gt. 74. V Gorici, v torek due 16. sopt^mlira 1902. Letnik IV. ,---------------------------j l/.haja VHuk ioi't'k in soboto v tcdiiu oli II. iiri pii'ilpoliliic /.a uieslo er ol, '.). iiri |)i>>ol(|iii' /.a ili'/.clo. Akii pad»1 nata iliU'Vii |ir;i/iiik i/.id<> rs i I/. v Nunskih uhc'ih po K vin. (Yeeh teh obljulj Angleži danes m izpolnijo nil: jedne in ko so bili te dni burski voditelji Botho. Devvot in Delarey v Lon- donu pri minislru za kolonijfi, Chamber- lainu ter ga opoinnili teh obljub, jim je zatrjeval, d« od vscli teh obljub ne stoji ničesar v mirovni pogodbi. Kake nasledke utogne roditi to ve- denje Angležev nasproti Bu»"om, se ne ve, kaže pa Angleže v luči najgrsih se- bičnežev, ki se ne sramujejo nobenih sredstev v dosego svojega namena. Taka sredstva pa tudi kažejo, kako pogubno je maehiavclistično načelo brez- obzirne sebičnosli povsodi, kjpr se izvaja, ker ono rodi noopisnega gorjä in ne- sreče povsodi. Ali kaj je Angležem za nesrečo ju- naškega burskrga naroda, borečega se za svojo rodno zemijo, ali kaj je Nem- cem za nes^ečo poljskega naroda v Poz- nanjo? Nič vcč in nie .nanje kakor je volku za trepetanji? nedolžnega jagnjeta, s čegar krvjo si hoče nasititi lakoto. Ali vprašati se moramo • coniu vsa prizade- vanja kulturonopcev, da bi človeka dvig- nili nad divjo zver, ako pa oni fakt.orji, ki se silijo vedno v prve vrste k u 1- turne naprednosti, tcptajo z no- gami zadnjo sled človeškega kulturnega prava, in po načelih b r u t a 1 n i h s e- bičnikov misüjo le na svojo korist a ne tudi na one svojpga biižnjega? Politični pregled. Avstro-ogerska nagodba v nevarnosti. V dunajskih političnih krogih se širi trditev, da ni upanja, da pride do ugodne rešitve nagodbenega vprašanja. Pogajanja da se vrše le zaradi tega, ker je to izrečna želja vlad^rjeva. Madjarl za samostojno carlnsko področje. V Marosvasarhely-u je bil pretekli teden ljudski shod za samostojno carinsko področje. Na tem shodn je govoril tudi Košut, ki največ agit'ra za carinsko sa- mostojnost Ogerske. Košut je rekel, da to vprašanje ni strankarsko, marveč da se tiče koristi celo Ogerske, katcra da mnogo /gubi od skupne carine. Shod je soglusno sprejel resolucijo za carinsko samostojnost. — Gla^ila ljudske stranke se pa nori'ujcjo iz Kosuta ter pravijo, da dHa Košul revolucijo le l jezikom in da njegovih groženj ni jemali resno, ker on je le rmali sin velikega Ko^uta1'. Nemskl strah pred lužlsklm! Slovan! Slrah. ki ga provzročajo Nomcem Poljaki v Poznanju s svojo narodno borbo, je zadobil zdaj ^e nove večje oblike Znano je, da so Prusi mislili lu- žičke Srbe že popolnoma izgubljene za slovanstvo in jih 7aradi tega tudi niso narodno preganjali. Kar h kratu pa se je ta deloma že ponemčeni narod dvignil v zavesti, kako veliko krivico 30 mu sto- rili Prusi, hoteči ga oropati narodne sve- linje Prvi pojav te zavesti lužičkih Srbov je bil da se je vršil te dni kongres lu- žičkega dijaštva, katerega se je udeležilo tudi nekaj Čehov. In zdaj je zavlad»! strah v Berolinu : nemški lis'i piäejo : ..Še pnr takih shodov in v vsem lužičkem na- rodu se zbudi neugasna mržnja proti Nemcem". Strah Nemcev, da se krivica utegne maščevati, je torej velik in — opravičen. Kulturnl boj v FranclJI, V zadnjem č&su je vihral upor proti nastopu Combesove vlade zlasti po Bre- tagni. Liudstvo je tu tpko od]očno, da nič ne opravijo vsi vladini koraki. Od zaprtih šol se odstranjnjejo čez noč pe- čati in se v zavodih nadaljuje pouk Hrez ozira na vladino prepoved. Ljudstvo mej poukom straži zavode z orožjem in zlasti z gorjačami v katerih so nabiti žeblji. Po celi pokrajini pa odstopajo županje in občinski svetniki od svojih mest, da jim ni potreba izvrševati vladnih naredb. Škof v Quimperu je vodil procesijo, ka- tere se je udeležilo 37 župnji. A v po- sebnem cerkvenem govoru je nadpastir dejal: vXe maramo ne bojev. no politiskih demonstracij. zahtevamo le mir za svojo vero ter hočemo krsčanske vzeoje za svoje otroke in vero za se. Pripravljeni smo dati raje življenje nego izgubiti svojo vero''. Vlada je sicer dovolila razne pri- vatne Sole, a je zaukazala. da se ne sme nikjer sprejemati za učiteljice redovnice. Ljudstvo se temu protivi in gospe usta- novljalo zasebne sole ter vsprejemajo le redovnice za učiteljice. Ruslja In Turčlja. Med Rusijo in Turško so v no- vejem času nastala zopet politična ne- soglasja. Uzrok temu je po eni strani odpor Arbanašov proti ustanovitvi no- vega ruskega konznlata v Mitrovici (v Macedonjii). Arbanaši so ruskega kon- LISTEK. Prava lepota. Bolgarski: J. Miha,lov. I. Nastopil je bil več .-, iBolna Vera je bila zadremala in v hiši se je naselila jednakomerna tišina. Mati Marija je se- dela za mizo pod visečo svetilko ter urno opravljala neko delo. Duri v so- sednjo spalnico so bile do cela odprte in vsak trenutek je mogla slišati tihe vzdihljaje bolne hčere. Njeno dobro po- starno obličje je bilo Še bolj nagubanq zaradi muk in britkostij zadnjega tedna in bila je videti zelo tu?.na. Njena brez- krajna radost, da se hčeri jpovrača zdravje, se je spremenila zdaj še v večjo skrb. Veri se je vračalo zdravje — ali kakšno je bilo to ozdravljenje? Še le nevoljna je bila ter se srdila na mater za to, ker I je ni pustila — umreti! Prav uporno ni hotela ozdraveti; zamižala je in ležala po cele dni negibljivo, obrnjena v stono. Proti lej novi „bolezni' zdravilslvo ni imelo moči. Da bi jej ostala hči pri življ< nju, je žrlvcrala mati svoj pokoj i in presedela je po cele noči pri postelji bolnice ter jej stregla z največjo skrblji- vostjo. Na se je bila popolnoma poza- bila, in žrtvovala je svoja skromna sred- stva ter pozivala h hčeri najboljše zdrav- nike. Ali kako zdravilo naj dobi proti tej upornosti, ko dekle prav ni hotelo živeti in jej je bilo zoprno vse, kar jo je spominjalo, da jej bo možno še živeti? In mati se je mučila in plakala, ničesar ni mogla storiti. „Nočem živeti!" govorila je Vera, in ni hotela niti živeža, niti zdravila. In delala je vse, kar je le mogla, da bi se zopet povrnila ona strašna smrtna po- šast — in sicer takrat neodvračljivo — ona pošast, ki joj je bila že pogledala enkrat v lice. Mati jej je govorila vsa razburjena o življenju in sreöi ter jo prosila, ali hči je le plakala. „Ne morem, mati, ne morem!" go- l vorila je v enomer. In silila se je, da bi se ognila materinega pogleda, njene prošnje, polne obupnosti in skrajne lju- bezni. In obračala se je k zidu ter se pngrezovala v svojo notranjost, in od tod je prihajal oni protest proti življe- ¦ nju, proti vsemu, kar greje in razsvet- Ijuje jasno in radostno solnce. „Ne morem!'' — to je bilo vse njeno govorjenje. Ali odkod pa ta njena nerazum- ljiva trma? II. To se je začelo od onega trenotka, ko je bila že res izven nevarnosti in je pogledala v prvo v ogledalo. Ta pogled jo je presunil! Prej so jo zvali krasotico; vedela je, da je lepa in čutila je to — in to je bila njena radost — a zdaj? Ogledalo jej je kazalo odurito obličje, nakaženo od kozic. s hrapavimi lici in rdečimi trepalnicami. In prestrašila se je sama sebe in spet se jej je povrnila bo- lezen. Nihče razen nje ni vedel za ta strašen trenutek njenega življenja: ta alučaj so pripisovali nenavadni slabosti. Ali ko se je bila zavedla, povrnila se je v drugo življenje: uničeno, ?,agrenjeno. In čutila je brezkrajno željo po smrti ter se srdila na vse, karkoli je zrla okrog sebe. Bila jo nekoč lepotica — in zato zdaj ni mogla več živeti. Odvzet jej je bil — po njenih mislih — najbolji, naj- večji in najdražji zaklad; brez tega se jej je zdelo zdaj, da ne spada tje, kjer se je čutila pred enim ali dvema ted- noma — kraljica! Kaj, s tem strašnim licem naj bi živela! S temi izpačenimi očmi naj bi gledala! '.iika njenega shuj- šanega in nagrder ga lica jej je plavala vedno pred očmi, in to je bila za njo taka muka, da tega ni mogla strpeti. — Čakala je samo smrti, in ko je zrla mati z novo nadejo na njo ter jo goreče pro- sila, naj živi, trgalo jej je sree. In na- mrščila se je pa je odgovorila: „Mati, pustite me; nikar me ne mučite!" Nesrečna mati! Po cele noöi je stala uboga pred podobo sv. Mateie oožje, se križala in se neštevilnokrat klanjala do tal z ^orečim pogledom in arčno mo- litvijo na ustih. In vila si je roke in iz prsij jej je prihajalo obnpno plakanje. Bolnica je obrnila polagoma lice in po- gledala je najprvo mater, potlej pa po- dobo. V svetilnici je medlo brlela lučca in jedva osvetljevala srebrno obleko; krotko sta gledala obraza Zvelicarja in njegove Matere, — ali Verin pogled je bil poln zlobe in srditosti. In obrnila se je zopet v steno in sree jej je silno bilo v prsih; in govorila je: „Ne morete mi pomagati, ne morete 1M zula jednostavno zaprli in ga pozneje apuaMli, a Rusija zahteva oil porto za to dejanjo zadoäcenja in kazen kriveom. Ker ae pa tur.^ka vlada boji nemirov, bo stvar tef.ko Sla. Urugi vzrok pa jo, ker porta no dovoli rnskim torpedovkam pot skozi Dardanele. To je najnovojSi spor mod Husijo in Tureijo a upati je, da Turčiia odneha kakor po navadi. iz strahu ppril Kusijo. Domače in razne novice. Odlicui jLjostjc v (iorici. — Nj. kraljeve Visokosli Karo I Bourbon ski in Marija Bort a prisla sla v soboto v Gorieo. Oltisk.