c
, dilt
jo
na
<ate{
)J»
,Po»
■0
na^
nart
ital
S
ISSN 1318-3656 Ilirska Bistrica - Letnik III - št. 8 - Avgust ’94 cena 100 SIT
DVAKRATNA
NESKLEPČNOST
SKUPŠČINE
n.
seja vseh treh zborov Skupščine občine Ilirska Bistrica je bila
Do,
'cana v četrtek, 19. julija. Po polurnem čakanju se je v veliki dvorani
,nia na Vidmu zbralo 23 poslancev. Predsednik skupščine Stane
jstu °sen je bil prisiljen sejo preložiti. V torek, 19. julija, se je na ponoven ,dri f ,c 0(lzvalo 28 poslancev, za sklepčnost pa bi jih moralo biti vsaj l. Po enournem čakanju in iskanju, Stane Prosen je obiskal dva ,,i lrned manjkajočih, ki sta se ravnokar odpravila na sprehod, so {^sedanje dokončno preložili. Predsednik in prisotni poslanci so se n,( spraševati po smislu sklicevanja skupščine. Delo stoji, za sarj1 *'epčnost manjšega števila poslancev pa bi morali spremeniti statut, avlj ' ga lahko potrdi samo obstoječa skupščina. Lokalne volitve so ■dst’ /edvidene v letošnjem letu, po neuradnih informacijah pa naj bi ^ davni zbor rok za njihovo izvedbo podaljšal za 6 mesecev zaradi jasnosti okoli novih občin. Predlog o zmanjšanju obsega dnevnega • a ni sprejemljiv, ker gre za nujne zadeve, ki jih je potrebno urediti, ■at° se je Stane Prosen v soglasju s prisotnimi poslanci odločil, da , naslednjo sejo sklical septembra. Skupščina bi morala na julijskem ^sedanju obravnavatiodlok o skupnih prostorskih ureditvenih pogojih 0 njegovega sprejetja na Bistriškem ne bo novogradenj), potrditi bi jora/a ravnatelje Knjižnice M. Samsa, glasbene šole, OŠ Knežak,
. podgora Kuteževo in direktorja Zdravstvenega doma. Sedanji Rektor Marko Dujc je zaprosil za razrešitev, svet zavoda pa je med šDi prijavljenimi kandidatkami (dr. Odineja Komen, dr. Gordana 'lvj-c-Kalan in dr. Ivica Smajla) izbral slednjo, ki je dobila podporo 1(1 s strani zaposlenih.

PAPIRNICA
£mea J%rt
pRed začetkom novega šolskega leta “
SM0 VAM PRIPRAVILI VELIKO IZBIRO ŠOLSKIH :
potrebščin, obiščite nas na bazoviški is, :
TEL 067/42-077, IN SAMI SE BOSTE : PREPRIČALI, DA SMO NAJCENEJŠI! »
Svinčniki z zamenljivo konico 95 SIT Flomastri, 12. kom., od 150 SIT dalje Barvice, 12 kom., od 160 SIT * Barvice, 24. kom., od 370 SIT * Nalivna peresa od 140 SIT * Kemični svinčniki od 30 SIT * Šolska lepila od 76 SIT * Vodenke od 280 SIT *
Čopiči od 60 SIT *
Lepilni trak od 35 SIT *
Zvezki A4 od 70 SIT *
Zvezki A5 od 37 SIT *
Zvezki stolistni A5 od 125 SIT * Peresnice (polne) od 1.050 SIT * Šolske torbe (nahrbtniki) 2.830 SIT
NUDIMO VAM TUDI ŠIROKO IZBIRO PISARNIŠKEGA MATERIALA PO NAJUGODNEJŠIH CENAH.
JO^VOČjLJbl KULKU
DomAc-INO ne kupci !?
Karikatura: Marko Renko
MA KMCIH- LOMAČINIČ'
LASTNINSKO
PREOBLIKOVANJE
TERMOPLASTOV-
PLAME
Družba Termoplasti-Plama iz Podgrada je po izvedeni anketi in skupščini 152-članskega kolektiva v začetku letošnjega leta sprejela odločitev o lastninskem preoblikovanju. 13. julija jim je Agencija za privatizacijo, kot prvi Plamini družbi in prvi na ilirskobistriško-postojnskem področju, odobrila program.
V podjetju, ki proizvaja polietilensko embalažo, so se odločili za kombinirani model lastninjenja, po katerem bo 20% vrednosti podjetja (ocenjeno je na okoli 5 milijonov DEM) predstavljala interna razdelitev, 40% skladi Republike Slovenije, 40% pa notranji odkup. Za javno prodajo se niso odločili. Po prepričanju direktorja Antona Juriševiča bodo z notranjim odkupom dosegli večjo motivacijo zaposlenih v času, ko se podjetje po izgubi jugoslovanskega preusmerja na zahtevnejša evropska tržišča in mora veliko vlagati v sodobno tehnologijo. Konec novembra naj bi se dokončno preoblikovali iz družbe z omejeno odgovornostjo v delniško družbo Termoplasti-Plama in tako spremenjeni dočakali 40-letnico obstoja podjetja v prihodnjem letu.
