frww<wiWMwBB)fBa(Wl»ww ■
PMMietne *terUke» Nl »adne Din — «20, «b m*-deljab W» 1»—.	.
#TAUOii* iztuya tsaJi d*n, ru««fi	S
nedelj« j» pmaiko?, ob 18. kri x	■
•a.Tunom nisUdnjep* dne ter etant	Z
»»Mino r»o pošti D JO«-, t» in©,	•
iimstro D 18 —, dostavijo« n* dont	Z
® «•«•* na tzknaio« D 10*—.	■
ln*er»U p« dogovoru,
Natoča h« jn oprali JlABOBA* ■ JU.IUB0R, JutčiŽOT. Dllu Sta*. *. :
&5ln!rt* »?*£««» v fpolovfnE.
TaBOR
mwra«nu
:	*•*«■«*■* iUTllkM v«. :
:	™*n«	|»|B —50,	.b n«, g
;	4«lj»h	Oi*	1»—,
« USEDNICJTit» «e	v	U«rt-	■’
•	'^om, Jurčičava «1. st. 4, 1, na(j.	2
•	•'.ropi«. Talafon iatanrb. it. 276,	£,
•	^fl;VA «*» uabr.ja v	Jurčič eri jr
"	ali«* «t. *t pritličje* daaao. Tel®-	J
a	'oo At, ^4, SHS po£ino&»koYKi ra-	■’
•	««m	Star.	U.W7.	*l
«	aura4il* bres ^anaija m n« •
■ >ainu — iiokopUi e« n« vračaj*. *
'• •'.
Rž^aasa!»‘jjsMw^iBK^^
Leto: !li.
Maribor, sreda 27. septembra 1922.
Politika, ki vodi h ka-i tastrofi!
ti?ni0 V?*'; 1>rer>u% to je veliko poli-doH.^^.0’ ^ar P°v<larja v ne-skiiio 1 i8tev^t »Slov. Narod«. »Jutro« etn !! '0S?2ci ®5>ravo in im nekem me-iem mVori o »prepiru« z dr. Ravaihar-vaw a^’.,¥t »Slovenski Narod« go-
^atash-nr -1 dr‘ Klxkovca> ki Pc^e 11 »tastrofi, ne pa misliti na dr. Trillor-
■ ki De takega naziranja. Kolikor ve-Kiit^ ^ Sl	dr.	Trillerja in dr.
gaT1 ■ vca nasprotovali le v enem vpra-j)_ ~ namreč glede revizije ustave, into,. ovec -1e smatral tudi, da je v napredka Slovencev, da dobi-zatn ^a®rei upravo v oblastih po
aa 2' ofPrila’ dl‘ TrillOT in črtita v .»Slov. Naroda« je nasprotne-
kaf; ^en^a’ M! moramo sa.mo to zani-
ozini °a.,)0 P°^tika dr. Kukovca v tem
»Sl "ieg0va osehna politika, kakor
' ’ arodje trdi. Da bi to povdarjal,
Kralj Aleksander zopet v Beogradu.
Beograd, 26. septembra. Sinoči se je vrnil kral.j Aleksander. Pričakovali so era. zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Obenem s kraljem so jo vrnil Ninčič.
Ninčič in Pašk'.
Z a g r valcu jRiječi ni nesoglasja med njim in Pašicem v I orijentskem
I je posredovala, med Anglijo
Sporazum z Italijo
Beograd, 25. septembra. Novi predlog italijanske vlade glede konvencij o učiteljih in. šolan v .Dalmaciji se skoro nič me razlikuje od našega eta-
Števiika: 218.
stanje na narodni meji. Obsodba je žalostna m vse one, ki se jih tiče, razveseljiva pa, ker prdča o zdravjem razumu naroda, ki ne kriči po naukih reakcije zoper šolo, ampak zahteva šole, dobre šole, dobre učitelje in dovolj učiteljev!
Poudarjalo se je, da na. šoli v Kap-11 ji, ki je pripadla naši državi iz arveš-
lišča in bo verjetno prišlo v kratkem i ]cegla okraja, mora triraanredmo šojo vz-
t juto jljiju m i iisn;e.iii v t>^__ -l.	-j.	 -	.	.	,	.	.	t	učitelj v visokih letih. Na Remšniku
vprašanju. Naša država	^	^	31	n'	^e:taK0;l* ^°| j® Sola v rokah dijaka brez izpita. V!
La. med Anglijo in Fran-	sporazum	o.vseh konvenci- št. Jerneju poučuje župnik, ki' spdoW
j cijo in je sporazum dosežen,	Jflh’	ratlh'CiraI	^d'1>0-
Upanje na msrno rešitev iztočnega vprašanja.
te 5.C1, \T	1	pOVUttJ.Jčtl,
tikn,1-0V‘ . aror^ Ponovno lansiral pod-w;i-,Je’	hotel biti dr. Kukovec
g.., 1 -/,lljPan v Mariboru, kar je dr. bdlcl^f0^^k^krat ravno tako odločno n0 . .	^	Je	ve,i<jar več nego smeš-
no Prip,lsc>yati njemu tako ambicijo. Veliifp0 se pa tudi, če gre za tako va politična vprašanja, hoteli potis-irazpravo na stranski tir.	■
JOVec n^dar ni imel osebno 1 njf v ] nasprotij niti z dr. Trillerjem ne« ^T^iharjem in jih tudi da-
Pred
napadov Kameuaroviea
Romunija ne mobilizira. — Turki se pripravljajo v Trači ji.
B u k’ a t e š t a, 25. scpteimbra. Vesti o mobilizaciji romunske armade so neresnične.
London, 25. septembra. Glasom
niITla- Obramba elanov načelstva] napadi, ko je dr. Ravnihar odo-
Raij- \ ar°du«, je bil političen čin dr., °sel>°VCa Piedsednika. organizacije,) lt0v n°Sa značaja, ta zadeva za dr. Ku-j mi-a nikdar ni imela. Če kdo drugače tal-«1’ obrazloži, da vidimo. A ko je »dg- re?ven list kakor »Slov. Narod« fl0i;?.,Pr^6l z izjavo, da je mnenja, da ^ ka dr. Kukovca vodi h katastrofi, bvfi.6nJ°’ da.se preide preko tega očitka 0re- '^neljite razprave, ki je vendar gtj, ^ s^ej potrebna. Svobodomiselna bon-	n'.ma vzroka taki razpravi se
t r\ ^i ima dr. Kukovec povoda v0]-.°' je pripravljen pokoriti se tod .s^raake tudi v tem vprašanju,
F; £ ^a varok verjeti, da je v sklada Ifter- °’ S ^tero je bolj v stik'h nego Vsaj1 5^|anec- ^0 se najde večina ali
’0q
“Mast
'bor\-?natno število politikov v mari-oIikA1 omasti, ki so zoper mariborsko jo jasno, <Ja jo dr. Kukovec pri-
svajati posledice.
umaknili iz nevtralne cone. — Grki se — Obsedno sanje na Grškem.
London, 25. septembra. (Izvirno.) Po poročilu *Daily Ma.ila« iz A ten je kabinet sklenil proglasiti nad Grško obsedno stanje in v Trača ji pozvati poročila »Times« so se Kemalovi ko- zadnje štiri letnike pod zastave, njeniški oddelki, ki so prekoračili ne v- London, 25. septembra. (Izvirno.) tralno cono pri Čanaku, zopet uma k- Reuter poroča iz Carigrada: Sestanek n^i-	generaila Shotlewortha s turškim po-
. London, 25. sepitemihra. (Izvirno.) veljnikom je bil izredno prijateljski. Listi poročajo iz Aten, da je general Turski poveljnik je takoj privolil, da Papulos imenovan za generalnega gu- dirigira tursko konjenico za nevtra-lno vernerja v Traciji. Dozdaj je prišlo oono, in je izjavil, da se Keonialisti ni-tam do malih spopadov med turškimi Icaikor nočejo spustiti v vojno z An-1 in grškimi bandami.	elijo.	'	1
Rusija in vprašanje Carigrada.
London, 25. septembra. (IzvirnoJ no suverenost nad Carigradom in mor• V razgovoru z moskovskim porečeva!- skimi ož.inami. Rusija ne zahteva no cem »Daily Mail« je opozoril namest- bone suverenosti, hoče pa, da se pri-nik. komisarja za zunanje zadeve, Ka- znajo njeni interesi. Ne bo trpela no-rahin, da so v neki^med vojno aklenje- bene rešitve tega vprašanja brez sve-ni taijmi pogodbi, ki je sKfanjena v ar- jega sodelovanja.	...... .rr .
hivih, velesile obljubile Rusiji popol-
SKLlOANJE GRŠKEGA FARLA-MENTA.