-it sta prišh svojo mator iiadvoivodinj'.) Beatneo Austria d'Este. Za „Šolski Dom" doSlo jo na- šemu upravniStvu : (.) b i t o I j H u n o v Kotmui ..V «.'asten spomin svojega ne- pozabnega očeta" 50 K. Srena hvala ! Posjreb Ivana \ it. Xnborijoj«. — V potek dopoliulno so položili k veenemu poeitku na pokopališču v Proseku telesno ostanke Ivana N a b e r g o j n. Udeložba pri pogrebu jo bila uprav ogromna. Ljud- slva je pr šlo od blizu in daleö, v*e polno, da izkažo zadnjo ljubav možu, katerega celo življonje je bilo pcsveCono boju za obstanek in prosve'o slovenslva oh Adriji. K pogrebu so prišli tudi držnvni in de- želni poslanei: Povse, dr. Forjančič, S p i n e i t\ dr. T r i n a j s t i e. M andi e in drugi, nadalje vsi tržaški slovenski mi stni svetovalci in voliko drugih s!o- venskih odličnjakov od blizu in daleč tor vee iruštev z zastavanr. Krsto in veliko voru-e sorudnikov in driHtev so nisili C-lani pevskega društva ..Hajdrihr s Pro- soka in jeden član toga drustva je nosil prod krsto blazinico z vitežkirn križcem, ki ü:\ jo pokojniku podelil Nj Velič cesar. Prnd hišo in ob grobu so zapoli pevci dru.štv* ..Hajdrh'1 žaljstinko „Nid zvez- d nir\ Na grobu sta govorila predsednik političnega društva ^EdinoM" prof Mandic in državni poslanec dr. Ferjančič. Ob govoru Mandičevem udeleženci niso inogli vzdrževati se solz in z govornik^m vred jo vse glasno jokalo. In zdaj krijo lahka domaJa zemlja moža, ki si je pridobil za naš narod in našo politično stvar ob Adriji toliko zaslug, kakor .norda ne kmalu kateri. Zato mu vsi Slovenci ohra- nimo hvaložen spomin ! Vpisovanje na tuknjini smlnjib solan. — Čudili smo se odredbi girnna- zijskega ravnateljstva, ki doloca d.i se vpisujejo deC-ki hotPči stopiti v I gimn. razred, že 10. in II sept, a istotako tudi oni, ki žele stopiti v pripravnico, dočiin je doloeen začetek šolskega leta še lo z 18. s^ptembrom. To se nam zdi toliko bolj Oudno. ker je na realki v tPin pogledu druguee vrejeno in se tain vpi- sovanje v I razeed vrsi 3e le 15. t. in Vprašamo: zakaj na gimnaziji tako a na rea:ki drugace? Vprašamo: kaj naj delajo otroci od 10. pa do 18 sept, v Gorici?! Ali naj se pctppajo, ali pa naj se vrnejo domov. posebno oni, ki bivajo daleč gori v naših hribovskib vaeeh, in kateri po- trebujejo več ko celi dun za to potovanje? Ali se, lioee s tern nase ljudstvo š i k a n i r a I i ka-li? A!i je to obzirnost bodisi do starisev, ki rnorajo za ctroke brez, potrebe tol ko več trositi ali je pa to obzirnost do otrok, katero so prikraiäa za to dni na Oistom svožom zraku, katoroga bi od 10. do 15. sopl. kakor oni ki so vpiäejo na roalko, uživali na dožoli, kutorega pa v Gorici v tako z a p r a š e n o m most u z Jisto n j i š Č o j o. Xeinoralni potuluionei. „Soča' v svoji 98. štov., ne da bi jo kdo po torn vprašal, rije z nova okoli psovke „staro k ... .•', katero jo zaljiuMla prod nogo onim narodnim damam. ki so si upalo udeleževali so narodr.ih zabav v Goriški čitalniei. ne da bi jim bil dal za to do- voljonjo znani „profos" v go^poski ulici. Zdaj — „izjavljajo", da tistega poniena, kateri hoee dati „Gorica11 besodi ,.k ..." ni imola njih pisava. No. „Gorica" ni dajala bosodi „Ic ..." no tet,Fa no onoga pumona, kor vo, da si „Soča*1 lo pobalinsko izmislja, pač pa jo d;ila ta ..pomon" ,.Sota se v .stov. Oi\ \\ marca h)Ot ko pišo:.,Aloisiusjo rekoldagro nu „izlozbo starib ... . no, ne, ne, no morem daljo zapisati tiste grdo besodo". Kdo jo toroj dajal pomon toj besodi in kdo so listi, katerim „politika" no gre izpod rok brez zlobnega podtikunja? Nomoraini potuhnonci okoli „Soco" so to, katerim sploh ni ničesar resno, nego blatonje svojoga bližnjega! SaiiitMiior. — V nodoljo predpo- ludno okolo devote ure pogresali so pri „Troh kronah" blapea Petra Grauaorja, ki je imel posla v hlevih. Kor tra niso tnogti koj najti, šli so ga iskut na senik. Tarn so ga v resn'ci našli, ali — oboso- noga. Ko so prišli do njoga. bil je že mrtev. Pravijo, da je bila uzrok saino- moni srčna hiba, ki ga je močno nadle- govala in vsled katere je veliko trpel. Toc'a. — Hudo je pripokala vro- eina po Krasu in suša j" bila voLka. Težko so priti.kovali ljudje dežja. V so- boto pa je nebo pooblaeilo, a mesto d )- brodejnogi dežja vsula se je dobela toca. ki je napravila ninogo, mnogo skod> na vinskem pridelku, ki je na Kra^u leto^ obetal ubilo poplačati tru 1 viuogradniKov. Toča seje v kratkib presledkib tnkrat vsula in ako .«mo dobro poduc"n», napravila je največ škode okolo Dutovelj in Pus- kovice ter sploh v sežanskem okrajii. Katolisko dnistvo slovenskih ueiteijic bode imelo due 17 septembra ob 4. uri popoludne svOjO reduo zboro- vanjo. M. H VV. 200 ietnica nastropne slike*v btolni cerkvi. — VOeraj je proteklu 200 let odkar je dovrsil slikar Gualio na- stropno f'resko sliko v stolni cervi, pred- stavljajočo „Nebeško slavo". Konstituiranjo kupeijske zbor- nice v Gorici. — V" soboto dno 20. t. m. se konstituira novi odbcr kupčijske zbornice v Gorici, pri kateri priliki se bode izbral predsednik, podprcdsednik ter se volili nekateri drugi odseki. Yipavska /elezniea. — Govuri so, da se je morala odgoditi otvo^itov te železnice od 15. t. rn. na kasnejo dobo toga meseca zaradi tega, ker niao se vsa tiela popolnoma dovrsena in pa ker se v toll dneh otvore štiri druge želez- nico, na Predareiskcm, na Koroskotn in dve na Češkern. \esreea. — Posestnik France Pe- čenko iz Rihemberga je peljal opeko. Pri tej priliki je padel tako nesrečno z voza, da si je zlomil levo nogo in se močno i ranil na roki in na obrazu. Pron^sti so ga morali v bolniAnico. O^oiij. V nodoljo zvoOor poj-o- rol jo blov ^štala) pri Kliz. Fornazario iz Bilj. Ljudjo so ogonj kmalu pogasili. Kako jo nastal ogonj, ni znano. Škodo jo okolu 800 kron Amlroj IVtrovc'ic, oni mladonio, katoromu je žolo/.nica v Prvačini stria nogo jo preleklo soboto umrl za zastrup- ljenju krvi. V lopoin sjMM'vodu iz Gorico pokopali so ga na pokopališče v Bu- kovici. ZakljmVk niorskc^a kopalisra v (»ladc/.u — V nodeljo p(»poludno so jo zakljuOilo kopališro v Gradežu. Ln&ka sola v Opiinah. — Ireden- tnrski ..Indipondrnto" pozivljo tržaski magistrat, naj ustanovi laške solo tudi v Kt.ninji okolici in sioor naj prirno na OpOinah. In tako naj nas no potujcijo, čo natn ustaiiMvIja c. kr. vlada laško solo, laški magistrat p:i laskc tuili tain, kjor bi rnornle biti sumo slovenske '? Ko-- 1 iko č-asM botlo šp trujale tak(^ ra/.moro ? NesretNi v bohinjskom pnuloru. — Prctokli todcn sc jc v bobinjskoni prc'doru prezgodaj nizstrohla mina in }o pri torn ubilo dva delavca. I'oliticcn obhod bohinjsko /o- Iczuit'O. — Kakor poročajo li ti, prično pnlitičcn oblnd boliitij^ke žoloznico 18. oktobra t I. I'ostni promct /;» /upanijo I'od- jjoro so bode odslej vr«il v slodočom ro In : i)ostav!ja!a se bodo; a) Navadna in priporoč^na ir-ikornandirana) zasobna in uradna pisma, dopianico.. ča^opisi. po- šiljatve pod zavojem in pošiPatvo z uzorci, povratni in poizvodovalni li^ti. istotako brzojavko, ki dohajajo s pošto; />) donarna pisma z vsebino do 1000 kr^n, po^hio nakaznice in povzetia se znoski do 1000 kron za vsako pošiljatov, potem naročilne nakaznice z noomojonimi zne->ki; c) t ¦>- vorno pošil atvo, čo njihova teža np pro- sega 3 ki'log'amov in vrednosti 1000 kron za pojpdino pošujatev in Co solski pi--mo- no5a vsejja skupaj nima čoz 10 kilogra- nv>v nositi; ) za zavitke ipakele) po 15 vin. za obvo^tila v nismih z nakazano vrednostjo tor v za\ilkih ipaketih) plačati je pristojbino | po B vin. To pri,4ojbine srnojo se tirjati le v slučajn. da se jo pošiljatov v resnici doslavila. Plačovanja pristojbin za d o- ^tavljanje, ni nihče oproščon. St-lski pismonoša prodaja zajodno po^tne in brzojavne vrednotnice. Ona nopripo- ročona pisrna, dopisnice, pošiljatve pod zavojem, vzorci in brzojavko, kojo dov- lj<*jo stranke v nabiralnik v Povmi, ima selski listonoša vselei, kadar prido. v irne- novane krajo, iz nabiralnika vz ti in e. kr. poštnemn uradu oddati. Za pob'ranje nepriporočenih pisem, poäiljatev pod za- vojom ali z vzorci, daljo dopisnic, brzo- javk in hranilnik vlog do 10 kron n o smo zabtfivati nikake pristojbine. Dalje spada v dolokrog selskoga pismo- nošo posrodovanjo pri oddaj^ priporocenih pisom, poJStnih naročil, zaprtih denarnih pisem do vrednosti 1000 kron za poje- dini komad, poStnih nakaznic do 1000 kron 7.',\ (»ojodino nnkaznico, tvornih po- siljatov do utožo Hkilogramov in vrednosti do 1000 kron za vsak kotnad, če nabrano tovorne posiljatve vse skupaj iui tobtajo nad 10 kilogramnv, nadalje ulog v poštno- liranilničnom in čekovnem prometu do 1000 kron /a vsako knjižico oziroma vložni list. Sprojornanje trh zadnjo. irne- novanih posiljatov vr^i so v to določenih proslorih v krajih, koji >;o v potovnioi navedoni in potrjujo solski pismonoža s[)rojom z oddajnimi IMi. Za posiljalvo z nakazano vrednosljo nad MX) kron, postiK» nakaznioo n»d 100 kron potern za tako pošiljatve, y!odo kojih solski li- stonoša no more prosoditi, jo-li so do- puAtMMio ali no. o/.iivuna kojih pristobin no more izraeuniti, in za ulogo v poštno- hranilničnompromclu, izdaja le-ta začasne oddajno listr», ktere jo pri pribodnjern prihotiu v kraj zamoniati z originalnimi oddajnimi listi (n'ccpisi) izdanimi od c. kr. pošlnojja urada. Za priporoeene po- Äiljatvo, postne nakaznico, pismo z na- kazano vrodnostjo tor za zavitko ipakote), kojo solski pismonoša na svojem obhodti pobira, troba je, «ko se iste po postnem uradu, pri kterom jo yolski listonoša v službi, dalje posiljajo ali pa dostavljajo, polog poštnine in drugih pristojbin ^e posobno pristojbino plačovati; lo-ta znaäa za znvitke (pak(»to'i 15 vinarj-'v, za druge posiljatve pa 5 vin'irjev ter se mora v naproj poravnati. Za pobiranje hranilnib ulog nad lo kron tor ulog na položnicc v Cok-vnorn prometu poštm-hranilnič- nega urada plačovati jo v naproj pri- stojhino 5 vinarjo. Plai-ovanja tob pri- stojbin ni nihče oproščon. Za pobiranje (sprejomanje) nepriporočonih pisem. po- šiljalcv pod zavojom in požiljatov /. uzorci, daljo dopisnic. brzojavni in hranilnib. ulog do 10 kron no. sine listonoSa nikakil. pri-loibiii zahtovti. kakor tudi no za pobiranje pisanj in poštnine prostih po- šiljatov moj poštno hranilnico in stran- kami. Sdski listono^i smo na la^tni račun provzomati in izn^'ovati ust:uena in pis- rnena naročila in dnige pripravne pred- mcto, koje mu narosiniki poverjajo po njogovom obhodu iz po.