NALOŽBA
ZA 21. STOLETJE
Družba Pohuretani-Plama se po zmanjšani proizvodnji in težavah ob razpadu jugoslovanskega uveljavlja na evropskem tržišču in nanj izvaža že 2/3 proizvodnje. Da bi se pridružili najuspešnejšim tujim podjetjem in leta 1996 dosegi, načrtovano proizvodnjo 5000 ton mehke poliuretanske pene, so zaradi vse večje konkurence prisiljeni investirati v posodobitev tehnologije za izdela vo m predelavo novih tipov pene s posebnimi lastnostmi, ki bo varna in okolju prijazna. Najvecja naložba na področju postojnske gospodarske zbornice v letošnjem letu bo zaključena v septembru. Mednarodne marketinške študije predvidevajo do preloma tisočletja približno 4% letne rasti uporabe mehke poliuretanske pene, zato je odločitev 235 delavcev toliko bolj upravičena. Skupna vrednost investicije znaša 4 milijone DEM.
Naložba bo omogočila izdelavo povsem novega prostora s cisternami in ostalo tehnološko opremo za pripravo surovin pred vstopom v mešalno glavo stroja. Bojazen, da bi šlo kaj narobe v najzahtevnejši fazi -mešanju surovin, bo odpadla, ker bosta mešanje reaktantov prevzeli 2 novi mešalni glavi. Za doseganje največje kvalitete etrskega in estrskega tipa pene je neodvisen sistem mešanja najbolj odločilen. Proces priprave surovin in proizvodnje bo delno avtomatiziran. Vse ključne faze v tehnološkem postopku bodo računalniško nadzorovane, od merjenja dejavnikov (temperatura, vlažnost, zračni pritisk) do proizvodnje različnih tipov pen, kar bo z opremo nemške firme Henecke vsekakor lažje izvedljivo. K modernizaciji obdelave pene bosta veliko pripomogli dve novi kopirni žagi z vrtljivo delovno mizo za brezprašni razrez. Hitrost rezanja bo bistveno hitrejša, žagi pa bosta
omogočili tudi rezanje oblik, ki jih narekujejo novi izdelki in zahtevni kupci. Direktor družbe Radoš Gregorčič in vodja razvojnega sektorja dr. Ciril Kastelic zagotavljata, da se v Poliuretanih-Plami ne bodo zadovoljili z omenjeno naložbo. Za naslednje triletno obdobje imajo že pripravljene načrte za izboljšanje transportnega sistema pri ulivanju blokov in uvedbo novega načina penjenja z ogljikovim dioksidom - zamenjavo za frigen , ki je škodljiv za ozonski plašč.
V podjetju (njegova vrednost je ocenjena na več kot 11 milijonov DEM) se pripravljajo tudi na lastninsko preoblikovanje. Med kombinacijami modelov je tudi javna prodaja delnic 19% družbenega kapitala, tako da bi zaposleni, upokojenci in bivši delavci v petih letih postali lastniki 60% podjetja, 40% pa bi ostalo v lasti skladov. Delnice naj bi šle v javno prodajo sredi jeseni.
B.Z.
FERRARI
MOTORSHOV MAŠUN '94
Kla Mašunu nad II. Bistrico se je v nedeljo, 7. avgusta, zbralo veliko število radovednih gledalcev in skoraj vsa imena, ki kaj pomenijo v slovenskem avtomobilističnem športu. Dirka je bila tekmovalnega značaja, vendar ni štela za nobeno prvenstvo. Organizator, Ferrari klub II. Bistrica, je hotel preizkusiti progo in interes publike za izvedbo prave dirke v gorsko hitrostnem razredu, ki jo načrtuje v prihodnjem letu.
(Več na strani 8)
INTERVJU
Dr. Igor Muševič, sodelavec Instituta Jožef Stefan in dobitnik mednarodne nagrade G len na Brovvft
A
BISTVO STVARI JE OČEM PRIKRITO
Napol spe bi prepoznal glasbo skupine Begnagrad, ki je igrala nenavadno mešanico različnih glasbenih stilov s še bolj nenavadno zasedbo instrumentov (harmonika, klarinet, bas in bobni). Izid laserske plošče Tastare (Theoldvvones) lansko jesen me je prepričal, da njihova glasba tudi po petnajstih letih ni izgubila svežine in originalnosti. Igorjevi nemirni ritmi, ki jih je izvabljal iz zelenega tolkalskega kompleta in skladbe Begnagrad, Kranjskagorabluesnazaj, Janova, Zimska itd. še živijo. Izid plošče se je nekako ujemal s časom, ko je Igor Muševič postal doktor znanosti iz fizike tekočih kristalov. Kako majhen je svet in koliko skrivnosti še skriva. Če preprosti ljudje dojemamo resnico sveta z varljivimi čuti, jih znanstveniki odkrivajo drugače, nekako tako kot so jih predsokratiki - z razumom, mero in številom, danes pa še z nepogrešlji vi m eksperimentom.