London, 25. septsmbrti. (Izvirno.)
rrr
NA' POLJ-
t6r, ^ Prosimo »Slov. Narod« m mu 'U^a smemo zameriti in mu ne bo-datvatller^’’ T^de s stvarnimi po-taln X’ ?a utemelji očitanje katastro-Politike dr. Kukovca, ki se na-prj “a na obstoječe zakonito stanje. 'ra7-,. I^važni stvari bi si dovoM.U iz-je t ! ^Glje, naj »Slov. Na.rnd«. če mu C,!	0 Prav, jn če mu je to mogoče, ne
tie ^ Tl°'bnt in-žaljiv. Če bi baš drugače. Po* ■ Sicer n’t’ t° na3 nc koc*e nred- ; Vi"?3, da se bavimo stvarno z njego-: ^ nomisleki zoper katastrofalnost. ■ taj J?re3 lx>rlemo prišli do jasnosti brez ti^V^im^i. Dobro bi bilo, da se do-; briti*-1 Podpišejo zaradi večje av-atlVnosti. Končno odločitev naj pa ^ 7"or zaupnikov vseh naprednih jioJI.5 prizadetih krajev z vsetni pred-' 71- Polne svoliodo odločevanja. 5 —_____________________________________t
šolska podtika.
3av'nom shodu v Marenborlcn,; ikr^j1 Csa 80 se udeležile vse občino o-j Ži]}' a ^ najuglednejših možeh, zabele- _ v eneim ozi.ru zelo žalostno, na' Toči ,l ani razveseljivo prikazen. Na
SVET ZVEZE NARODOV. Ženeva, 25. septembra. (Izvirno.) . V današnji plenarni seji Zveze naro-Reute.^ev urad poroča iz Aten: V seji dov jebila soglasno sprejeta resolucija inia. svetit ki je trajala pozno v noč, glede zvišanja nestalnih članov Sveta je bilo sklenjeno, slični5 narodno skup- Zveze narodov od 4 na 6.
Ačmo zn 2. aklobra. Vlada bo zahtevala zaupnico Prevladajo mnenje, da se sedanja vlada bo dolgo držala.
Dr. NINČIC Z ASTOPNIK MALE ANTANTE V ZVEZI NARODOV.
Ženeva, 25. septembra. M .rrirpr-)
V krogih Zveze narodov vlada mnr.nje, da bo dr. Ninčič in ne dr. Benoš zastopnik Male antante v Svetu Zveze narodov.
MEŠČANSKA VOJNA NA BOLGARSKEM.
Pariz, 25. sepembra. (Izvirno)
Glasom vesti iz Sofije je tam proglase- več strelov. Ostal je nepoškodovan.
AGRARNA REFORMA1 SKEM.
Varšava, 25. septembra. (Izvirno.) V današnji seji je bila sklenjena novela k zakonom glede izvedbe agrarno reforme. Novela zadeva pospešen je likvidacije nemške posesti na Poznanju in v Pomorju, k čemur je poljska aepubilika pooblaščena po mirovni pogodbi.
ZOPET ATENTAT NA ŠPANSKEM.
Barcelona, 24. septembra. Proti avtu ministra Cannibo je bilo oddanih
malo poučuje, ker nima interesa, onstran meje imajo pa Nemci sijajno solo, od koder hodi deca k božji služibi k Sv. Jerneju, da se lahko vzglednje naš kmet, kako so sknbi za šolstvo onstran meje.	>
To so nekateri ocvirki o stanja naše šolske politike oib narodni meji. Za/ danes vprašamo, kaj dela šef pokra-jinske uprave v Ljubljani, kaj delal višji eolski svet v Ljubljani, kaj delajo šolski nadzorniki, kaj dela zveza učiteljskih organizacij za mariborsko oblast, kaj dela družba sv. Cirila in Metoda 1 Ali je res, da imajo nekateri nadzorniki toliko sil odveč, da ne vedo kan} ž njimi! Ali je res, da v mestih ni slučaja, da bi ena moč morala obvladali? po tri ali diva šolska razreda, ker ne more, mora pa biti to dobro na narodni •meji? Ali se res lahko med slovanskim ljudstvom nabere 16 milijonov za kraljevsko -vilo, ne more se pa doibiti sredstev za eksistenco učiteljstva na mejit
Še k dogodkom v Bolgariji.
no obsedno stanje. V bojih, ki so se mi noli petek in soboto vršili v mes*u, jo bilo 50 oseb ubitih in 100 ranjenih. Nekateri poslanci in voditelji stranic so žrtve.
VOLITVE V GORN. ŠLEZIJT. Varšava, 25. septembra. (Izvirno.) Valitve v šlezki sejm (narodna
»Češke Slovo« prinaša k dogodkom iv Bolgariji sledeči komemifcair:
Vesti o nemirih v Bolgariji, zlasti pa o umoru voditeljev opozicije, dokazujejo zopet in zopet, kako bolna, je ta' dežela. In če tudi ne bodo potrjene m vsem obsegu, se ne bo na stvari ničesar izpremenilo; saj niso pravzaprav nič novega, ker je bilo v Bolgariji izvršenih že več političnih umorov, in kar je glavno: razmerje med ljudstvom im inteligenco, sestava in politične metode bol garske viade — vse to dela te vesti prav ver jetrne in mogoče.
Sedanja agrarna vlada je svosjioa* prav grobo potlačila komunistično gibanje (brez grobosti sploih ne trujre vladati), toda pod pritiskom raamer jim je postajala vedno 'bližja komunistom in udi vedno bolj .podobna. Proti Stam-builijskijevi stranki so se postavile vse meščanske stranke, vsa inteligenca. Boj z inteligenco je stranko zbližal s komunisti, ki so ji danes še edini zavezniki.
■Kako je prišlo tako daleč?
Ne da se tajita, da je bolgarska, vlada že s tem naščuvala proti sebi izobražene vrste bolgarskega naroda, ker
skupščina) so se izvršile mimo. Po do- je e pomočjo parlamentarne večine zdajndh cenitvah so dobili od 48 man-1 llvG,,]V sistem stanovske diktaturo, ki GRKI HOTELI ZAŽGATI BRUSO. datov Poljaki 30, ostale Nemci. Od 'pol j- j	svojega nasprotnika prisiliti k
Carigrad, 25. septembra. (Izvir- ®^ranik je dobil n«.jvoo glasov na- j Illcj[kiu in ki posega celo v znanstreno ) Danes je dognano, da je grški ge- eijonalni blok pod vodstvom Korfan- življenje. Večina je svojo moč vporab-
no.
neralind štab izdal odredbe, da se upepeli Brusa. Šele po energični intervenciji francoskega konzularnega agenta in oficirjev so jc general Somi lan odločil dati nasprotno povelje.
ZVEZA NARODOV IN PROSTITU- l*>godba, CUA.
L o n cT o n , 25. septembra, Ahvitno.)
V današnji plenarni seji je Zvozu narodov sprejela, re-solucijo glede odprave prostitucije. Španija ni glasovala
tyja.
POLJSKO-AVSTRIJSKA POGODBA Varšava, 25. septembra. (Izvirno.) Danes je bila tu podpisana med Poljsko in Avstrijo sklenjena trgovska
..•Z.. *fi -C
BORZA.	F i'
Cnrifi, 36. septembra. '(Izvirno.) Pimfbonza. Pariz 40.75, Zagreb 1.82^, London 23.68, Berlin 0.38, Praga 16.80, Italija 22.65, Newyork 535, Dana. j
Ijaila čisto brezobzirno za zatiranje manjšine — dasi se svoboda že davno ne meri po tem, če vlada večina, marveč po tem, ako večina spoštuje pravice in s^ljodo manjšine.
Temu pa, da bolgarsltio ljudstvo — ibodiei kmečko, bodisi meščansko — posega po nasilju, hoteč inteligenco oropati vseh pravic ali pa na drugi strani terorizirati večino in odstaviti sedanji režim. — ni krivo zgolj nizko kulturno stanje širokih ljudskih mas, marveč
^ glasno obsodil sedanjo po- Jutrišnja plenarna seja se ho bavila z OfiOH, Budimpešta 0.2134,, Varšava igo krivi tudi greiii 'bolgarske inteli ^ 'iivo šolsko politiko z ozirom na rarororžitv^	6.	sedem	Opmanik.	Sofiia	3.32.	{jrenoa.
oenjiiofe Sofija 3#?t.
f sence*
'SE»n
*YT n O E e
Ti eo <SvoJni: MeiS inteligenco jčn ljudmi vem je bilo premalo .s^deov. Oni, M so m povzpeli nad splošno terno, so [pozabljali, da je njihova dolžnost jaažirjati teč in. odstranjevati ^ temo. Pa, večina teh l judi je to temo izkoriščala za izboljšanje in učvrščenje svojih predpravic, Povrh tega jo bolgarsko javno mnenje že davno pred vojno jcasatnupljal sistem veliko korupcijo.