štrn^ga urada in j koje i-ti dostavi, pr^dno so je povrnil nazaj na po^tni urud. Odskodovanje za ta njegov trud vršiti sri itna po dogovoru se strankarni, vondar ne sme selski li- stonoš-t v nobonem sluöaju več zahtevati ni'g't mu gre po taril'u za krajovne po siljatve, tudi se no smo v torn sluca'u pristojbin« za dostavljanje ali pobiranje j zarat'unali PoŠtna uprava je pač odgo- vorna za postne posiljatve, kojo dostav- liati in pobirati jo solski listonoša ob- vozan, nikakor pa ni odgovorna zu one pošiljatve, koje oskrbuje le-la na lastni račun. O nap.'Hlu na i.rodnika lista „II Sole" v Trstu jo prciskava marsikaj za- nimivoga dognala. I/, prulatkov dotione preiskave sledi: Giavni urednik lista „II Solo11 stanuje pniv v isti hiši, kjor jo tiskarna toga lista. Ko je hod-1 iti v so- botQ ob 1245 po polunoči iz urodnistva, Služkinja vstopi tiho k stari, pa se nagne nad njo ter jej zašepeta: „Klepalo*) bo kmalu vabilo k vc- černicam, ali pojdete?" ,.Ne, idi ti; zdaj ne morem iti, poj- dem pa jutri, Vera se kmalu vzbadi''. „Idite, ako hocete: Pazila bom na mesto vas" reče služabnica. „Ne idi ti z Bogom, jaz pomolim tü doma;'. ,.No, če je tako, pa grem", reče slnžkinja. In tiho po prstih je stopila v kuhinjo. Mati Marija je ostala sama. Vzela je v roke delo; ali iz očij so jej tekle polagoma solze ter jej zatemnile pogled. Obris> jih enkrat, ali spet in spet in spot so pritekle in delo jej je trepe- talo v roki. Pusti toroj delo in si jame brisati z robcem tekoče solze. Ali ipak so nastopale druge, in ko se je bila že utrudila s tern delom, mahoma prejenja, pa si nagne glavo na prsi in potihoma zaplaka. Bila je vsa potrta, in zdaj so jej tekle solze proste po globokih gubah postaranih lie ter kapale neAtevilno in nevdržljivo... Prvi udar klepala se je ozval po vzduhu, in prodrl tudi v to britko sobo ter jo napolnil z dalnjim slovesnim odmevom. Ta odmev je na- *) le»en» pnpmva meato zvoua. znanjal veliko obče kristjansko radost: te noči se ja rodil Zvelicar, jutri je bil velik praznik ¦— božič. Mati Marija se strese, pusti delo in potihoma — v mfh- kih brezpelnikih stopi v spalnico. ,.Ali neki spi ali budi?-' reče si, pa pogleda negibljivo na postelji ležečo je- dinico. Starka se približa do ikonostasa*) in prav pazljivo popravi lučco v sve- tilki. — In pri ajenem svitu se je prepri- čala, da jej hei ne spi. Vera je ležala — kakor vselej — ravnodušno in tiho fee svojo strašno skrivnostjo v prsih; tej skrivnosti je odstopala mati Marija — kot neznanemu sovrbžniku — brez borbe svoj zaklad, življenje jedine, „obo- ževane" hčerke. Tii se spusti na kolena in so vglobi z vso dušo v molitev, v ka- tori je zdaj dobivala edino tolažbo. III. Bolnica je ležhla negibljivo: Tudi do nje jo bil dospel udarec klepala, in slišala je, kako se je razlegal njegov prazničen in radosten zvok. In spomnila se je, kako je pozdravljala ta praznik druga leta. Spomnila se je rnrzlih nočij in krasne boljarske hiše in njihovega izvoäcka Petra, zavitega v lep, velik ko- *) Hteaa ua ivetimi ilikami. žuh, spomnila se je tudi glasii svojoga ocobi. in pa sankanja po gladki snoženi cesti, pa eorkve in plemiskega gradu, ki sfa so potapljala v jasen, božanstven blesk. Sp>rnnila se je mnogo minulih stvarij in užaljona duša jej je občutila nekaj davno pozabljenoga, miloga in dra- gocenega. Ni se- domišljala vsebine kake molitve, ali posamičnih obrazov kmeti.ških, niti sebe — kakoršna je bila takrat — ali spominjala se je nočesa v obre div- noga; in v tern nonavadnem razvnetju cu.stev so ji ulihnile in ugasnile njone tužne misli. Glej, že je bilo nekoliko lei, kar ni napravljala in zaljšala jelke z va^kimi devojkami, kar jih je tako zelo rsldostilo, da so se jim otročje oči vesolo svetile. Tfdaj je vedno napravljala darove -- ali sama, ali sknpno z matorjo in v ta namen Fte jeli delati obe že nekoliko todnov pred božičom. — Oče joj je bil umrl. Spominjala ^:o ga je prav dobro; pomnila jo njegov krasni, strogi ubraz. Ljubila ga je, ali tudi bala se ga jo, ka- kor vsi drug!: da, So mati sama se je b'»la in trepetala pod njegovim strot?im pogledom. Taka strahljiva, krolka ženica pač ni mogla biti srečna s takim možem, kukoiaon je bil Verin oče. V prsiu tega nedolžnoga bilja se jo skrivalo zelo mriogo ljubezni in nezno'ti; in vse toje vsipala nepronehoma na glavo svoje jedinice — Vere. Ali ko joj je bil zbolel I soprog — ledaj je nekako pohitela, da ; popravi minuli izgubljeni Oas, pa jo ču- • vala pri njem in mu .stregla s tako skrbjo ! in s tako noizcrpljivo nožnostjo, da je to , moralo ganiti surovo starcevo sreo. ; „Ljubi svojo mater"! rekel je Veri, ! ko je umiral Mati Marija je plakala neu- tolažljivo n«d njim. | Ko je bila Vora odrastla, jela se je ! dolgoča^iti v vasi; kajti vedela je, da je krasotica, in hrepenela je po društvu, dvorilcih, po mostnih zabavah in vose- licah, o knterih po joj pravile njene lo- ¦ varižice in o čemur je brala v vsoh po- vestih kar jib je bila prečitala. In mr- nirula je tor želela živeti v mestu; in uboga mati jej je naposled morala iz- polniti željo. To jo res stalo mater mar- sikatero zi tov, ker je bila vselej dolavna in jo ljubila vas, vnšeani pa njo; ali za svojo jedinico je ugrešila vso,. In tako je Vera dusegla svoj smoter: prišla je v veliko obljudeno mesto, ponovila je prej- šnja znanja in sklenila nova, živela ne- skrbno in se radovala zabavnih „zmag"... (Ualje pride.) ki je tu
  • slopnieah, ilrngi pa skozi vrata na ulico. Slrel jo privabil straže, ki so aretirale enega, ki jo žo zbežal po stopnicth. Na policiji so izve- deli, da se imonujo la po stopnicah v gorenje nadstropjo pobegli napadovak'c Dobrilla in da jo demokratični socialist. Ovadil jo na policiji tudi svejega so- druga H. Petronio. l/.;avil je, da sta prišla s posebnirn kliučem v vežo, ko jo vra- tar ugasni! pun in da stn eakala od 15*15 uro v terni na Cutlin«. Kor ,.ll Sole" žo nekaj časa prav hudo napada odborniko demokratične stranke in jim s šlovilknmi dob'zuje, da kradejo od ubogih (ielavfov težko zanluzone groše in jih navadno tuizivlje z hesedo ,.la- lovi", sklepa iz tega ,.11 Sole", da jo t;t napad z vsem torn v zve/J. V sobotni stovilki so je gbo-'ilo demokratov zelo budo zagnalo v bisln.ka lisla .11 S">lf'v (Vainberja. Ri'klo nm jo, da (iambrr ni niti vi'odon, da bi ga .sprojoli v k.iko jeco i'd. Predsednik Hal. polit. drustva ,.I)nnle Alighieri" so jo mudil /adnjo dni v našem Primorjii Ta laški sonator in bivsi naučni minister, Pasquale Villari se jo piišel preprint, če jo Priniorska že zroia za odpafi k Italiji. V Trslu so ga irredentoviki kolovodje navdušeno sprojoli in {/a potem peljali k shoilu ital. pol društva v Pimm, po^orn [>a po raznih islerskih inestih. Tudi v Dalniacijo jo šel A vzol je seboj prepriOanje. da je grozdje $e prekislo ler da bo treba še čakati. MaiiilVsiat'ijski shod za slovon- sko solo v Trstu s(s je vršil v nedoljo popoludno pri sv. Jakobu v Trstu. Ude- ležba je bila ogromna in dostojna. Namen shoda je bil doka/ati vlatli in svotu vo- liko krivice, ki so gode v Trstu živečim Slovencern s tern, da 90(30 slovenskih otrok v Trstu nima sred'\jih sol, a f)M0 otrok nobene ljiidske solo. Na shodu so govorili razni go- vorniki, katerib besedam je ljudstvo nav- dušeno pritrjovalo tor soglasno zahtevalo da bodi koneo odlašanja z ljudskimi So- laini za tržaske Slovene« s katerirn jih trpincita vlada in magistral Shod slovensklh katollskih ne- politiskih drusti'v. -¦- V nedoljo 7. in v pondel.jek 8. t. m so je vršil v Ljub- Ijani v ,.Kat Domu" shod katoliških ue- politiskih društov. Zastopanih je bilo 77 društev z okolu 500 dolegati. Več dru- stev je prislo z zastavo, bilo je vinos tudi voč hrvatskih društev. Ob 7 uri jo bila sv. ma.sa v Križevnikih. kjrr je g. dr. E. Lampe v svečanostnem eerkve- ncni govoru p^udai'jal. da katoliSkh društ- vena organizaeija toinelji na viäji izo- brazbi duha in srea tor na rosnici in pravici in ima bas zaradi toga nemin- ljivo življenjsko silo. Ob 9. uri z jut raj je pričolo zboro- vanje, katero je otvoril predsednik ,.Zve- zinoga" odbcra'c:.g. Luka Sniolnikar. V svojom otvoritvenem govoru je dejal, da je neresnicna trditev nasprotnikov. da bi „Zvcza" dolnla za ponouinnevanje ljudstva, dočim baš ta shod znova