janikulskiga hriba — ravno na tistim prostoru, kjer je bil čez 600 let pred Kristusovim rojstvam kralj Ank-Marci v brambo mesta tabor sozidal, in kjer so, kakor pravijo, okoli 700 let pozneje pod cesarjem Neronam sv. Petra mučili in umorili — stoji zala, s krasnimi slikami in iz marmorja iztesanimi podobami okinčana cerkev tega aposteljna, ki se ji ;,San Pietro in Montorio" pravi.
Unikraj Tibere sim še nekoliko cerkva in družin krasnih poslopij ogledal, posebno pa Farnezino, ne scer veliko tode po Rafaelovih risih čudovito lepo slikano poslopje. Tudi so mi kazali lepo poslopje knezov Korsinskih CCorsini),   kjer je sloveče  bukvišče.
Ko sim bil to ogledal, sim šel na otok, ki mu zdaj otok sv. Jerneja pravijo, in ki so mu o starodavnih časih wlnsula Tiberina" in tudi „Likaonia" djali. Nekdanji Rimljani so terdili, de nekdaj ni bilo tu otoka, ampak de se je še le naredil, potem ko so bili terdiga ošabneža , kralja T ar k vin a, pregnali, in žito in druge rastljine po njegovim polji pokosili in v reko zmetali; to je vse skup po vodi plavalo, dokler se ni tu zajezilo in ustavilo; in tako je malo po malim otok zrastel. — Pozneje ko je kuga ljudi v mestu hudo morila, so bili stari Rimljani tu, ravno kjer zdaj cerkev sv. Jerneja stoji, Eskulapu, bogu zdravilstva, krasen tempelj sozidali, zato ker jim je bila Eskulapova zdravilna kača, po ktero so bili zavolj kuge v Epi da ur (mende blizo  današnjiga  Dobrovnika   ali Raguze)  poslali,
—   267  —
na tem mesta ušla   in se skrila,--------in se ve de —
kos:e ni bilo več! — Dva mosta vezeta otok s tem in unim krajem mesta; tega na desni strani otoka so nekdaj „Pons Cestius", uniga pa, na levi strani „Pons Fabricius" imenovali; zdaj pa mende obema vkup ;5Ponte quattro capi" pravijo.
Med mostam „Sant' Angelo" in med otokarn je še drugi lep mont, ki se mu Sikstov most „Ponte Si-stoa pravi, in nižje pod otokarn so podertine druziga mosta, ki ga„Pontc rotto" kličejo; še nekoliko nižje proti jugu pa kažejo kraj, kjer je nekdanji most„Pons eublicius" stal, na kterim se je junaški K okle s tako hrabro obnašal in tako čversto krog sebe mahal, <le je sam celo vojsko ali saj trumo vstavil.
Po vsem tem sim jel notranji ali srednji del me^ta med krasno ulico, ki se ji „Corso" pravi, in med Tibero ogledovati. Tu se toliko lepiga in toliko veličanskiga vidi, de ni dopovedati. Cerkev sim veliko ogledal, pa Ti bom le nektere imenoval. Nar imenit-niši v tem kraji mesta je „Sancta Maria ad Martvres", ali kakor ji sploh pravijo „Rotonda". To je Agri-po v rPantheona — starodavno prekrasno poslopje, zares čudež zidarske umetnosti. To poslopje, ki gaje A gripa 737 let po sozidanji Rima, ali 27 let pred Kristusovim rojstvam sozidal, je popolnama okroglo (od tod ime „Rotonda"), le spred, kjer so vrata, ima silno lepo klo-nico (Porttcus, Atrium) na šestnajstih, po 38 čevljev visocih stebrih iz lepiga granita. A gripa je bil klo-iiico in tempelj s pozlačenimi bronenimi plošami pokril; pa — teh ni več, ker jih je večidel cesar Konstantin II. oropal in v letu 663 v Carigrad odpeljal; kar je brona še ostalo, ga je nek drug visok gospod iz rodu knezov Barberinov v druge namene preliti dal. Od tod mende pride, kar Rimljani pravijo: „<Juod non fecerunt barbari, fecerunt Barbarini". — Pri vsim tem je pa vender cerkev še zmiram krasno, veličansko poslopje, v nar boljim stanu memo vsih druzih, kar jih je še iz starih časov v Rimu. — Po tem sim ee ogledal Jezus o v o cerkev ^Chiesa di Gesu", ki je polna izverstnih lepotij in dra-ziga marmorja, in sim šel tudi v jezuitarsko, pozneje tudi v cerkev sv. Andreja v dolini ;,Sant' An-drea della Valle" zato, ker so v uni ravno praznik sv. Alojzja obhajali in ker sim menil, de bojo tudi sv. oče papež k večernicam prišli, — v poslednji pa so ravno molitve po rajnkim Okonelu (O' Connell) s slovesnim govoram imeli.