Na drugi, t-ftraiu pa je bila bolgarska iotoligonoa okužena z ozkim šovinizmom meeto zdravega in potrebnega nacionalizma. Ta šovinizem ji je vzel jasen pogled in le njemn jo pripisati, da je .mogtli kralj Ferdinand jadrati v vode germanske politike, Id je navsezadnje potegnila Bolgare v vojno —- najprej s Srbijo, nato -pa tudi z Rusijo, tisto državo, katera je pred 50 leti s krvjo lastnih sinov odkupila bolgarsko samostojnost. To vojno pa je morala Bolgarija zelo drago plaoati: ne ie da bo bili tmičeni stari velikobolgarski tnaičrti, ampak je celo izgubila ozemlje, Id ga je smela zahteva/ti s polno_ pravico m ki ga tudi nujno potret oje: dohod k Egejskemu morju.
Ni čuda, če je bolgarsko ljudstvo zasovražilo krivce tega poloma in vojnega trpljenja. Spričo njegovih kulturnih razmer nas ne bo presenetilo, če vidimo, da je navsezadnje vrglo v isti boš krive in nekrive in izreklo obsodbo sploh nad vsem bolgarskim izo-bražonstvom.
Ni čuda — ali to ni pravilno, za na-irlaljno usodo Bolgarije na je uprav žalostno in nevarno. Izboljšanje bi moglo {prinesti le smotreno prosvetno in vzgojno delo inteligence med ljudstvom, ifco jo prevzgoja ljudstva. Za njo pa je potrebna tudi prevzgoja inteligence, Ha bo postala sposobna za tako misijo, Kaj vse so pač lahko zgodi do časa, ko Ibo ta prevzgoja ljudstva in njegovega izdbraženstva postala dejstvo
Dnevna kronika.
— Društvo jngoslovenskiK akade mikov v Ptuju se najiskreneje zahva Ujm je vsem častitim damam, ki so pri-Bpeviale za buffet na družabnem večeru.
— Velika ameriška ffnančno-gospo-Karding početkom prihodnjega leta itlarska konferenca. Po vesteh iz »Chi-oago Tribune« namerava predsednik sklicati veliloo fimančno-gospodarsko konferenco, ki bo zaauiomna na načel ili ptedsto ječe konference v Bruslju.
— Stavka krojaških pomočnikov se zopet pripravlja m Celju. Predložili^ so mojstrom zahtevo po 35%nem povišku. Po 1. oktobra je termin za odgovor.
— Za naše dijaštvo v Pragi. Delegatk našega ministrstva prosvete v [Pragi dr. Dragutin Prohaeka objavlja
v beograjskih' listih, da je vlada češkoslovaške Tepublike uredila en lomi paviljon ra jngoslovensko dijake. Stanovanja obsegajo 2 do 3 ■posteljo. Mesečna stanarina iznaša približno &0 do 100 čeških kron.	_	.
— Javno mestno ljudsko knjižnico ustanove .-v Celju iz doadajne knjižnice »Slov. ženskega drruštva«. Mestni obč, svet bo preskrbel loknl.
— Ukinjen je obmejnih čet. Po odredbi vojnega ministrstva se definitivno odpravi dosedanje obmejne čete ter so izroči obmejno službo organom, finančne kontrole. Zamenjava mora biti izvršena do 31. oktobra, t. 1.
— Ukinjen je nadaljne podpore ruskim beguncem. Beograjski listi poročajo, da so bilo početkom toga meseca 1209 ruskim beguncem v naši državi ukinjene dosedanje državne podpore.
— Prepovedan nemški lisi. Ministrstvo notranjih del je prepovedaio_ naročanje in širjenje v Kolnu izhajajočega nemškega lista »Kolnisehe Volks-zeitung«, ker piše proti interesean naše države.
— Umrl je 23. t. m. v Zagrebu G juro TresČec pl. Branjski, oče bivšega intendanta in zagrebškega velikega žu-pana Vladimirja Treščeca. Pokojnik je bil dober rodoljub in je posebno v mladosti mnogo deloval na hrvatskem narodnem polju.
— Policija na konjih v Subotici. — Subotiška mestna uprava je, kakor poročajo listi, sklenila uvesti policijo na konjih.
— Džamija v Zagrebu. ZagvebšiCi muslimani so pričeli z zbiranjem denarja za zgradbo džamije v Zagrebu. Doslej so naibrali že več tisoč kron,
— Praga za jugoslevensko visoko-šolce. Vladia češkoslovaške republike se jo lotila z vso vnemo dela za’ ublažitev žalostnega položaja naših visoko-šolcev v Pragi ter je v ta namen zgradila zanjo na Letni poseben paviljon za stanovanja. Stanovanja sestoje iz sobic z dvema ali trema poeteljema. — Mesečna najemnina za ta stanovanja stane po 90—100 Kč. za dijaka (za kurivo, razsvetljavo, postrežbo itd.). Dijaki, ki dobe ta stanovanja, pa morajo prinesti s seboj dvoje pogrinjal^ (plahte) blazino in rjuhe. Enak paviljon nameravajo zgraditi tudi v Brnu.
— Invalidske šole. Glasom -poročila odelenja za invalide, obstoje v Jugo.^a-viji sledeči zavodi za invalide: za slepce v Zemunu, Moslavini in v Kočevju; invalidske šolo v Zemunu. Nišu, Zagrebu in v Banjaluki; za začasne invalide pa obstoje poleg teh še zavodi v Beogradu, Nišu, Kragujevcu, Zagrebu in v Ljubljani.
— Praznovanje praznikov v vojski. Vojno ministrstvo je izdalo te dni no-
Anton Martin Slomšek.
V	pondeljdlc 25. {. m. so proslavile Mse šolo v Sloveniji 60-letnico smrti ■velikega našega pedagoga, pisatelja Jn lavantinskega škofa Antona Martina Slomška. Dasiravno je bilo Slomš-ikovo delovanje važno za ves naš narod, jo bilo m Maribor in njegovo škofijo še posebej važno, eaj je Slomšek dedoval ravno, tu saj je bil tudi po rodu sin zelene Štajerske. Bojen jo bil Anton Martin Slomšek ravno istega le-ia kakor naš velikan dr. France Prešeren, 1. 1800 in sicer v Slomu pri Ponikvi. Prve nauke je dovršil mladi Slomšek doma, na to pa je vstopil 1. 1814 v gimnazijo v Celju, kjer je bil sc-idec Prešerna. Gimnazijo je dovršil na to v Senju ter vstopil potem v bo-gctiovJiico v Celovcu. Mladi Slomšek 63 jo žo zgodaj zavedal, da. je sin sio-ven,-;koga naroda, zato se jo pričel z vso vnemo pečati s svojo materinščino, katero jo širil in poučeval med svojimi tovariši bogoslovci v Celovcu, pozneje pa tudi med duhovniki in uradniki.
Primeroma mlad so je lotil Slomšek tudi že slovstvenega dela. Najprej je pričel zMratti narodno pesmi, na to pa jo pesnil tudi sam. Mnogo njegovih pesmi jo prodrlo tudi med ljudstvo ter jKmaioailo. Med njegovimi pesmami, ki so postale narodne, jo najbolj znana ona: »Preljubo veselje, oj kje si domu« Bazen s pesništvom pa se je pečal Slomšek tudi « prozo; spisal je več poveste nabožne vsebino, knjigo ’la.že in Nežica« .(1842). in, yeč »oflaso^ivlSi se-
vo naredbo, v kateri določa, 'da morajo vojaki praznovati sledeče praznike: pravoslavni in unijati — praznik sv. Save, Božič, Veliko noč in Duhovo po dva. dni ter dm Slave; rimskokatoliki
— Božič, Veliko noč in Duhovo po dva dni ter Vsesvete in Telovo; muslimani.
— Kurbanski bajram in Ramazanski bajram po dva dni ter Mevlud, Židje pa Pap.ho, dva dni.
— Visoka starost. NikšičKa »Svobodna Misao« poroča, da je v Rubežn-nili v Cmigori umrl 5. t. m. Bogdan G. Gjuraševic, ki je bil star 116 let ter je sodeloval v vseh vojnah, ki so se vršile mm. Balkanu za, 'rasa njegovega življenja. Zapustil je G sinov in 6 hčera ter 48 vnukov in pravnukov.
— Osfro postopanje proti navijalcem cen v Osijeku. Osiješki listi poročajo, da jo tamkajšnja policija podvzola o-sfcne (korake proti restavratorjem in gostilničarjem radi navijanja cen hrane in pijač. To bi bilo tudi pri nas zelo potrebno in umestno.
— 7-veza narodov in duševni delavci. Iz Ženeve poročajo 21. septembra, V drugi komisiji je bila sprejeta predlagana resolucija glede proučevanja položaja duševnih’ delavcev. Sestavljeno so bile tri podkomisije in sicer: prva za proučevanje vprašanja o ustanovitvi velike mednarodne knjižnice, druga za zaščito društvene lastnine in tretja zaproučevanje, kako navezati med vseučilišči vzajemno znanstveno delo. Komisija bo tudi poskrbela, da dobe vseučilišča, in drugi visoki učni zavodi v najbolj obubožanih državah večje zbirke znanstvenih publikacij.