kaže nasprotno, namreč, da hoče dusevni ka- pital slovenskega naroda plodonosno na- ložiti, kar bo pripomoglo v to, da bode o Slovencih mogel vsak narod s spošto- vanjem govoriti. Predsednikom shoda je bil soglasno izbran g. dr. Jan. Ev. K r e k. Na to je zbor prešel na razprav- ljanje posameznih točk, kakor o notra- njem poslovanju „Zveze", o snovanju in vodstvn kat. nepolitiških društe^, o or- ganizaciji shodov, o izbiranju govornikov, o potrebi strokovne organizacije, o hr- vaško slovenski zajednici, o dunajski osrednji zvezi, časnikarstvu itd. Sprejele so se razne resolucijeglede nalog „Zveze" mej katerimi je jako važna ona iz stro- kovne organiz8cije in ki se tako-le glasi : a) po posamnih krajih naj ae ustanav- ljajo strokovna društva, ki naj sprejem»jo delavce ene stroke brez vsakega drugoga ozira, da branijo njihove zadeve, pa tudi zvršujejo vse druge posle socialnoga društva; b) kjer to ni mogoče, naj se v na- ših strokovnih društvih uvodö strokovni oddelki; c) vsako strokovno društvo in vsak strokovni oddelek naj ima svoj posebon strokovni zaklad, ki ga strokovno dru- štvo odloči od navadne udnine, strokov- noga oddelka Olani pa plačujojo poseboj; (V) strokovna društva, oziroma stro- kovni oddelki naj se združijo v večjih, najboljše — državnih strokovnih zvezah V pondeljok se je vrSil vspored po istem redu. K sklepn so se volili pokrajinski pomožni odbori. Za Primorsko je izvo- Ijen sledec'i: Za rnesto Gorica gg.: Dr. Andrej Pavlicn, stolni vikarij in predsednik „Ka- toliAkega delavnkoga drustva; Svitoslav Preinrou, vodja centralne pnsojilnice; za Trst gg : Jakob Ukmar, kapelan v Kojanu pri Trstu; Urh Tul, duhovnik pri Trstu; za ostalo Primorsko gg.: (liril Vuga, ka- polan v Kobarido na Tolminskem; Ant. Kosmač, župan v Gorknem na Tolmin- skem; Jožef Mrevlje, posostnik na Vi- puvskern; Ivan Hejec,, kapelan v Dorn- bergu. ( riio vino kot /dravilo za «o- vedo. — N(!kemu veleposestniku je o- bolelo dvoje mladih telet na prebavilih. K'kr ni bilo bitro pomori pri rokab, spornni se posostnik, da ljudje, ako obolo na prebavnih organih, rabijo dobro črno vino, katrro v-ikdar pornaga odstraniti bolozon. Gro v klet kjer je irnol v so lu izborno črno kaplji'-o ter vlije vsakernu od telot po pol litra v goltanec Prvi upliv j'1 bil ta, da sla so telota v p i j a n i I a. t'T začrla skakati; ko pa sta se streznila, zaOela sta hlastno j<*sti brano. Tako sta bill živali re^eni. Kar jez"res zdravilnoga v ernom vinu. to je čreslovina, o kateri jo znano, da pospešuje prebavljanje. Živa ki\i'i\ v želodcu. - Noki Hoschero v Trevisu je Outil že dolgo Oasa slaliosli v želodcu in m mu porna- galo nobono zdravilo. To dni pa se mu izvije h kratu T)0 cent, dolga kača iz grla, katoro je nosil že vcč časa v žo- lodcu. Avsltijski listi prepoveduni na Om'i'skein. — Češki ,.Nurodni Listy iz I'rag«! in ..Ostdeutsche Rundschau" iz Dunaja so propovedani na Ogorskem, kor poročajo o dogodkih v Zagroliu. Anarhistirna sola. — London-^ki časopisi poročajo pravo pravealo arneri- kansko novicu. Anarhist Prink iz ('.'gage namorava namreO ustanoviti ob lotu na dan uinora Mac Kinley-a anaihisliOno solo, v koji naj bi se poučevalo o shodih, agit'icijah itd. Francoski podpolkovnik St. Re- my, ki ni h->t*'l ilati vojaštva na razpo- lago ob zatvoritvi kongregueijske sole, jo [»riäel prcd sodišee. Pred sodiščonije po- vedal, da se bolj boji sodbe božjo, ko sod be toga svela. Sodišče ga je oprostilo. Koliko jo katolieanov ua /omlji ? -- Po najnovojših šlotvah ]>x na zemlji 270 nnlijitnov kattjličanov, 151.51s» kato- liških duhoMiikov, l'jy.U-U) redovnikov in 4ÖÜ990 redovnic. Odkod prihaja ime ,,(-asiiikarska raca" ? — ,.Ca^nlkarsko raco" jo spravil mej sv<^t začelkom 19. stoletja Bniseljoc iiiionorn Cornelissen. Spisal je podlistek o požrcšnosti rac in kot dokaz navedel, da je imol zaprlih 20 rac. Ena raca je takoj prvi dan zman.jkala. Snedle so jo tovarišico. V 19 dneh ostala je samo ena rav1.). ki je sned'a tekoni toga časa vse svojo tovarišice. Ta dogodba je bila ponatisnjena v vseh takratnih časnikih in ljudjo so ji dali naslov ,.casnikarska raca''. Stra.jk kor so no sinojo žoniti. -¦ Iz Chicage se poroia: L'radniki tu- kajšnjo „First iNational" banke so radi najnov^jšo odredbe bancnega ravnatelj- stva zelo razburjeni. Kavnateljstvo j-» namreč prepovedalo ženiti se vsem onim uradnikom. kateri nimajo 1000 dol. letno place. Več uradnikov jo moralo dan svoje poroke preložiti, ker inače bi izgubili službo. Vodstvo banke sicer trdi, da to ni istina, toda uradniki zatrjujejo, da se vsakdo bode moral od banke posloviti, kdor se oženi in nima 1000 dol. letne place. Kadi toga nameravajo uradniki pri('eti s štrajkom. Zg^odoviua brade. — Stari he- brejei so bili ponosni na svoje dolge brade; ravno tako vshodni narodi sploh in za Mohamedana je do sedaj sveta prisega, ki jo stori ,.pri bradi prerokovi*'. Egipčani niso nosili brade in ravno tako Rimljani ne in sicer šele od leta 452, kakor piše Plinigi. Et'urci so imeli dolgo spič-aato brado. Aleksander Veliki je pre- povedal svojim vojakom nositi brado, ker bi jih baje sovražnik za brado ujel. Anglosasi so nosili brado do pasa in Viljem I. je to navado prepovedal, ven- dar je vedno Irda šla in ob času llen- rika VIII. je bila celo postava, da mora v gustilni ?e enkrat toliko plaoHti, kdor ima najdaljšo brado. Cesarica Klizabeta je celo izdala postavo, da mora vsak 3 žilinge plačati, kdor želi nositi brado. Na Krancoskein je nekako /godovinska brada Henrika IV. Na Ncapolilanskem so celo siloina vojaki gonili „kosmalince" k brivcem. General Huynau .je imel brado dolgo skoraj pol inetra in husarski do- stojanstveniki so imeli navado nositi brke 12 do 18 palcev dolge. Dragoeeno pohistvo. — V gradu nekega angleškega velikaäa nahaja se postelja, ki jo stala v svojem času 160 000 mark. Obdana je z rudečo, z zlatom ve- zano svilo. Istotam je velika stirioglata miza iz čistega srebra. Francoska rod- bina Olvaj ima posteljo, ki se veliko ceni; vsa nolranja oprava postelje je iz naj- fineje črne svile. I/- casa srancoskega razkosja na dvoru nahaja se v pari^kem muzeju postelja, ki je stara tri stolelja. Deloma je iz mahagonijevega lesa, tor urnetni.ško izrezbana. Krancoska vlada je pred kratkim zavrnila ponudilo 280000 kron za to posteljo, katero svoto je po- nujal nok Anglež. Na Kitajskem biva družina z imenorn Kighan. ki ima zbirko prekra.snih starinskih rnobilij kakih 50 kosov. Vrednost zbirko coni se na en milijon. vendar je ponujal milijonar Henri Grant, ki je svoje stomiljone pr'dobi! z zidanjom železnic, poldrugi milijon za zbirko pa je vendar ni dobil. Nekaj sto- lov 12 stoletia iz to zbirke, prodanih je bilo po 20.000 kron posamezni. Dve mali mizici iz časa Ludovika X!V. kupil je vojvoda Ledski za ceno 300.000 kron. Dragoceni glasovir poseda Novijor.ški bo- gataš. Dal je zanj 200.000 kron. Vrrednost in.-lrumenta obst^ja v urnetno-udelanih bisorib in slikarijah. Urezdvomno najdra- goconojo pohištvo pa ima nek indijski poglavar Maharod jabs. To pohi^tvo ob- styja iz čvotero stoluv, treh mizic in enega naslonjauü, kar vso ie izdelano iz samo slonovo kosti. Podaril tza je seda- njoinu po^'lavarju čostiloc intJijskega boga. katerega je m^nil s tern darilom posebno častiti. Prerl pet:mi loti ponujal je kali- t'orni.ski milijonar Asbburg dva milijona za toh osem kosov, toda lastnik teh red- ko.stij smejal se mu je v zobe rekoč, da kaj tacega na celern svetu za ves svoj dona;' ue najde. Naroilno uospodarstvo. Josonsko In /ininko delo na travniku. Na dobro polja se danes vse pre- voč zanornarjajo travniki. Ako bi v tern zaneinarjanju hoteli videti kako korist, bila bi k veojemu ta. da se po zanemar- jenih travnikih nabira raznega travni- skoga bilja. ki s!u/.i za gnojilo. t. j. trav- niki se na ta nacin sami gnoj4. Ako pa bi zanomarjali oranje, t. j. polje. bila bi to le škoda. Ali izkušnja uči. da se dobro oskrbovani travjiik; tako ali še bolje iz- plačujejo kakur njivo in to mora odpreti vpakomur o('-i. da je noopravičeno zane- marjati vzgojo travnikov. V čem pa prav za prav obstoji go- jitev travnikov? Prvo delö na travnikih v jeseni je, •la se rogulira na onih travnikih. na ka- tore se more spuščati vodo, vlago. Pre- vlažni travniki dajo kislo travo in mah, a presuhi razno neprebavljivo bilje. Ni pa treba prevee skrbeti za odvajanje vodo s travnikov. kajti to delo je ven- dar jako priprosto. treba le izkopati ne- katerih odvodnih jarkov, pa je delo oprav- Ijeno. Po košnji otave pa se morajo ti jarki dobro iztrebiti. A drugo potrebno delo v jeseni je b r a n anj e. Namen t<>ga je dvojen: da se prezrači tla in od- strani mahovje in razne krtovine. Zrak mora imeti pristop v tla. kerrazna bilja dobivajo pod uplivom zračnega kisika ono raJčo, ki je potrebna, da nosi ko- rist. Njiva so razorje in se s t e m pre- zrači: na namakanih travnikih nosi voda soboj kifik. A na travnikih, ki se ne na- makajo, je to drugace. Prekopavati jih ne smemo, ker s tern oškodujemo kore- ničje, zato je najbolje brananje in po tej poti dovajanje zraka v tla. Ako raste na travnikih mah. treba brananje tako dolgo ponavljati, dokler se ves mah ne odstrani Za to delo se rabi posebna travniška bran a. Kako pa bodi delo na namaka- n i h travnikih? Z jesenskim namakanjem travnikov