— Švabčarenlo v Zagrebu. Nedeljski »Obzor« se pritožuje, da se v Zagrebu zadnje čase toliko švabčari, da ga jc neki tujec primerjal Gradcu, češ tudi tam so ne govori nič manj hrvatsko in nič več nemško. Ker smo imeli žal tudi sami že priliko opaziti, da je to res, prav radi verujemo »Obzorni«, r" niti pa moramo še to, da se nam ’ zd,i čudno, če so v Zagrebu toliko 5vr -o:*,rl, ko pa pošiljajo številni Hrvati še vedno svoje otroke v — nemške šolo v Avstrijo in to ne le dijake, ampak tudi ljudskošolske učence. Ali bi ne kazalo nastopiti proti temu nečuvenemu po stopanju s primerno odredbo, recimo prepovedjo pošiljanja jngoslo'venskih ljudskošolskih obvezancov v ino/,omake šole. Državna oblast ima vendar pravico, nadzirati vzgojo svojih najtnlaj ših državljanov, kako pa naj jo nad zim, če se ta vrši onkraj mej, pri naših sovražnikih!
stavkov. Daši sta s Prešernom delovala za isto narodne ideale in dasi sta. bila sošolca in tudi pozneje večkrat skupaj, se vendar nista, razAimola; po svojem svetovnem nazlranju sta si bila diametralno nasprotna . Zato je napisal Prešeren na Slomška tudi znani zbadljivi epigram. Leta 1846 je postal Slomšek opat v Celju, še istega leta potem pa lavantinski škof. Kot škof je Slomšek započel važno delo narodno probuje med svojimi verniki, ustanovil je v Celovcu znano družlx> »v. Mohorja, ki si jo nadola nalogo skrbeti za dobro. ljudsko slovstvo, zabavno, poučno in versko, pričel je izdajati nabožni list »Drobtinice« a 1. 1860 je storil velepomemben korak za naše obmejno slovensko ljudstvo, premestil jo Škofijo iz Labuda v Maribor, k.ier se je ravno tedaj pričelo naše ljudstvo zavedali, da je slovenske narodnosti.
Kot škof jo v zadnji dobi svojega življenja veliko trpel vfled pritiska z Dunaja, Id ni trpel njegovega narodnega dela, doječ na stališču, da jo narodnost nasprotna ne le državi, ampak tudi — veri. Vendar pa je Slomšek kljub temu podpiral tudi še nadalje naš narodni potret v Mariboru, posebno pa nnso vole važno matico, Slovansko čitalnico. Leta 3862. je Slomška pobrala smrt; pokopali so ga v kapelici na starem pokopališču tor mu pozneje vzidali nad grob spominsko ploščo, katero je v pondoljek okrasila naša mladina s cvetjem in zelenjem ter so tako oddolžila manom tega velikega moža. Slava njegovemu soomiuu!	.	.
Darujte za,Sklad otroške bolnice1 v Mariboru.
A. ICuprin:
Jače od smrti.
(Preveo Duš. D. Petkovič.)
S Bogom —
Ah, ne, mili — ne govora s Bogom
— Do vidjenja. —
S Bog<jm —
Znači — nikndat ^
Ti sama znaš — S Bogom.
Nikadal
On ni je odgovorio na ovo strasno pitanje. Radovao se, što odlazi, raskida-juči jednom ovu tešku trogodišnju, do-sadnu Bveau, aili nejasen osječaj žalosti nije mra dozvoljavao da bude sur j v. Zazvonilo je prvo zvono.
Odoago, ea platforme \ngona video je nju, koja jo stajala na peronu, tako madu i žaloenu, ea, istim davno pozna^ tim žalosnim licem, u tom takodje po-Trnatom odelu — I on se prisetio aforizma, nekakvog dosetljivca:	»često	se	u
ljubavi begstvo, javlja kao poibeda.« Rokao je sa nestrpljenjem:
Zašto da nas po sitoti put uzbridjnje jedno i isto? Pa zar so nismo sagiasili, da je rastanclc neizbežan.
Ona je odgovorila jedva ču^noi Da., ti si to hteo —
A ti? Zar so ti nisi sl ožila sa mnom? Zar je tebi još malo onih ponižen.ja, koje smo trrpeli u tomo menage en trois?
Ona je čirtala! Našao Je n njenom pogledu sličnosti sa pogledom pamot-nog i Arcrnog psa, koga tek što je izu-darao Ijutiti gospodar,
Dopisi/^
Od meje. Steber obmejnega nemštva, jurjevski King, ima še danes J občini Pesnica gostilniško konceei , in to vkljub temu, da ni hotel op za Jugoslavijo, ker bi sicer —^ vemo iz zanesljivega vira žiti njegov sin v »serbski« ^arma i, ■ di ne stanuje v občini, niti sam ne^ . vršuje gostilničarske obrti, am edino le taki najemniki, ki podpiraj nemški živelj. Al«) je dobila, po 11' oblast tc«zaxlevno druge podatke, no mistificimua. - Naš človeK so je ral mesce pehati pri vseh mogoči stancah, da. si .ie priboril lconct.si , pomeni, zanj živi jonski (>b?tancK, jestnemu tujcu pa smo hlapčevsko ^ služni! Ni čuda, da obmejnemu ^ čurstvu zopet bujno ras to gre Ogorčenje nerodnih krogov	^001-
ljivo in skrajni ca« je, da se n^	^
testi napravi konec. Pesmska	^
tarija sicer že sama. predvideva -možnost; zato K—ov	^	.’koV	wr.
senfreund« od dosedanjih naJ ™ , . jz. zlično pobira .podpise za protest j:ux> da je tretja gostilna (tore^1 P ^ stanovanjski mizerji v vsaki on t.. ^ ši!!) neobhodna potreba na. 055	^
vedo zakaj! Toda te junake si l>omo ob priliki natančneje og ^ Motiodajna oblast pa naj no po_^ jo bila ravno gomilna Nemca	^
času preobrata kot zbirališče ■	.	^
jočih .protidržavnih elementov zafrvorjena. Proč z rokavicami. ^
Iz Dravske doline. Naši	ci-
nami mogotci so zoiiet začeli raiti svoje delo izza časa Avstr ^ ^ kupovanje slovenskih poses1^ ^ aVed-je mod nami še vedno toliko	u„
nih ali pn. mamonu tako suzei;fl danili ljudi, ki jim gredo n^[ ^no. prodajajo — mnogokrat m	ger'
V	Breznom je znani zagriz&DC ^ mut, (ki slovenskim strankam nemške račune, našo slovene*^(, ’ n.u. pa jih seveda mirno sprejemaj •• pil od Slovenca Muleja Jo/el-gjejo restavracijo. Tudi drugod	3—4
Nemci, ki imajo iMsamezai.(|ai saj peeestva, še nova zraven. lahko, saj jim Slovenci leP° ^ polnijo malho!
Prekmurje-
Nesrečen padec. Topolnik
lOletni sin posestnika iz	le-
Ljutomer, jo doma na dvoriš« pem padel in si pri padcu z .	]Vln^
nogo. Prepeljali so ga v bolnico ski Soboti.	1;	JO.
Nasilen gosf. Dno 21. ure zvečer je prišel 201etm Stel^ rou '■	J-U—1—^	vO-fr
ZvuHč zvona se pronosio	ti
yo-
! duli dugim ehom. Za tim P^^^vU' ! trenutak, a jedno za drugim 1 :ala su tri spora, jaka udarca. ^
Sišao je dole, a ona je vec U ^ voo radi oproštajnog poljupca^ ,^ 0d nn-iorlinmm iznenadna misao zau.-
najednom iznenadna misao ovo ga,	.
Dragi moj, — prošaputaila J j6(j-zagrcujuči se — Dragi moj —	;	.
na, poslednja molim —* .....	• --n■****' '
fttft?	j* nvelČ **
Sada čemo se rastaiti — jsjo Ja znam, da me više nc vo1^ 71^ "i žrt^ij mi još samo jedan treu Pogleda j, sada je deset 1 trt»v(LTia.iee* Daj mi reč, da eeš nočas u d ^ časo\ra misliti na mene '
biti teško? o	 -
Nasmejao se.	cve	tes"1
Dobro. U toane nema niKa-P . koče. Ali zbog čega ti to tr
Daješ li mi reč?	rf0
Da. Da jem ti rec. Ali sbog ^
ti to moliš?
Vidiš li. U to isto vreme, js ^ te-nuHia, iste sekunde, ja eu ffll _v0je v<r be. Misliču sa Bvim naporom ^
Ije, sa svom sna«om ljubavi. ..^e, I Možda za volju ne postoji ras mi čemo se videti jo§ jedarad. , J Kaiko ti čudnovato govoriš —
Ali seti me se, tl sl dao reč--.
Ja cu je držati. Ne uznemiruJ no? Ti češ misliti jako, dirboko,
Da, da. S Bogom.