se mora pričeti 15. septembra a zadnji čas vsaj 1. oktobra. Čim prej se s tern prične, tern bolje, ker jesensko nama- kanje je najbolje. Voda ima v jeseni naj- več gnojiva s sebi, katero se je zbralo po polju in potih iz vast. Vsled toga je ta voda tudi topleja ko zrak in trava se pod njo veliko lepše razvija in lože pre- bije zimo. Le žkoda, da posestniki navadno prepozno prično z namakanjem, t. j. še le potem, ko nimajo več drugega dola, a potem se čudijo, ako namakanje nima zaželjenega uspeha, pa dajo krivdo vodi in ne sebi. Posebno važno je vedeti, koliko se sme namakati travnike. Ako je voda, katero se spušču na travuike, zelo gnojna, tedaj ni treba travniku drugega gnojenja nego da se enkrat spusti tako vodo nanj. Predolgo pa travnik pod vodo ostati ne sine, marveč se mora voda odvajati in po malo zopet napeljavati. Kjer se vodo pušča predolgo na travniku, ondi nima zrak pristopa k tlom in zaradi toga po- ženo razne kisie trave. Namakati so smejo travniki tako dol?o, dokler ne nastopijo hudi mrazovi. ManjSi mrazovi v mesecu novembru in grudnu ne ^kodujejo. Ako pred velikim mrazom ne spustimo vode s travnilrov, zamrzne, in zato je bolje vodo odtočiti prod mrazom. Zimsko namakanje prične decembra in traja do februvarja. To pa se srne le kadar je južno vreme. ob hudi zimi naj so opusti. Ako voda na travniku zmrzne, opusti naj se ko nastano jnžno vreme, nanj vodo, da led izpere. Potrebno pa je omen'ti äe jedno važnost v jesenskem delu na travnikih, in to jo s e j a n j e t r a v e. Trava se takorekoč vedno bori med seboj za obstanek; ona trava. ki najde v tteh za se povoljneje pogoje. iztisne drugo. a bodisi da mahovi, predenjei in razne kisle trave niso tako izbirčni ka- kor dobre trave, tedaj ti škodljivci za- gospodarijo na travnikih. Zavoljo tega je treba. da se dobra trava od katere je odvisna vrednost travnika. seje. Naj- bolje je sejati po drugi košnji v jeseni, a nikakor ne po leti. ker po leti bi bujna trava lahko zadušila mlade biljke. Uspeh sejanja pa je zagotovljen le tedaj, ako se travnik pred sejanjem z brano dobro opraska, a po sejanju pra- vilno oskrbuje. Kdor se ravna po teh pravilih, bode gotovo pridelal več dobrega sena nego pa oni, ki travnik zanemarja. Zoper prasiojo „moro". Bolezen praši^ev, pri kteri pravijo da DrwSice mora sesa. je bolezen v pre- bavilih. ki ie ppoi'ena z neko revmatiSko holeznijo. Vzrok bolezni je pokvarjena krma. zlasti pokvorjeno žito in presilno krmljfnje z žitom, s sočivjem. z otrobi itd. Bolezen se posebno rada pokaže, kadar 3e preide od slabe krme na boljšo. Takim prasičem je predvsem odtegniti vsa močna krmila ter jim je pokladati krompir. kislo mleko. reno. zeleno krmo itd. Kot zdravilo se prasičem daje na dan po 50 gramov grenke soli. Redilnn vrednost jajc. Dasi so jajca jedna najzdravej^ih jedil, vendar se premnogokrat še greši z vži- vaniem istih ter se premalo zna za njih redilno vrednost. 0 tern piše predstojnica neke gospodinjske sole v Nemčiji sledeče: Jako napačno ie, da se bolniku, ki po- trebuje mo^i. da v ta namen jajčji ru- menjak v juhi. beljak pa se vrže proč kot nerabljiv. Glavno, kar ima hranilno vrednost. ie beljak, rumenjak ima svojo vrednost največ zaradi maščobe. Enako napačno je. da se vži- vajo surova jajca. Surov beljak se v že- Iodcu nikakor ne razkroji tako kakor kuhan, temuč ostane kakor težka tvarina v želodcu. ter se le prav polagoma iz- gublja. Še celo trdo kuhana jajca so ložje prebavljiva kakor surova. Najredil- nejša so jajca. ako se jih mehko skuha brez drugih dodatkov. Vporaba jajc je velike vrednosti v gospodarstvu človeškega organizma, glede redilne moči, kakor tudi glede dobrote jedila samega. Vendar pa je priglovica : ,.Eno jajce ima toliko re- dilne moči v sebi, kakor pol piščeta'' popolnoma nentemeljena, kajti pol kilo- grama mesa, naj bo tudi pišče, stane dandanes manj, kakor bi stalo toliko jajc, kolikor jih je potreba, da dosežejo ono redilno vrednost kakor jo ima pe- čeno meso kakorSnokoli. Glavno je, da se jajca vporabljajo sveža, kar se več ali manj d«\ spoznati. Sveža jajca so pro- zorna in primeroma težja, kajti starejša jaica kot so toliko več vode izpuhti iz njih ter so vsled tega lažja in temnejša. Za njihovo neškodljivo hranjenje je mnogo pripomočka. vendar je skoraj najbolj razširjeno, hraniti jih v apneni vodi, ako ne pride zrak do njih, držijo se prav dobro ter se jih pokvari kvečjemu pet od sto. iPriVelodromui G-oriško pivo^ 11 na prodaj po 161 liter. | Loterijske številke. 14. septembra. Dunaj......63 42 9 f>7 HI Grac.......11 31 2 !9 70 ymk in A |iiili#iiii\ raznovrstni papirnafi stvori po najnižjiii konkurenčnili cenali: MolitvtMi- kii|i},'.' . . oil — 21 v niiviior Žepni no/.iči....... - f>P .. Mošnuki za dollar . . .. 20 .. Tobai nu'i'in sintxir-niiH' .. - S«> ,. Zavitki. kiivntc 100 . .. f>0 .. 1'apir pi-¦ cm11-ki 100 | o! .. —1)0 ,. ,. uradm ln-1 lUK^pol ,. (> — ,. ,, z)t m;t>lo ovijati kilo ,. 1 40 ,. „ z\\ cigaivle lOUsnop. .. 2 20 . PosKnico s ti.-kfin 100 .. I 20 ,. Ti^kovino za dubovnijo m /iip:wii:o po cv. kavo : Santos, Sandoniin^o, Java, CIoj to r\, I'or to- rico i. dr. Oljc; Lucca. St. Angolo. Koffii istersko in dalinatin^ko. Potrolcj v /aliopi Sladkor raznc vrstc. Moko ši 0, I. 2. 'A 4, 5. Več vrst ri/.a. Miljsvoi'o prvc in drugc vrsle. namroč po '/s kiia in od I sunta. Ti'sloniiu» iz tvornico ŽnidiM-šič ^ , Valcnčič v 11. Histrici. Zveplcnkp dru/.ho j sv. Cirila in Motoda. Moka iz iMajdieevga mlina v Kranju in z Jocbmann-ovega v Ajdovsčini. Vse blago prw vrste. Pd pošti so razposilja v zabojrkih | najmanje po 5 Kuf. na vsc krajp. ! _____________________________________I dobi se v zalogi tvrdke : I. Zornik, — Gorica Gosposka ulica St. 7, prva in edina slovenska trgovina za modno blago. Naihol|šc. najvfčje in najoencjSo skladi:č/,cli za prevazanje vsakr,vt's||ii>ga Idai^a in po- bi-iva v v-c krajc. Kor ima tri nove zaprte vozove za prevažanje, zagolavlja. da sc bla^o nc- pn.škodovutno dostavlja. %$, I alentinčič in r,./...,. fyt IH'kovskl pwlvo. kl V IllOjsioi- jt« VC(llK»S\ (-/.(> <^> l»i|»»-»<'il Pekarija senahaja V^ w v GOEICI, ^ *& v Raštelju hiš. št. 29. xij ? Krojašk'1 moistra ? C] i! t *P v &r T^ c\ 11 ^ '• J \X 11.,- I L>O JLj C\> I V i v Gorioi, ulica sv. Afihin-t st. 7 i ' v liiši g. .1. Kopara pri <»kc. sodniji, t izdclujcta i vsakovrsliu' oh'eke ^a mo.tkc \h) mt-ri, hodiii fine ali pa I pripposle. | 1'riporočula s«> svojim rojakoni . v Gorici in na dožHi, poscbno pa f č. dubovšrini in učoncem srodnjib I in Ijudskib šo! /a obilna narocila. Peter Drašček, trgovec jodilnegablaga vr Gorici, Stolna ulica št. 2. Priporora sri mipso. slrtdkor. niilo. shinino. i'iž. masio siiii)\n in kulmno. nljc. mokn iz Majdiccvili niliuoN in vsc jrsivinc. Zalo^a žvoplcnk sv. Cirila in jVtetoda. Fani Drašcek, zaloga šivaluih strojev v Gorici Stolna ulica št. 2. Pfudaja sli'ojc tudi ^|| na l(i(l(Mi- Y sko all iiicseriio obrokc. SIroj i so iz prvih luvarn lcr najboljso, kakovosti Priporoča so slav. ( ol)čiiistvu. Jf TISKA: m brošure * % * .?. x. - .. y diplotne trgovske raöune cenike '¦ ;.:. • >;. * vabila na karton :i. ¦ x in na papir sprejemnice y * * v. >: za druötva pisma, in zavitke s flrmo * % * v. * v '¦•' .-,. * * etikete za vsakoröno * y * * * * * porabo plakate* * * * * v raznih barvah * * ¦ in velikcriti i. t. d. 3) „JVsarodna Jiskaraa" «t © © © v Gorici, ulica Vetturini št. 9 $ $ <*> $ je preskrbljena z povsem novimi črkami, okraski in fmim papirjem, ter more pre- vzeti vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela z zagotovilom točne in strokovno pravilne izvr- šitve v moderni in okusni obliki po tako nizkih cenah, da se ne boji nikaikc konkurcncc © © © © V zalog-i ima vse tiskovine za duhovnije, županstva in drug^ urade na močnem papirju, ter na prod-ij ima knjige: llijado, Tri igre, za slovensko mladino inZgodovino $$$«$$$$ tolminske sole ® ® «t © $ m & © TISKA: ~«RU 3,G0BiC0' ki izhaja dvakrat na tedeii v dv(;h izdajah, ttr stane na leto 8 K, pol Iota 4 K v Pftrt Ir.ta 9 K M^~ TISKA: ,PR, LiST* ki izhaja vsak četrtok ter stane na loto 4 K, pol lutn 2 K, za manj premožne <:elu leto 3 K TISKA: -m^ * * * * pobotnice racunske sklepe ,. lično tiskovine za industrijo - .... x. * x. '''¦' trgovino in obrt ***** * * + * posetnico razne velikosti * * ^ * + in oblike 7, zavitki * + * + * * * * zaročnice in poroönice + * + * v elegantnih ökatljah ***** tor osnirtnice v * raznih oblikah i. t, d. St. 74, V (jorici, v torok dne Ifi. soptombra 1902. .. JLetnik IV. l/.huja vs;ik ton'k in snlioto v tciliui «)Ij II. liri prcdpoldni' /,;i inesto it <>L .'5. ni'i |>o;)i)lilnt' /.;i il"/,i'lo. Ako p;ide nata tlncvii prii/.nik i/.idi- d;iu proi oh (i./večiT. Slant' |)o pošli pii'jcinaii ,in v (jiorici na dom j><>šiIj.iii reloli'tno H K., polletno i K. in «Vl'-tli'lno 2 K l'ntil:ij;i si' v (ii.rici v lolakancili Scli\vjii">: v Solskili ulii'ah in .1 il I- Icrsit/. v Nunskili iilicuL po K vin. (Zjutranje i/, ako pa oni faktorji, ki se silijo vedno v prve vrste k u 1- turne naprednosti, teptajo z no- garoi zadnjo sled človeškega kulturnega prava, in po načeiih brutalnih se- bi č n i k o v mislijo le na svojo korist a ne tudi na ono svojega bližnjega? Politiöni pregled. Avstro-ogerska nagodba v nevarnosti. V dunajskih političnih