Do vidjenja —
*	nrati0
Sedco jc u kupeu i nehoticc
, jjtmičko, lupkaranje u točjiova jrr
žler, posestnikovi stn iz Murskih Crn-v gostilno Antona Pečica v Sata-oovcih in zahteval pijače. Ker gospo-afjf?0, ?? bilodonua, mu dekla ni hotela “»Bi pijače, češ, dia je že vinjen. Nato >0 prišel t sobo 161 etni gostilničarjev Josip, nad kaiterega se je spravil Vogler, rekoč mu, naj mu da vi-J13 m da da za dva litra. Kor mu tudi ® ni hotel dati vina, ga je tako ujezilo, r* 3© potegnil nož in ž njim 4krat za-t “	v vrat, na to pa urnih
'rac odšel v temno noč. Nevarno ra-JPenega Pečica so takoj prepeljali v bolnico v Murski Soboti.
Vroča bitka. Predzadnjo nedeljo se p Obralo več. ljudi v gostilni Markota _ odina v Srednji Bistrici v Prekmur-J1- j°d njimi jo bito tudi nokaj mož in ®W)v iz Dolenje Bistrice. Vsi, kar jih J® bilo tedaj navzočih, so mirno pili in 80 'Pomenkovali. Naenkrat okrog 10. jJT? zvečer pa se je začulo zunaj pred iso hudo kričanje in ropotanje, ki jo ^uhajalo vedno bližje. Naenkrat pa se Pto vrata in v tem trenutku jo vdrlo *,.*?“? 'kakih 15 moških, vsi iz Srednjo istrioo, bili so vsi oboroženi s koli, se-_’b‘0mi' kladvi ter so brez vsakega po-v®~a napadli mirno sodeče goste. Za-50J® splošen napad in ker gostje Bo bili pripravljeni na odpor, so o-ab napadalci do sodne obravnavo tu-' zmagovalci. Izmed napadenih jc bilo j J6® aH manj poškodovanih, posebno "®zko pa je bil ranjen na glavi ?Sletni Posestnik Mat j as Jakšič iz Dolenje Bi-. ! ico, .ki so ga prepeljali v bolnico v ur^ki Soboti. Njegova poškodba jo **no nov a ran. Kakor so sumi, ga jo t ar^ S' kolom i>o glavi noki Caoor, zet ^vrenca Titavša iz Srednjo Bistrico.
Mariborske vesti.
Maribor 26. senlemb n 1022‘
Ro ^ ^80kne vesti, Za referenta dru-jpa razreda pri agrarno<m uradu v P5;'koru je imenovan g. inž. Adalbert. ^®domjak. — Tajnik fin. prokuvature pahljani g. dr. Al. Goričan je izsto-iz državno službe in se nastani kot ^^otnik v Mariboru. — Iz sodne služ-^ J0 izstopil sodnik dr. M. Žnuderl in & 'bPi v od v. pisarno, tl I,n	Narodu«	že	zopet ni prav,
obl30 erar kupil tri hišo za mariborsko Mariboru. Če bi jih v Ljubljn-Mkupil deset, bi ga povzdigoval v nc-dp-- In to vaško besedičenje »naista-18®Ra« slovenskega dnevnika še ime-aFjO nekateri resno politiko, Zalost-a nam majka! e v01 Itelijanšefna na mariborskih uli-^ dežole smo prejeli sledeči dopis: vUditi vnoramo, ]--je gj vi toliko Itali-,J^V v Mariboru, da se čuje vsak
isč °so®a'i Sl obode gotovo je trenutno ezao iz njegove duše, ustupivši mc-iiiv nco^ckivanoj, mračnoj i neizdrž-g. °i čamotinji. Nekakva tajanstvena v j1 neumoljivom surovošcu iznzi-j *a.jo u njegovom mozgu najnežnije ^sitneje detajle romana koga je Pročitno, svršavajuči poslednju anicu, osetio olakšanje. A po glavi zrriaia sn se još uvek dva prekrasna •'ha;
iLrh 66 čini, tuga prešlih dana •Pojoj duši što je starija, u toliko je linija!«
je oko pola noči.
Vc« točkova, lelujanje ervene za-e nad lampom, nervno zviždanje lo-nisu mu davnli dn zaspi — A ®u sve upornije letelo ka žnlosnoj odavna pozno to j, ostavljonoj
Sr*
Sada ovaj gordi čovek, koji jc
1 s ? Slobodu, dno bi i svoju gordost Slobodu, samo dn može. mn. je«
gT1 tranutak, da vidi Ženu koju je od-kronf10.' ^ odjednom, otvorivši oči i
U ®^l<iivši so od trenutnog dremeža,
hap° i® n-iu P^ed sobom, kako sedi v;:,:il^uu prevučenom platnenem naukom.
0Si°na nije nista govorila, ali su njene
^ klcdale sa beskrajnom ljubavlju i !{V'm Prekorom.
0l) 0 si ti? šta češ ovde?! povikao jc > ckočivši od uža.sa, Ka svoga mesta.
5^ . na jc žal osno klimnula glavom i
lta r.°nutak ee razplinnla, izparila, ■i ut aru j a mogla.
otr p Rog dana dozirno je. da so ona O* te iste noči, koda je on otpu-
hip blažena laščina bodisi na ulici bodisi v javnih lokalih, čudimo ao zlasti nekim gg. uradnikom, ki s pisankami izzivajo na ulici z italijanščino. Tudi razne ženske iz Trsta čebljajo na ulici z otroci v italijanščini. Mislimo, da nam tega v Mariboru ni treba.
m »Naprej« in IH. umetniška razstava »Groharja«. Znani mariborski »Naprejev« poročevalec, ki mu soeija-listiona »Enakost« očita, da je »pijanec, provokator, špijon itd.« se v svoji duševini revščini in umetniški ignoranci neprestano zaganja v III. umetniško razstavo kluba »Grohar'«. Če mu to dela veselje, lahko nadaljuje, uspeha, ne le materijelnega, ampak pred vsem še moralnega ih umetniškega, ki ga je dosegla razstava, s svojim črnim pacanjem po tej cunji ljubljanskih »človekov z bombami« no bo zmanjšal, pač pa bo le šc bolj pokazal, kako jc duševno ubog.
m Afera Amalije Stergar. Svoj čas . so nekateri časopisi naivno razbobnali | afero Amalije Stergar, da je bila n pozdravljena odpuščena, iz mariborske bolnice in nato oneeveščena najdena v cestnem jarku. V stvari je poda! docent dr. Matko sledečo uradno izjavo: »Amalija Stergar ni ležala na inter. odd. 4 mesece, ampak je bila 2 krat na oddelku in sicer od 10. 4. do 20. 4. in
29. 5. do 19. 6. 1922. Njena bolezen je bila chron. Basedewoid, anaciditas. O uleus ventr. in ev. kakšni operaciji sploh ni bilo govora. V obče je ona jako neprijetna pacijentinia, ker dela prepir in nemir mecl bolniki, nabavlja črez postrežbo in brano, ka.r je zahtevalo že več intervencij s strani zdravnikov. Kar se pa tiče njenega telesnega zdravja in stanja, jo tako, da bi si lahko služila kruh, če bi se hotela resno poprijeti dola. Ali kot je razvidno, jo navajena kroničnih sprejemov v bolnico. Tudi njena moralična kvalifikacija ni čista; ko je bila prvič in drugič pri nas, so je policija zanjo prav živahno interesimla. tako, ua je bolnica o prvi Slutnji »božje roke« takoj pobegnila iz ■bolnice. Tako je prišla naša stara znanka začetkom avgusta na oddelek a zeljo, da bi bila operirana. Da bi jo pa kdo pošiljal na idrurg. oddelek, nam sploh ni znano, ker ona trpi na. anaciditas, ki jo le fun-kcijomailna bolezen in ne organičn.a kot ulcus. V koliko je težko bolna, kaže najbolje, da se je takoj, ko jo je privedel rešilna- voz, vsedla za mizo, plela nogavice in se kregala z bolniki.«	..
m Corclc francais otvarja 3. oktobra tri francoske kunze in sicer začetniški, nadaljevalni in kon verzae i j šk i. kurz. Vpisovanje v te kurze se vrši v torek 26. in v potek 29. sept. v društveni čitalnici (drž. gimn., pritličje na levo), pozneje pa začel kem in koncem vsake francoske ure; kurzi bodo, kakor lani dvakrat na teden, ob torkih in petkih od 18. do 19. uto na moškem učiteljišču, II. nadstropje. Društvena čitalnica bo odprta ob pondel.ikih, sredah in petkih od 17. do 19. ure. Članom so t am na. razpolago: Le Tempa, Le Journal des Debate, Lo Jouima!, La- Revne des D&ux Monde«, LTllustration, Femina, I»ectu-Tes pour tous in vec stotin modernih francoskih knjig, ki si jih člani lahko izposodijo na dom. Da goji posebno tudi francosko konverzacijo, bo društvo prirejalo vsako 1. in 3. soboto v mesecu od 17. do 19. uro prijateljski sestanek v syoji čitalnici, člane pa prosimo, naj so prav v velikem številu udeležijo teh prireditev. Za prihodnje mesece jc tudi ž.e pri glasnih več zanimivih francoskih predavanj. Šolnina za. venk kurz je 15 din. mesečno. Rodni člani plačajo članarino letnih 12 din., novi člani razen tega enkratno vpisnino 6 din.