krogih se širi trditev, da ni upanja, da pride do ugodne rešitve nagodbenega vprašanja. Pogajanja da se vrše le zaradi tega, ker je to izrečna želja vladarjeva. Madjar I za samostojno cariasko področje. V Marosvasarhely-u je bil pretekli teden ljudski shod za samostojno carinsko podrocje. Na tem shodu je govoril tudi Košut, ki največ agitra za carinsko sa- mostojnost Ogerske. Koäut je rekel, da to vprašanje ni strankarsko, marveč da se tiče koristi cele Ogerske. katera da rnnogo zgubi od skupne carine. Shod je sogla.sno sprejel rosolucijo za carinsko samostojnost. — Glasüa ljudske stranke se pa norr'ujejo iz Košuta ter pravijo, da dela Košut revolucijo le z jezikom in da njegovih groženj ni jemati resno. ker on je le „mali sin velike^a Košuta". Nemeki strah pred lužiškimi Slovani. Strah. ki ga provzročajo N'emcem Poljaki v Poznanju s svojo narodno borbo. je zadobil zdaj še nove večje oblike Znano je, da so Prusi mislili lu- žičke Srbe že popolnoma izgubliene za slovanstvo in jih zaradi tega tudi niso narodno preganjali. Kar h kratu pa se je ta deloma že ponemčeni narod dvignil v zavesti, kako veliko krivico so mu sto- rili Prasi, hoteči ga oropati narodne sve- tinje. Prvi pojav te zavesti lužičkih Srbov je bil da se je vršil te dni kongres lu- žičkega dijaštva, katerega se je udeležilo tudi nekaj Čehov. In zdaj je zavladal strah v Berolinu : nemški lisU pišejo : ..Še par takih sbodov in v vsem lužičkem na- rodu se zbudi neuga^na mržnja proti NemcenV1. Strah Nemcev, da se krivica utegne maäcevati, je torej velik in — opravičen. Kulturtil boj v Francijl. V zadnjem času ,^e vihral upor proti nastopu Combesove vlade zlasti po Bre- tagni. Ljudstvo je tu tako odločno, da nič ne opravijo vsi vladini koraki. Od zaprtih Sol se odstranjajejo Čez noč pe- čati in se v zavodih nadaljuje pouk brez ozira na vladino prepoved. Ljudstvo mej poukom straži zavode z orožjem in zlasti z gorjačami v katarih so nabiti žeblji. Po celi pokrajini pa odstopajo župan.je in občinski svetniki od svojih mest, da jim ni potreba izvrševati vladnih naredb. Škof v Quimperu je vodil procesijo. ka- tere se je udeležilo 37 župnji. A v po- sebnem cerkvenem govoru je nadpastir dejal: ^Ne maramo ne bojev, ne politiskih dernonstracij, zahtevamo le mir za svojo vero ter hočemo kr^čanske vzeoje za svoje otroke in vero za se. Pripravljeni smo dati raje življenje nego izgubiti svojo vero''. Vlada je sicer dovolila razne pri- vatne sole, a je zaukazala, da se ne sme nikjer sprejemati za učiteljice redovnice. Ljudstvo se temu protivi in gospe usta- novljalo zasebne sole ter vsprejemajo le redovnice za učiteljice. Rusija in Turčija. Med Rusijo in Tursko so v no- vejem času nastala zopet politična ne- soglasja. Uzrok temu je po eni strani odpor Arbanašov proti ustanovitvi no- vega ruskega konznlata v Mitrovici (v Macedonjii). Arbanaši so ruskega kon- LISTEK. Prava lepota. Bolgarski: J. Mihajlov. I. Nastopil je bil veüer. Bolna Vera jo bila zadremala in v nisi se je naselila jednakomerna tišina. Mati Marija je se- dela za mizo pod visečo svetilko ter urno opravljala neko delo. Duri v so- sednjo spalnico so bile do cela odprte in vsak trenutek je mogla slišati ti'^o vzdibljaje bolne hčere. Njeno dobro po- starno obličje je bilo še bolj nagubano zaradi muk in britkostij zadnjega tedna in bila je videti zelo tužna. Njena brez- krajna radost, da se hčeri povrača zdravje, se je spremenila zdaj äe v večjo skrb. Veri se je vračalo zdravje — ali kakšno je bilo to ozdravljenje? Še le nevoljna je bila ter se srdila na mater za to, ker je ni pustila — umreti! Prav uporno ni hotela ozdraveti; zamižala je in ležala po cele dni negibljivo, obrnjena v steno. Proti lej novi „bolezni' zdravilstvo ni imelo moči. Da bi jej ostala hči pn življtMiju, jo zrtvoi'ala mati svoj pokoj { in presedela je po cele noči pri postelji bolnice ter jej stregla z največjo skrblji- vostjo. Na se je bila popolnoma poza- bila, in žrtvovala je svoja skromna sred- Rtva ter pozivala h hčeri najboljše zdrav- nike. Ali kako zdravilo naj dobi proti tej upornosti, ko dekle prav ni hotelo živeti in jej je bilo zoprno vse, kar jo je spominjalo, da jej bo možno še živeti? In mati se je mučila in plakala, ničesar ni mogla storiti. „Nočem živeti!" govorila je Vera, in ni hotela niti živeža, niti zdravila. In delala je vse, kar je le mogla, da bi se zopet povrnila ona strašna smrtna po- šast — in sicer takrat neodvračljivo — ona pošast, ki joj je bila že pogledala enkrat v lice. Mati jej je govorila vsa razburjena o življenju in sreči ter jo prosila, ali hči je le plakala. „Ne morem, mati, ne morem!" go- vorila je v enomer. In silila se je, da bi se ognila materinega pogleda, njene prošnje, polne obupnosti in skrajne lju- bezni. In obracala se je k zidu ter se pogrezovala v svojo notranjost, in od tod je prihajal oni protest proti življe- nju, proti vsemu, kar greje in razsvet- ljuje jasno in radoslno solnce. „Ne morem!" — to je bilo vse njeno govorjenje. Ali odkod pa ta njena nerazum- ljiva trma? II. To se je začelo od onega trenotka, ko je bila že res izven nevarnosti in je pogledala v prvo v ogledalo. Ta pogled jo je presunil! Prej so jo zvali krasotico; vedela je, da je lepa in čutila je to — in to je bila njena radost — a zdaj? Ogledalo jej jo kazalo odurno obličje, nakaženo od kozic, s hrapavimi lici in rdečimi trepalnicami. In prestraäila se je sama sebe in spet se jej je povrnila bo- lezen, Nihče razen nje ni vedel za ta strašen trenutek njenega življenja: ta slučaj so pripisovali nenavadni slabosti Ali ko se je bila zavedla, povrnila se je v drugo življenje: uničeno, zagrenjeno. In čutila je brezkrajno željo po smrti ter se srdila na vse, karkoli je zrla okrog sebe. Bila je nekoč lepotica — in zato zdaj ni mogla več živeti. Odvzet jej je bil — po njenih mislih — najbolji, naj- večji in najdražji zaklad; brez tega se jej je zdelo zdaj, da ne spada tje, kjer se je čutila pred enim ali dveraa ted- noma — kraljica! Kaj, s tem strašnim licem naj bi živela! S temi izpačenimi očmi naj bi gledala! Slika njenega shuj- šanega in nagrdenega lica jej je plavaia vedno pred očmi, in to je bila za njo taka muka, da tega ni mogla strpeti. — Čakala je samo smrti, in ko je zrla mati z novo nadejo na njo ter jo goreče \ ro- sila, naj živi, trgalo jej je srce. In na- mrščila se je pa je odgovorila: „Mati, pustite me; nikar me ne mučitel'4 Nesrečna mati! Po cele noöi je stala uboga pred podobo sv. Matere božje, se križala in se neštevilnokrat klanjala do tal z gorečim pogledom in srčno mo- litvijo na ustih. In vila si je roke in iz prsij jej je prihajalo obupno plakanje. Bolnica je obrnila polagoma lice in po- gledala je najprvo mater, potlej pa po- dobo. V svetilnici je medlo brlela lučca in jedva osvetljovala srebrno obleko; krotko sta gledala obra/.a Zveličarja in njegove Matere, — ali Verin pogled je bil poln zlobe in srditosti. In obrnila se je zopet v steno in arce jej je silno bilo v prsih; in govorila je: „Ne morete mi pomagati, ne morete!" zula jednostavno zappli in ga poznejo spusfilr, a Rusija zahteva od porte za to dejanjo zadoščenja in kazen krivcem. Ker se pa turška vladu boji nemirov, bo stvar tef.ko Ala. Drugi vzrok pa je, ker porta no dovoli ruskim torpedovkam pot skozi Dardanele. To je najnovejši spor mod Kusijo in Turčijo a upati je, da TurOija odneha kakor po navadi, iz strahu prrd Husijo. Domače in razne novice. Orilirni ^ostjo v (Jorit'i. — Nj. kraljeve Visokosti Karol Bonrbonski in Marija Berta prišla sta v soboto v Gorioo. Obiskut sta prišh svojo mater nai"' jvodinjo BeaHco Austria d'Este. Za „Šolski Dom" došlo je na- ^raii upravniStvu : Obitelj Rune v Komnu „V einten spomin svojega ne- pozabnega očeta" 50 K. Srena hvala ! Pojjreb lvana vit. Xaberjso.ja. — VT petek dopoludne so polnžili k veenemu poeitku na pokopalisču v Pr.xseku telesne ostanke lvana Nabergojn. Udeležba pri pogrebu je bila uprav ogronna. Ljud- stva je pršlo od blizu in daleč v*e polno, da izkaže zadnjo ljubav možu, katerega colo življenje je bilo posvečeno boju za obstanek in prosve'o slovenstva oh Adriji. K pogrebu so prišli tudi drž^vni in de- želni poslanei: Povše, dr. Ferjančie. S p i n c i č, dr. T r i n a j s t i č. M a nd i e in drugi, nadalje vsi tržašk> sloven^ki m'sini svetovalci in veliko drugih s!o- venskih odlienjakov od blizu in daleč ter več drušlev z za^tavanr. Krsto in velike vonce sorodnikov in dru^tov so n"»sili člani pevskega društva ..Haidrirr' s pro- seka in jelen clan tega društva je nosil pred krsto blazinico z vitežkirn križcem, ki ha je pokojniku podelil Nj. Velio cesar. Pred hiäo in ob grobu so zapeli pevci društv* ..Hajdr h%< žalostinko „Nad zvez- d.unr*. Na grobu sta govorila predsednik poliličnega društva „E'lin^st•' prof Mandic in državni poslanec dr. Ferjančič. Ob govoru Mandičevem udeleženci niso mogli vzdrževati se solz in z govornik~>rn vred je vse glasno jokalo. In ziaj krije lahka domaüa zemlja moža, ki si je pridobil za naš narod in našo politično stvar ob Adriji toliko zaslug, kakor .norda ne kinalu kateri. Zato mu vsi Slovenci ohra- nimo hvaležen spornin! Vpisüvanje ua tukaj>iii srednjih šolah. — Čudili smo se odredbi gimna- zijskega ravnateljstva, ki določa da se vpisujejo dečki hoteči stopiti v I gima. razred, že 10. in li sept, a istotako tudi oni, ki žele stoj/iti v pripravnico, dočirn je določen znčetek šolskega leta še le z 18. septembrom. To se nam zdi toliko bolj cudno. ker ;e na realki v tern pogledu drugdJe. vrejeuo in se tarn vpi- sovanje v I. razred vrsi še le 15. t. rn Vprasamo: zakaj na gimnaziji tuko a na rea ki drugače? Vprašamo: kaj naj delajo otroci od 10. pa do 18 sept, v Gorici?! Ali naj se potepajo, ali p;t naj se vrnejo domov. posebno oni, ki bivajo daleč gori v riaäih hribovskih va?eh, in kateri po- irebujejo več ko celi dan za to poiovauje? Ali se hoče s tem naše ljudstvo š i k a n i r a t i ka-li? Ali je to obzirnost boriisi do starišev, ki morajo za otroke brez potrebe tol'ko več trositi ali je pa to ohzirnost do otrok, katero se prikraiša za to dni na čistem svežem zraku, katerega bi od 10. do 15. sept, kakor oni ki se vpiäejo na realko, uživali na deželi, katorega pa v Goriri v tako z a p r a š e n e in in e s t u z a s t o n j i 3 č ej o. Xemoraltii potuhnniri. — ,.Soca"' v svoji 9S. štev., ne da bi jo kdo po tem vprašal, rije z nova okoli psovke „stare k ....", katero je zaljučila pred noge onim narodnim damam, ki so si upale uleleževati se narodr.ih zabav v Goriški cifalnici. ne da bi jim bil dal za to do- voljonje znani „profos" v go^poski ulici. Zdaj — „izjavljajo", da tiste.