m Klub jugoslovensklh rez. častnikov v Mariboru ima odborovo sejo lorde dne 26, t. m. ob 18. uri v Narodnem domu. Odborniki naj izvolijo zanesljivo in polnoštevilno udeležiti so te seje.
m Posebnost akademskega zabavnega večera s plesom, ki se vrši v soboto
30. t. m. v Narodnem domu. tvori japonsko dekoriraron dvorana. Naše sl. občinstvo še gotovo ni doživelo ori-jental.no mitične noči, zato vabimo vse, da ne zamude pre-snnjati vsaj enkrat v življenju te prelestne noči.
m Velika kavarno. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. — Dnevno koncepti..
m Primarij dr. Černič spet redno ordinira,	1805
m. Deška osnovna šola I. Starši so opozarjajo, da se od včeraj, v ponde-Ijek, v prvih dveh razredih poučuje od 8. do U., oziroma 12. ure predpoldne. Vodstvo šole.
m NabavljaIna zadruga državnih uslužbencev v Mariboru opozarja svoje člane, da naj oni, koji si želijo nabaviti krompir za zimo potom zadruge, tega čim preje v zadrugi naročijo, ker zadruga nenaročencem ali na drobno krompirja ne bo oddajala. Zadružnikom ee ob enem priobčuje, da so se pri nabavi premoga za zimo pojavile neljubo težkoče. Dočim jo deželna vlada oddelek za premog v Ljubljani zadrugi nakazala kosovni premog za mesec avgust 110 ton in zn mesec sept 100 ton iz državnega rudnika Zabukovci pri Celju, je ta rudnik dobavo premoga odklonjl in so tudi rudarski odsek ministrstva šume in 'rudnika, v Sarajevu brani nakazati zabukovski premog, češ da jo ta vsled večje kalorično vrednosti potreben, za železniški promet in industrije, in ponuja v nadomestilo manjvreden velenjski premog. Zoper tako zapostavljanje smo vložili protest na ministrstvo šum in rudnikov v Beogradu in vrh tega zaprosili poslance za intervencijo. Toliko v pojasnilo, če se dobava boljšega (zabukovskega) ^ premoga zakasni ali sploh ne posreči.
m Kam v nedeljo dne 1. oktobra? Vsi na veseli co in vinsko trgatev, ki jo priredi jaTon inski »Sokol« v gostilni Kerenčič na Pesnici.
m Pouk v slovenski in nemški stenografiji se prične začetkom meseca oktobra. Oglasi: Razlagova ulica 15, pritličje.
m Prodaja konjev. 5 konjev se bo prodalo na. javni dražbi din© 15. t. 1. ob 9. uri predpoldne na majhnem vežba liscu v bližini Meljske vojašnico, k čemur se vsi roficka n t i tem po tom pozivajo.
m • Cirkus »Drina«. V torek dne 26. septembra rokoborba. 1. par: Dražono-vič proti Stenlay. 2. par: Smisl (Mari-
v Narodnem domu.
Narodno gledališče.
Repertoire:
Torek, 26. septembra: Car in lesar. Izven ab.
Sreda, 27. septembra: Zaprto.
Oobrtek, 28. septembra: Običan Čovek. A. ,	-a'
Narodno gledališče. Ponovno opozarjamo cenj. občinstvo na današnjo vprizoritov »Oar in tesar«. »Car in tesar« je. nedvomno eno najpriljubljenejših muzikalnih del, ki seje neštetokrat uprizarjalo na vseh večjih in manjših odrih.
Sokolstvo.
o Članstvo se opozarja, da se bodo vsi oni člani društva, ki še niso plačali članarino za prvo polletje 1922 smatrali za izstopi vse in so jih bo črtalo iz seznama članstva. S 1. oktobrom bo društveni sluga začel pobirati članarino za drugo polletje, člani, ki so svoje bivališče med tem menjali, se poživljajo, da čimpreje ustmeno ali pismeno javijo svojo doscdiaiu© bivališče oaboru. Uradno ure četrtek od 18. do 19. ure in nedelja 10. do U. ure v društveni sobi Narodni dom.
o Bratje in sestro iz Maribora !n okolice! Vaš najmlajši brat Sokol v Jarenini priredi v nedeljo dno 1. okt. na Pesnici veliko veselico in vinsko trgatev. Najsevernejši bratec pričakuje obilo udeležbe. — Zdravo!
smo ožigosali nerodnosti poedinili gg. sodnikov. Da bo nerodnost še večja, pričela je — kakor je pokazala nedeljska tekma — z nerednostmi še edina instanca, ki bi morala iste pobijati —1 namreč PO. Oficijelno glasilo PO je »Tabor«. Tekma od PO ni bila javljena! Nov napredek! Sodnik g. Franki je reši! svojo nalogo v vsem »nobel«. Mož,ki stoji v sredini s piščalko, da za izpre-membo malo žvižga — še ni sodnik, V odločbah je r©siguren, v offsidih ne-verziran. Tudi mu žila. kot članu Ra-pi-da ni dala miru — začel je v drugem polčasu pčividno »drukat«. (Kot v 39’ iz tega U m — goal kot popolnoma neopravičen.) Igra Rapida je po nedelj-; 3kcm rezultatu 4 : 4 presenetila. Sto- • pimg, tehnika, kombinacija, cel sistem igrQ — drugorazreden šport. Igro je imel v rokah pretežno Rapid; kar mu ja dalo dovolj prilike, da je s svojo i-gro — ki je bila nerrreidna kompetenta za naslov »prvak« — ovrgel vso dobro mnenje, ki smo ga ga po nedeljski tekmi o njem imeli. Zmagal je z U m. U-pamo, da včerajšnji debacle kmaut popravi. »Svoboda« jo predvsem požrtvovalna. Do popolnosti ji manjka še mnogo, vendar začetek je dober. Do lepega rezultata ji je mnogo pripomogel izborni vratar. Poset slab.
: Rapid rez. r Atletiki Celic rez. 5:1 (4 : 0). Igr- v. veliko premočjo Rapida, ki je v < ugajal. Celjani še v vsem začetnih :	ih najslabši del je krilska1
vrsta, ki jc predvsem kiiva poraza, — Sodnik g. Nemec.
Objave.
§ »Zarja« v Pobrežju priredi svojo prvo veseico dine 1. oktobre v gostilni Balon na Pobrežju. Neljubo nam je ei-i cer. da pridemo navskriž z veliko prireditvijo Ciril-Metodove podružnice, ki je svojo slavnost v zadnjem trenutku! preložila tudi na 1. oktober. A okol-ščine nas silijo, da ostanemo pri že določenem dnevu. Pa pogledamo popold* k »Zarji«, zvečer pa k Cirilu!	v
§ Mestni kino. »Velikomestni vampirji« velika moralna drama v 6 činili se predvaja v torek, sredo in četrtek.
§ Najden telovnik. Preteklo nedeljo je bil na poti od Mariborske koče v Maribor najden telovnik. • Izgubitelj_ gai dobi v trgovini Drago Rosina, Vetrinjska ulica.
Spori
: Kolesarska dirka za prvenstvo Slovenije se je vršila minolo nedeljo na progi Ljubljana—Vransko—Ljubljana. Prvenstvo Slovenijo za letos si je priboril g. Kosmatin.
: Rapid I. : Svoboda I. 2 :1 (t: t). NajiPirej. Poslovni odbor. 2e zadntic.
Kultura in umetnost
x Instrumentalni pouk na Soaser-i vatoriju Glasbene Matice v Ljubljani-
Splošno pomanjkanje izurjenih In po* polno izvežbanih godbenikov Instrumentalistov ne lo pri Slovencih1, ampafi v Jugoslaviji sploh je spložno znano, Da se vzgoji naraščaj tudi v tem oziru, je sklenil odbor Glasbene Matice M Ljubljani tudi v tekočem šolskem letu obdržati pouk inštrumentov in sicer čela, kontrabasa, flavte, oboe, klarineta, roga, trobente in pozavne, katere inštrumente poučujejo sami absolvi-rani konservator isti, ki so obenem tudi praktični godbeniki. Ravnateljstvo konservatorija vabi mladeniče.^ da se posvetijo temu pouku, kot živilenske-mu poklicu, ki jim po kratki dobi nudi stalen in dober kruh. Zato poživlja ravnateljstvo konservatorija vse one gojence, ki nameravajo v ravnokat začetem šolskem letu obiskovati instrumentalni pouk v zgoraj navedenih inštrumentih, da so vpišejo vsaj da 28. t. m. v pisarni Glasbene Matice, Gosposka ulica št. 8, kajti dne 1. okt. 6e začne z rednim poukom. Po zvršetlni študij dobijo gojenci absolutorij konservatorija, ki jih usposablja, da sd lahko člani ne le velikih orkestrov doma, ampak po celem svetu. Ukovina za vsak inštrument znaša 240 K mesečno. Na ta. razpis prav posebno šd opozarjamo dirigente raznih godb' V Sloveniji, da. priporočajo svojim izvršb jočim članom na j ee poslužijo dobrote sistematičnega pouka. Zunanjim učencem olajšuje prihod k pouku diju.ška železniška karta, katero dobi lahko vsnk reden gojenec konservatorija. Ge hočemo v orkestralni glasbi napredovati, je osamosvojitev tudi na tem polju noobhodno potrebna. ^ Učenco-in-Št rumen tal iste se bo v obzira vrednih primerih deloma ali popolnoma opro*
SFran <►
» T A BOR*
■Labor 27. sep'
ggalo ttifcovmo in se jim 1» šlo pri na-! odbor (ki jo nldjmčo-n strokovnemu a- ki: dijaki, predavatelji tehniške fakul-j hi vina, odnosno piva
bavi inštrumentov v vsakem oziru na
kademskemu društvu Jugoslovanskih tete, »druženj® inžehjerjev in asrhitek-
rolce. Tudi učenci višjih -razredov sred-: tehnikov v Ljubljani) umevanje pri tov
ujih, obrtnih in trgovskih šol kakor j vseh političnih strankah, strokovnih
bi
zgradi
senena o teku
Ljubljena, društvo za
tudi slušatelji univerza, naj bi se posvečali instrumentalnemu študiju, da bodo pozneje kot godbeniki - amaterji mogli sodelovati pri orkestrih, simfoničnih prireditvah, fanfarah itd.
—o—
Zbornik o vprašanjih »Janške tehnike.
korporacijah in pr ivatni mn. Kar jasno dokazuje upravičenost, zali tov tehniške akademske omladi-n. Na kon.gr. su' v*: rek o v n; h ju&pslp, i h teh ni ” k ih akademskih društev tu-in inozemstva, obdržancim meseca avgusta v Ljubljani, je bil podan temelj centralni organizaciji:	»Udružemje	Jugoslavenskih
Teliničara« in so se na navedenem kon-
i fakulteti -potrebnih •calopij ter akademski kolegij; priva-t-fiiirpi doneski, ooa, (ta dijnštvo ne poseduje er.itov, je bila. ir-klji
•it, rt
1:
niKi, pa z eitvivaiemnimi Iz razi ■knernib sr i-n<tncl r s 'na fmbli posrečilo dobili v
na
cuja; o ; rovu se jo to svrho brc/.nla“no
ter bosta o»n
bd5k‘.i pet'
•po železnici, nem sredstvi:
so lahko -pokvrv:jo.. _---	.- .va-
ljenja in pospeševanja ca* up-*-’-. •
d .vr- .■5\;čfis.'!*0 i’*" •'
oblasti nriiii-l
nem skrbeli za. hiter transi-Oii ~	•	ladji	ali	dmgen) P"^
ker grr "-a prrdinc-^. u
p -
is: av
aledcv bc
10 t*H%0 jug ške eniinr
. I, -
gresu povsem upravičeno zavzemali za
Prve dni meseca ole olva izide pub-1 neokrnjenost ljubljansko tehniko v likacija ljubljansko ceh n iško akadcin-1 glavnem beograjski delegat je, ki so
ske omladine:	»Zbornik	o	vprašanjih; zastopali 2500 beograjskih thniko\
ljubljansko tehniko« z namenom po-; Solidarnost celokupne jugcslavenske
spe-šiti rešitev perečega vprašanja, ob- tehniške akademske omladine zadevno
stoja in razvoja tehniške fakultete, obstoja in razvoja obstoječih t*
,e lin iških
ljubljanske univerze.
i visokošolskih institucij je drug dokaz
Na podlagi sklepa ankete delegatovi pravilnosti naših teženj.
prof. zborov tehniških visokih šol Ju-t •goslavije, odclržane meseca maja t. 1 v
Sedaj ko stojimo pred inskripeijo v zimski semester 1922-23 še ni dofiaiiiv-
Beogradu, bi so imele okrniti vse tri! no rešeno vprašaaije ljubljanske tekni -obstoječe tehniške visokošolske institu- ke, ker so iz neumljivih razlogov za-
eije. Da navedeno ne bi bilo v korist . vlačuje imenovanje že meseca decem-države in poeclinih prizadetih a kad e-; bra 1. 1. oz. jan. t. 1. po ljubljanski uni-
nekaj stevss n-ovije »Njiva«, ki priuii-so v prvih dneh oktobra nabran materija! izključujoč vsak političen moment, ker strokovne organizirani akn domska om le. d in a zastopa stališče, da. je visokošolsko — strogo kulturno vprašanje in ne politično. Vsled navedenega prosimo da se visokošolsko vprašanje izogne dnevni publicistiki.
V upu, da bode vsak -posameznik podpiral po svojih močeh stremljenje lehn. akad. omladine prosimo za. isto-čarno abstrahiranje foameine strani naših ukrepov in razmotrivanje zadeve same. — Kdor dela, deta napake; iz lastnih napak so pa kakor znano največ nauči.
to oi. do v, viši v:-ki Hm
iv ko n r\
H stoik pv lici im. jii-ora
■ne'
P:
-kola itd- v*
ti. priložen no 1 izvod
tiiikata. Za uvoz vina iz jo tara predvidena po sm
Hi toga r-viicgn e j s)f,;>sI«.Vi.! š.!0 velja
n.P-
neomajno, n ih zakonih. Iz Češ-kcslov&^e v •	.-Q
vprašanja slavijo uvoženo nivo v sodekm -<
za carinjeno po pdibilku 20 ccf, Ana od 100 kg brutto vsebino. _ Jo'"° Jj,t za potrebne device bodo imbiv 'fi‘p. i vstavili za z'devizno trgovino P®<-^
ščeni uradi. Legitimnim vn.is*'- . porterjem iz Jugoslavije jo	v
carine prost uvoz vinskih vzor*L. Češkoslovaško in sicer v poulue steklenicah
ilcih.
To pogodbo sta. podpisala ceš^jj,
vaški in na? 1-ravomoSha
delegat ter bo P«
dnem ratifikacije
ki s0
mikov kakor njihovih vzdrževal, oi jev j verziitetni upravi predlaganih preda-je pri danih razmerah razvidno, poseb-i vatel jev in se vsled tega ne^mere ofcvo-j no če se vipošteva valutno razmerje,, riti zadnji oz. nadalnji letnik poodinih med tu- in inozemstvom.	1	oddelkov.
Vino m pivo.
ra izvršiti čimipreje. bas
čas veljav«0'
Kakor
Zavedajoč se neoportunosti sklepa
oddelkov.
Da širša janvost detajlno uvidi u- sklenjena pogodba glede izvoza vina ’ beograjske ankete, je stopila tehn. pravičen-ost stremljenj ljubljanske teh-: iz naše države v Ceškoslovašo ter izyo-aikad. omladina ljubljanske univerze v niške akademske omladine in da se po-' za piva is Češkoslovaške v našo drza-boj za. obstoj in procvit almae matris speši definitivna rešitev vprašanja ob- vo, cbsega sedom členov ter zaključni —Ustanovljene z zakonom. V svojem stoja in razvoja ljubljanske tehniškeprotokol, ki obsega sledečo določbe: Stremljenju je našel na skupščini vseh fakultete, izide uvodoma navedena pu- Obe državi so obojestransko znveže-tehnikov ijnbljanske univerze izvoljeni blikacija, v katero so prispevali s član-1 ta dovoliti izvoz oziroma q,voa 150.000
šti pogodbo obsega 12 mesecev, hitro eden ali drugi pogodbenik 1 Med našo državo in Češkoslovaško svoj koptingont, se pogajanja ®	&
noeii nadaljnjega kontingenta^
Kakor doznava »Pravda«, bo naye ..j^jo deLsko ministrstvo izvedlo .rep^1
hb % 20.00°
Jva lcc
dolsko minisrrsivo izvtauv	y0j.
vinskega kenitingenta takole:	#
vodi ni in v Dalmaciji po 40.009 Hrvatskem 30.000 lrl, v Sloveniji hi, a v Srbiji 10.000 hi.
Bernhard Ke Hermann:
PREDOR.
Roman.
(Dalje.)