^a pomena. kateri hoee dati „Gorica'1 besedi „k ..." ni iinela njih pisava. iNo, ..Gorioa'1 ni dajala besedi „!c ..." ne tega ne onega pomena, ker ve, da si ^Soea*4 le pobalinsko izmižlja, pač pa jednlata ..pornen" ,,Soea še v štev. od \). marcalOUl ko piše: „Aloisius je rekel dagre na ,.izložbo starih.... ne, ne, ne, ne morem dalje zapisati tiste grde besede*'. Kdo je (orej dajal pomen tej besedi in kdo so tisti. katerim „politika'1 ne gre izpod rok brez zlolmega podtikanjaV Nemoralai potuhnenei okoli „Soče" so to, katerim splob ni ničesar resno. nego blatcnje svojega bližnjega! Süiiionnn*. — V nedeljo predpo- ludne okolo devete ure pogrešali so pri ,.Treh kronab" blapca Petra Graunerja, ki je imel posla v hlevih Ker ga niso mogli koj najti. šli so ga lskat na senik. Tarn so ga v resirci našli, ali — obe.se- nega. Ko so prišli do njega. bil je že mrtev. Pruvijo, da je bila uzruk saino- maru srčna hiba, ki ga je močno nmlle- govala in vsled katere je veliko trpel. Tora. — Hudo je pripekala vro- čina po Krasu in suša j<4 bila velika. Težko so pričukovali ljudje dežja. V so- boto pa je nebo pooblačilo, a mesto do- brodejneg-i dežja vsula se je debela toča, ki je napravila mnogo, mnogo škode. ua vinskein pridelku, ki je na Krasu liUo-i obetalobilo poplačati trud vinogradoiKov.. Točaseje v kratkibpresledkih trikrat vsula in ako pino dobro poduöcni, napravila je največ žkode okolo Dutovelj in Plis- kovice ter sploh v sežnnskem okraju. Kiitolisko (Ini^tvo s luv ens kill uciteljic bode imelo dne 17. septembra ob 4. uri popoludne svojo redno zboro- vanje. M. H. W. 200 letniea uastropue slik^ v stoln. eerkvi. — VOeraj je preteklo 200 let odkar je dovršil slikar Gualio na- stropno fresko sliko v stolni cervi, pred- stavljajočo „NebeAko slavo". Koiibtituiriinje kupt'ijske zbor- nice v üorici. — Vr soboto dne 20. t m. se konstituira novi odbor kupeijske zbornice v Gorici, pri kateri priliki se bode izbra! predsednik, podprodsednk ter se voiili nekateri drugi odseki. Vipavska železnica. — Govori se, da .se je morala odgoditi otvontev Le železnice od 15. t. m. na kasnejo dobu tega mesecu zaradi tega, ker niso še vsa uela popolnoma dovrsena in pa ker se v ttjh dneh otvore štiri druge želez- nice, na Predarelskcm, na Koroäkem in dve na Ceškein. ^esret'a. — Posestnik France Pe- cenko iz Rihemberga je peljul opeko. Pri tej priliki je pudel tako nesrečnu z voza, da si je zlomil levo nogo in se močno ranil na roki in na obrazu. Pren^sti so ga morali v bolnišnico. ZakljmVk morske^a Uopalis('a v (irado/n — V nedeljo popoludne se je zakljiu'ilo kopaližčc v Gradežu. La&ka s(»la v Optiuali. — Ireden- t'tvski „liulipendente" pozivlje tržaški magistrat, na] uslanovi laške sole tudi v K'irenji okolici in sieer naj priene na Opčinah. In tako naj nas ne potujčijo, ce nuni ustannvlja c. kr. vlada lask(4 sole, la^ki mngistrat pa laski' tudi tain, kjer bi monle l>ili sa;uo slovenske V K<»- liko casji bodo s,1 trajale take in/mere ? Xosrci'a v bohiiijskem predoru. — Pretekli teden se j<- v bohinjskem pri'doru prezgodaj razslrelil'i mina in je pri tem ubilo dva delavca. Politiiu'ii obh(»d bohinjske /c- lczuico. — Kakor poročajo li ti, priene politit-en obhod bohinjske železnice 18. oklobra f. I. l'ostni promot z;i /upniiij» l*od- j;oro se bode odslcj vr*il v sledečem redn : Dostavljala so bodo: at N.ivadna in priporneena (rekornandirana) zasebna in uradna pisma. dop!sn,;C'\ ca^opisi, po- .¦šiljatvf poil zavojem in posiüatvez uzoi\m, puvratni in poizvcdovalni listi. istutak ) brzojavkf, ki dohajajo n, pošlne nakaznicf in pcivz^tia st» zneski do 1000 kmn za vsako pošiljatev, potem naročilne nnkaznice z neomejenimi zne«ki; <¦) to- vorne pošiliatvo, če njihova teža n» pr;1- sega 3 kilogramov in vrednnsti 1000 kron za pojedino posiljatev in če selski pi^mo- noša vsega skupaj nima čez 10 kilogra- mnv nositi; '/) avisi za vse one denarne in druge pošiljatve, koje se pa gori omenjenih določilih n^ morejo dostav- ljati, kakor tudi železni. nocij in krasne boljarske hise in -jihjvega izvoščka Petra, zavitega v lep, velik ku- žuh, spomnila se je tudi glasü svojega očeta, in pa s>mkanja po glatlki sne/eni cesti, pa cerkve in plemiškega gradu, ki sta se potapljala v jasen, božanstven blesk. Spomnila se je mnogo rninulih stvarij in užaljena duša jej je občutila nekaj davno pozabljenega, milega in dra- gocenega. Ni se domišljala vsebine kake rnolitve, ali posamičnih obrazov krnetiskih, niti s(;be — kakoršna je bila takrat — ali spominjala se je nečesa v obče div- nega; in v tem nenavadnem razvnetju čustev so ji utihnile in ugasnile njene tužne misli. Glej, že je bilo nekoliko let, kar ni napravljala in zaljšala jelke z vaškimi devojkami, kar jih je tako zelo radostilo, da so se jim otročje oči veselo "vetile. Tedaj je vedno napravljala darove — ali sama, ali skupno z rnatorjo in v ta namen ste jeli delati obe že nekoliko tednov pred božič«3rn. — Oče jej je bil umrl. Spominjala so ga je prav dobro; pomnila jo njegov krasni, strogi obraz. Ljubila ga je, ali tudi bala se ga je, ka- kor vsi drugi: da, äe mati sama se je b>la in trepetala pod njegovim strogim pogledom. Taka strahlji^a, krotka ženica pač ni mogla biti srečna s takim možem, nedolžnpga bitja se je skrivalo z(>lo mnogo ljubozni in nezno'li; in vse to je vsipaia neprenehoma na glavo svoje jedinice — Vere. Ali ko jej je bil zbolel soprog — tedaj je nekako pohitela, da popravi rninuli izgubljeni čas, pa jo ču- vala pri njem in mu stregla s tako skrbjo in s tako neizcrpljivo ncžnostjo, da je to moralo ganiti surovo starčevo sree. „Ljubi svojo iimter''! rekel je Veri, ko je umiral Mati Marija je plakala neu- tolažljivo nnd njim. Ko je bila Vera ono sprejeli in ga pote;n peljali l< slioilu ilal. poJ druslva v P'ranii, potem pa po raznili jsterskih mestih. Tndi v Dalmacijn jr šel. A vzel je seboj prepricanjo, da i»> grozdje še prokislo ter da bo trelm šo čakati. iHanilVstaajski shod za slovcn- sko solo v Trstu se je vrsil v nedeljo popoludm» pri sv. Jakobu v Trstu. Ude- ležba je bila ogromna in dostojna. Namen sboda je bil doka/ati vladi in svotu vc- like krivice, ki se gode v Trstu zivočim Slovencem s tern, da (.)000 slovenskib otrok v Trslu nima srednjih sol, a ;">3t5O otrok nobene ljudske .sole. Na shodu po govorili razni go- vorniki, katerib besedam je ljudstvo nav- dušerio pritrjevalo ter soglasno zahtevalo da bodi konec odlašanja z Ijudskimi šo- lanrii za tržaSke Slovenes s katerim jih trpinčita vlada in magistral Shod slovonsklh katoliškili mi- politišklli Uriistov. V nedeljo 7. in v pondeljek 8. t. m se ji' vršil v Ljub- ljani v ,.Kat. Domu" shod katoliSkih ne- politiskih drustev. Zastopanih je bilo 77 društev z okolu T>00 delegati. Več dru- stev je pri.slo z zastavo, bilo je vines tudi več brvatskih društev. Ob 7 uri je bilfl sv. tnaša v Križevnikih. kjer jc g. dr. E. Lampe v svečanostnem cerkve- nern govoru pnudarjal, da katoliškh d rust- vena organizacija temelji na višji izo- brazbi duba in srea ter na resnici in pravici in ima baš zaradi toga nemin- ljivo življonjsko silo. Ob 9. uri zjutraj je pričelo zboro- vanje, katero je otvoril predsednik „Zve- zinegit" odbora res zdravilnega v črnem vinu, to je čreulovina, o kateri je znano, da pospešuje prebavljanje. Živ.a kiii'ii v želodru. — Neki Hoscbero v Trevisu je čutil že dolgo Oasa slabosti v želodcu in ni mu porna- galo nobeno zdravilo. T<; dni pa se mu izvije li kratu •">() cenl. dolga kaöa iz grla, katero je nosil i.e več časa v žc- lodcu. A\Htrijski lisli prepovedani na (^«'i'skcin. — Oežki „Narodni Listy" iz Präge in ,.O.stdfutsche Rundschau1' iz Uunaja so prepovedani na Ogerskem, ker porocajo o dogodkih v Zhgrehu. Anarliisticna sola. — London«ki časopisi poročajo pravo praveato ameri- kansko novico. Anarhist Pnnk iz Cigage narncrava narrn «'tj ustanoviti ob letu na dan uinora Mac Kinlcy-a anai histično šolo, v koji naj bi se poučevalo o shodih, agitaeijah i'd. Francoski p<»dpolkovnik St. l\v- my, ki ni b'H(d dati vojaštva na razpo- lago ob zatvoritvi kongregacijske sole, je priscl pred sodiäöe. Pred sodisc'm je po- vi.'dal, da se bolj boji südbc božje, ko sodbe lega sveta. Sodis^-t* ga je oprostilo. Koliko je katoličauuv na zemlji'{ — Po najnovejših Atetvah j" na zemlji 270 milijonov katoličanov. 151.Ö10 kato- liskih duhoviükov, 1'.»9.049 redovnikov in 4.')t).990 redovnie. Vnrstv<» nt'zakoiiüklh otrok. — Zadnje dni je nastopila ruska vlada za varstvo nezakonskih otrok in jih razgla- sila enakopravne zakonskun. Srnejo imeti očetov priiinck, ki jih je dulžan preskr- bovati kakur tudi njihovo inattT. ako se sama ne more preživeli. Tudi dobe pra- vico do očelove dcdščine. Kdor pozna v ti'in oziru ruske razmere se ne bode čudil. Odkod prihuja ime „(-asnikarskn rjica" ? — ,.Ca.-nikar>ko raco1" je spra^il mej svet začftkom 19. stoletja Hruseljcc iiiiciiom GorneÜssen. Spisal je podli.steK o požrešnosti rac in kot dokaz navedel. da je imol zaprlih 20 rac Knu raca je takoj prvi d^w zmanjkala. Snedle .so jo tovarisic»'. V 19 dneh ostala je samo ena raca, ki je sned'a tekom tega Oasa vse svoje tovarišice. Ta dogodba je bila ponatisnjena v vseh takratnib časnikih in ljudje so ji dali naslov ..casnikarska raca". Strajk ker se ne sinejo zeniti. — Iz Ghicage se poroia: L'radniki tu- kajsnje ..First National" banke so radi najnovjše odredbe bančnega ravnatelj- stva zelo razburjeni. Ravnateljstvo jrt namree prepovedalo ženiti se vsem onim uradnikom. kateri nimajo 10U0 dol. letne place. Več uradnikov je inoralo dan svoje pnroke preložiti, ker inace bi izgubili službo. Vodstvo banke sicer trdi, da to ni istina, toda uradniki zatrjujejo, da se vsakdo bode moral od banke posloviti, kdor se oženi in nima 1000 dol. letne place. Hadi tega nameravajo uradniki prrteti s štrajkom. ZgodoviiiJi brade. — Stari he- brejci .so bili ponosni na svoje dolge brade; ravno tako vshodni narodi sploh in za Mohamedana je do sedaj sveta prisega, ki jo stori ,.pri bradi prerokovi". Egipčani niso nosili brade in ravno tako Rimljani ne in sicer sole od leta 452, kakor piše Plinigi. Etrurci so imeli dolgo spičasto brado. Aleksander Veliki je pre- povedal svojitn vojakom nositi brado, ker bi jih baje sovražnik za brado ujel. Anglosasi so nosili bradu do pasa in Viljem I. j.' to navado prepovedal, ven- dar je vedno t:da šla in ob času Hen- rika VIII. je bila celo postava, da Yiora v gostilni se enkrut toliko plačati, Kdor ima najdaljso brado. Cesarica Elizabeta je celo izdala poUavo, da mora vsak 3 šilinge plačali, kdor želi nositi b^ado. Na Francoskem je r.ekako zgodovinsku brada Henrika IV. N« Neapolitanskem so celo siloma vojaki gonili „kosmatince" k briveem. General Hnynaii je itnel brado dolgo skoraj po! metra in husarski do- stojanstveniki so imeli navado nositi brke 12 do 18 palcev dolge. Dragoceno polnštvo. — V gradu nnlr Ann s>ny.lnXl ä —_ n|;,_ j_ _ _^ _ • _ __ postelja, ki je stala v svojem čanu 160.000 mark. Obdana je z rudečo, z zlatom ve- zano svilo. Istotarn je velika stirioglata rniza iz cintega srebra. Francoska rod- bina Otvaj ima posteljo, ki seveliko ceni; vsa notranja oprava postelje je iz naj- lineje črne «vile. Iz časa l'rancoskega razkosja na dvoru nahaja se v p&riškem rnuzeju postelja, ki je stara Iri stoletja. Delorna je iz mahagonijevega lesa, ter umetniško izrezbana. Francoska vlada je prod kratkim zavrnüa ponudilo 280.OCX) krön za to posteljo, katero svoto je po- nuja! nek Anglež. Na Kitajskem biva družina z imenorn Kighan. ki ima zbirko prekrasnih starinskih mobilij kakih öO kosov. Vrednost zbirke c<'ni se na en milijon. vendar je ponujal milijontr Henri Grant, ki je svoje stomiljone pr-dobi! z zidanjem železnic. poldrugi milijon za zbirko pa je vendar ni dobil. Nekaj sto- 'ov 12 stoletia iz te zbirke. prodanih je bilo po 20.00,'¦¦• • • o«l— 24 v iiMvyor Žepni noiiči.....,. —50 ,. ,. Mosnirki /:i iliMiar .... — 20 ,. Tolmi'nicfin siiiiidi'nico .. —SO ,. Zavitki. kuvrtte 100 . .. bO ,. I'Hpir: pisfin-ki 100 [ ol .. —00 ,. ,. uthHch Ix I tuOOpol ,. ti — „ ,. „ ZH niaslo ovjati kilo ,. 140 ,. .. zacigarclo lOOsnop. ,. 2 20 H ro matinskih in y isterskih w i nonradov. Dos'.avlja n;i iloin in razpoäilja po ždez- .lici na vse knije avstro-pgi'rski' moniii-Inje v sfi.iih od 56 iiirov nnprej. N;i zahtevo pošSilja tudi lizorct'. Ctne zmerne. Poatrežba poštena. Anton Fon, klobucar in gostlničar, Semeniška ulica št. 6, ima hogato zalogo raznovrstnih klobukov ter toči v svoji krčmi pristna do mar a vina in postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Podpiaani priporoča slavnemu ob- činstvu v Gorici in na deželi svojo prodajalnico jestvin. V zalogi ima kave vseh vrst, raz- licne moke iz Majdičevega rnlina v Kranjn, nadalje ima tudi raznovrstne pijače na primer: francoski Cognac, pristni kranjski brinjfvec, dornači tropinovec, fini rum, razlicna vina, goräice (Senf.) Ciril-Metoclovo kavo in Ciril-Metodove užigalic«. — V zalogi se dobe tudi te- stenino tvrdke Žnideržič & .Valenčič v Uirski Bislrici, ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnirn spoštovanjem Josip Kutiii. Anton Kuštrin Gosposki ulici h. štev. 25, (v lastni hiäi) priporoča častili duhov^iini in shivnemn obeinstvu v nn'stu in mt ileioli svojo trjjovino jediliicgu lilugu n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java. Cojlon, Forto- rico i. dr. Oljo: Lucca, Si. Angolo. Korfu istersko in dalmatinsko. Petroloj v zaboju Sliulkor razne vrsto. Moko si O, I, 2, H 4, f). Več vrst ri/;i. Miljsveče prve in druge vrste, nainroO po ',¦'» kilu in od 1 funta. TcsU'iiine iz tvornice Žnidorsič Ä ValiMiOič v 11. Bistrici. Zveplenke družbe sv. Cirila in Motoda. Moka iz iMajdiOevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovžčini. Vse blago prve vrste. Po pošti se razpošilja v zaboj^kih l najmanje po 5 Kg. na vse kraje. I sMtailtiij!!1 dobi se v zalogi tvrdke | I. Zornik, — Gorica Gosposka ulica št. 7, ; prva in edina slovenska trgovina za inodno blago. Najbn|jSt\ najvocje in najcenoj^p skiaiji.:eti vsakovrstnt'ga porila. sraje za hriboluzce in kolesarje vsake velikosti, , jopic za telovadce. krasnih kravat v ; vsukcnn slogu, nogavic, rokavic., životni- kov imodercev), solčnikov, pih'alk, dež- nikov, blusfn, spodnjih kril, divnih okras- kov za obleke. svil za obleke in bluae, vsih potreb^cin za vezenje. j priporočevalno najbolje kupova- I Iteče ' g. Sivilje in krojače. Naročila za izdelovanje perila (za gospodt4), in moderccv po vsakej meri in zahlrvi izvrSujpjo se tnčno. Ivan Be,dnarik priporcK-a svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini st. 3. Špedicijska poslovnica GašparHvalič v Gorici, v ulici Moivltist. 12. Pripontra sc topi«. Slovcn- ci'iii v m<>stu in rojjikom na dežcli za prevažau.jc vsalvovj-s(ii(»ga lvlagji in po- liišlva v \"-c kraje. Kcr ima trj nove zaprte vozove za prevažanje, zagnlavlja, da sc blago ne- poskodovano doatavlia. %, I alentinčič pocivo. ki O luojstor jcvednosvc/.c ^ v'i»»r««"» Pekarija senahaja ^v ^ vGOEICI,^ %. v Raštelju hiš. št. 29. Cq Krojaška mojstra Cufer Sc Bajt v Gorici, ulica sv. Antona št. 7 v liiši j^. J. Ko| nön pri okr. sodniji, izdriu.jeta vsakovrstnc oblcke .^a možke po meri, bodisi fine ali pa priprosfc. Priporočala se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa č. duhov.ščini in učencem srednjih in Ijudskih sol za obilna naroc'ila. I Peter Drašček, I trgovec jodilnegablaga v Gorici, ! Stolna ulica St. 2. Priporoea se p. n. občiu- ; stvu v (lorif.i in z dozolo. ProdaJM kavino primeso, I sladkor, milo, sJaniuo, riž, masJo surovo in kuliano, olj<\ moko iz Majdieovih ; inlinov in vse jestvino. Zaloga zveplenk ' sv. Cirila in JVtetoda. Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev v Gorici Stolna ulica St.. 2. Prodaja stroje tudi na ted en- ske ali mesečne obroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše, kakovosti Priporoča se slav. občinstvu. Ž&- TISKA: brošure * * * x. # * :f, * diplome trgovske račune cenike * x. * * * vabila na karton x. * w in na papir sprejernnice * # * # * za društva pisma in zavilke s flrmo ***** # * x. * + etikete za vsakoräno * * ***** porabo plakate * * » * # v raznih barvah ¦ + * in velikosti i. t. d. „JVsapodua Jiskarna" ® ® « « v Gorici, ulica Vetturini Št. 9 « ® m 9 je preskrbljena z povsem novimi črkami, okraski in finim papirjem, ter more pre- vzeti vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela z zagotovilom točne in strokovno pravilne izvr- šitve v moderni in okusni obliki po tako nizkih cenah, da se ne boji nikake konkurence © © © © V zalogi ima vse tiskovine za duhovnije, županstva in druge urade na raočnem papirju, ter na prodaj ima knjige: Ilijado, Tri igre, za slovensko mlaaino in Zgoduvino mmm&to&mm tolminske sole ®$$$®iBt3BS TISKA: "*q Ö.G0RICO' kl izhaja dvakrat na teden v dveh izdajah, ter stane na leto 8 K, pol leta 4 K ^ četrt leta 2 K ij^r TISKA: ki izhaja vsak četrtek ter stane na leto 4 K, pol leta 2 K, za matij premožne celo ieto 3 K TISKA: -*tj . + * % * pobotnice računske sklepe x. lične tiskovine za industrij o * x. * * * x trgovino in obrt ***** * * ,+ * posetnice razne velikosti * * t * * in oblike z zavitki * * * + * * * * zaročniee in poročnice * * , * v elegantnih škatljah ***** ter osmrtnico v * raznih oblikah i. t. d.