(58)
Maud je postajala vse nemirnejša. Zdaj šele se ji je Macovo naročilo zazdelo presenetljivo čudno. »Ne hodi z doma!« Zakaj? Maca ni moči razumeti. Krenila je črez vrtove v bolnico in tam se je šepetaje raztovarjala s službo opravljajočimi strežnicami. Tudi tu-kaj nemir in prepast. Pokramljala je s svojimi malimi 1 bolniki, pa je bila tako razmišljena, da ni pogodila nič trebščln se tako; dobi. Cenj. dopise na upravo pravega. Nazadnje se je vrnila v svojo sobo le še ne-'„Tabora“ pod „št. 1806".	1806 2—1
Edith je pokimnila in črez čas rekla: »Je pač ve- j lika nesreča, mama?«
Maud se je zgroznila.
(Dalje prihodnjič.)
Mala ozn
««»
cm
Glavni urednik: Radivoj Rehar. Odgovorni urednik: Rudolf Ozim.
¥eliSx zaslužek!
Recept za proizvajanje gospodinjskih po-
mirnejša in huje razburjena
»Zakaj naj ne grem z doma?« je premišljala-; »Prav, kar je prav! Mac mi ne bi smel zabraniti, da bi ne odšla!«
Poskusila je spet zatelefonirati, a brez uspeha.
Potem si je zavezala ruto. »Pogledati pojdem,« si te dejala polglasno. »Mac naj reče, kar če. Zakaj naj! ostanem doma? Prav zdaj! Žene so gotovo v straheh in prav zdaj jim je treba nekogar, da jih potolaži.«
Pa je ruto spet odvezala. Stopila je v spalnico po
Dežni plniči
KnjigovotS5o(k>r:'''\ hvežba ni, zanesljivo >•	za
opekarno v P,	tlr.	K. Pi-
paS v Mariboru. 1780 3—7
Učiteljica za ljudske in me-Sčanske šole podušuje nemščino. Naslov pove uprava ,Tabora“.	1760	2—2
Mlad uradnik, vešč sloven. sibo-hrv. in nemšk. je ika želi službo r špediciji ali v večiem industrijsk. podjttju. Ponudbe pod ^Marljiv* na upravo.	1809
[ Išče se oženjen viničar br*'
otrok ali pa z velikimi otroci. Bistrica ob Dravi vila Dro-bac.	1799	3—1
1807
došli. Velika izbira pri
JAKOBU LAH, Mari or, Giavm t g
3-1
2.
poukom dne 3. oktobra 1922 brinovi dvorani.
Gam-
I. Tečaj za začetnike:
Vsaki torek m petek od 18 do 20. ure.
Hrv
K©
5i?8'
Macovo brzojavko ter jo je prečitala stotikrat.
Zakaj neki? Zakaj pravzanrav?
Ali je katastrofa tolika? Ce je, se po nikakem ne sme odmekniti! Njena dolžnost je, biti ženam in otrokom na pomoč. Kar zjezila se je na Maca in se odločila, da pojde- Hotela je vedeti, kaj se je pravzaprav zgodilo. Pa je le še zmerom oklevala prekršiti Macovo čudno naročilo. Navdajal jo je nekak tannstven strah, sama ni vedela zakaj. Naposled je odločno smuknila v rumeni gumasti plašč in si črez lase zavezala ruto.
In je odšla-	—
Toda pri durih jo je nenadn-o prevzel nerazumljiv tesnobni čut, da danes, prav danes, ne sme pustiti male Edithe same. Ah, ta Mac, vse to je napravil s svojo neumno brzojavko!
Zdaj je stopila v »šolo« po Editho, ji ogrnila plašč-nico in hčerkici, ki je bila vsa vesela, na pšenične laske poveznila oglavnico-
»črez uro se vrnem,« je dejala Maud.^pa sta šli.
Prek mokre vrtne poti je skakucala žaba in Maud se je ustrašila, ker je malodane stopila nnnio.
Edith je vrisnila. »Hoi, žaH-a. mama! Kako je mokra! Zakaj je z doma. ko gre dež?«
Dan je bil nadjožen, klavrn bi grd.
•Po cesti je bil veter silnejši. pihalo ie in dež je pršil na pošev in rnrazno. »hi včeraj je bilo še tako toplo,« se je domislila Mamb Editho .ie zabavalo, z velikimi koraki prestopati luže. Črez nekaj minut sla videli predorsko mesto; s svojimi pisarniškimi hišami,, dimniki ter nebrojnimi drogi za elektrovndno žičje je stalo sivo in pusto v dežiu in nesnagi. Mnudi je b*lo
takoj na očeh. da hribinski vlaki ne vozijo! V toliko .)reos(a|0 ocj Vinske razstave, se bo prodalo v letih prvikrat! Dimniki pa so se ča 'Ji kakor vse ccar.^ ve^jjj, a]j manj§jh partijah ali skupaj v sredo 27. t.
II. Tečaj za modem® plese:
Vsnki torok in petek o : 20. do 22. ure.
O!-fina Št lij is«e mesarja. Prošnje ja vložiti do 10 oktobra pri obiinskem urad« v Št. liju.	1801
Kupim pintrno, i" ž{er. u
... ork*«!rk°
Hotel Hallnvidl.
1812
• tf'
Kupim lahki enovprež01 ‘jjo{el
govski enovprežni	^[3
Halbividl, soba St 3.
Lepo stanovanje 2j^Vnd'
bice, kuhinje itd— Pr '
s, JVS.., »	P^-
skem vrtau,	*
bližno enakim stano	g^an,o*
annfi u PrMinHhG	n	-i	GAG
centiu. Ponudbe p' vanje“ na upravo,
180»
-oda.
HiSa z vrtom se
Vprašati pri Hank, '.rtfl 3’® Cankarjeva ubea 9
Priporočam brivnico
,Unl°n
’	..»nO
na Glavnem trgu s |,rJ,oV#dj8' postrežbo. Roškar, j?a*
•iti*0
postrežbo,
1750
Vpisovanje za kurz ruskega S’i,hrfn^°J®oliaP<in0 P°'JfS
pridelke plača najbob* ,f)ep
jetika dnevno od 18. do 19. i ure Krekova ulica 4, slano- j vanje 6. Zaželele kurza dne! 2. oktobra 1922.	1803	!
S i r c - R a n t, K r__®
int. št. 9, in nudi_ p®_V»dk®r'
cenah na debelo *laJ
L'pa m derna hi5a v Mari-j boru, dvonad-tropna, 24 oken na ulico, z malim trgovskim lokalom ter opravo, velikim dvoriSfem in vrtom za zelenjavo, vso v dobrem stanja, sc prnda. Gena D 240.000"—. Vpraša se Aleksandrova cesta 32 v trgovini. 1802 3—1
—..........-	  Prosi18
riž, olja, kavo i*®' • \# za ponndbe gob * vzer
Vpisovanje In informacije: Razlogova ul. 21 od 11. do 16. ure. 1744 3-3
Spalni divan, postelje iz trdega lesa, umivalnik z mra-mornato ph šfo in nočna omarica, žeieten umivalnik, Mariina podoba, moška zimska suknja m dr. Vpraša se: Bo-tovški trg 8, I. nadslr., levo.
1810 1
Šolska torb**
in tudi druge _
pri Iv. Kravos, Aleksa«	e
CP. 13, na vogala-	,
kupijo stekleni oporami vred za okna.
ES iJJ
13
L icif
Vino v steklenicah
m
U bil ki	iti
kataSlfo^^misliif Predla ‘toS TSb^mu i od 15. ure (od trehi popoldne) naprej v razstavili
kleti, Ra2h govs ulica 16.
1811
I
„Croatia“
so blodile po ujej zmedene in grozeče misli-
Zdajci se je ustavila.
Zdajci se je ustavila-	.
»Poslušaj!« jc dejala. Edith je oprezovala z ušescij Jn pri tem zrla v višek k materi.
Na ušesa jima je udarjal metež glasov. In zdaj sta ugledali tudi liucli, sivo tisočglavo množico, ki se po- savarcvaina zadruga v Zagrebu, glavno zasl©;:.* mika. A v Čadežu ni bilo moči razpoznati, kam se je /	stvo	v	Mariboru
namerila.
»Zakaj vpijejo?« je vprašala Edith.
»Vznemirjeni so zaradi nesreče, Edith. Če so četje vseh teh malih otrok v nevarnosti, so žene seveda 1 v velikih skrbeh.«	*	 “
©m©, sEKtno, drva, premofl« 'j,,<*
sadi© in cfruge d©*®
m h ES 1
pršfteBJs© kupuje in prodaja JUN® eSti
----------------- -	~	Aleksandrova	gg
©SET, E4 a r i S® o r,
št. 57. Telefon št. 88.
m00-
naznanja, da je svojo pisarno premestila
j iz Cafove ulice št. 2 v Slovensko ulico št. 2, I. nadstropje. Telefon št. 171. 1808 3—i
vešča nem. in slov. jezika, se sprejme takoj v večjo trgovino.
R@flekftZra se S® m sasfi®-$SJSw® as ¥©lletn® ps^alss®
Naslov pove uprava. 1790 4-
Lafttoik ja iadsdfttpH: Kogzor^H »Tabor«, —• T:«jka: Mariborska Hykar>ia d. d.