Kakšno združenje je Mednarodno društvo za tekoče kristale in kako bi nam pojasnili praktičen pomen uporabe tekočih kristalov, če vemo, da jih večina izmed nas pozna le iz zapestnih ur in žepnih računalnikov?
Mednarodno društvo za tekoče kristale (International Liquid Crystal Society -ILCS) je mednarodno društvo, v katerem se združujejo raziskovalci s področja fizike in kemije tekočih kristalov. V tem trenutku je v društvu včlanjenih približno tisoč znanstvenikov iz vsega sveta, ki se ukvarjajo z raziskavami tekočih kristalov. ILCS je do neke mere podobna drugim sorodnim mednarodnim združenjem, v katerih se združujejo ljudje s sorodnimi poklici ali se poklicno ukvarjajo s specifičnim strokovnim področjem. ILCS je verjetno nastala zaradi potrebe po tesnejšem organiziranju, združevanju in spoznavanju znanstvenikov, ki v različnih delih sveta delajo na raziskavah tekočih kristalov. Ta organizacija skrbi za redne mednarodne konference, na katerih se znanstveniki srečujejo in izmenjavajo informacije, sodeluje pri publikacijah s področja tekočih kristalov in med drugim podeljuje mednarodno nagrado G. Brovvna za najboljše disertacije s področja tekočih kristalov.
Tekoči kristali so snovi, ki so bile odkrite že pred zelo dolgim časom, vendar so ljudje spoznali njihovo praktično uporabo šele sredi sedemdesetih let. Takrat so ameriški fiziki ugotovili, da je mogoče s pomočjo teh snovi izdelati zelo zanimive prikazalnike (display), ki med delovanjem ne porabijo praktično nobene energije. To odkritje je sprožilo plaz, ki se ni ustavil vse do današnjih dni. Prvi primer uporabe tekočih kristalov prav gotovo vsakdo pozna: to so digitalne zapestne ure, ki so začele sredi sedemdesetih let prihajati iz Japonske in so v kratkem času dobesedno preplavile svetovno tržišče. Tekoči kristali so namreč ravno pravšnji za tak izdelek, saj prikazalnik s tekočimi kristali za svoje delovanje porabi zelo malo energije, zato za njegovo delovanje potrebujemo le miniaturno baterijo. Prav na primeru uporabe tekočih kristalov ugotovimo izredno daljnovidnost, ali če hočete intuicijo raziskovalcev z daljnega Vzhoda, ki so od začetnega odkritja ameriških izumiteljev nadaljevali težavno pot razvoja tehnologije tekočekristalnih prikazalnikov in jo v obdobju dvajsetih let pripeljali do neslutenega razvoja. Preračunljivi
Japonci so pač pravilno predvidevali, da bo tekoče kristale v prihodnosti mogoče uporabiti v prenosnih računalnikih, kamerah, fotoaparatih, zabavni elektroniki in na koncu v prenosnih televizorjih. In še več, verjeli so, da bodo taki izdelki zanimivi za sodobnega človeka ob koncu dvajsetega stoletja. Moramo priznati, da se je večina njihovih predvidevanj iz začetka sedemdesetih let uresničila, saj danes lahko srečamo tekoče kristale v vseh prej naštetih izdelkih in lahko gledamo televizijski program na majhnih prenosnih televizorjih. Po dvajsetih letih razvoja se tako prvič srečujemo z možnostjo, da bo klasični slikovni element dvajsetega stoletja, to je katodna cev v televizorjih, zamenjan z modernim zaslonom na tekoče kristale, ki bo po vsej verjetnosti najbolj pomemben slikovni element enaindvajsetega stoletja. Človek se vprašuje, zakaj so zasloni s tekočimi kristali boljši od klasične katodne cevi. Prva prednost je velikost zaslona. Sam tekočekristalni zaslon je debel praktično samo nekaj milimetrov, medtem ko sedanje katodne cevi merijo 40 centimetrov v globino in zavzemajo veliko koristnega prostora. Celoten zaslon s tekočimi kristali, na katerem lahko gledamo TV program, je debel približno 5 centimetrov in ima pred klasičnim veliko prednosti. Za svoje delovanje porabi bistveno manj energije in ima izredno dobro definirano ostrino slike, ki je posledica načina prikazovanja slike na tekočih kristalih. Kdor pogleda številke na digitalni ročni uri, vidi, da so številke izredno ostro upodobljene in tako ostrino slike je mogoče brez težav doseči na zaslonu s tekočimi kristali. Sam sem tak zaslon videl v jeseni lanskega leta v Tokiu in moram priznati, da sem bil dobesedno šokiran nad kvaliteto slike. V tem smislu se zasloni s tekočimi kristali izredno dobro ujemajo z zelo velikim tehnološkim projektom televizije z visoko resolucijo - High Definition TV (HDTV), ki je kot po naključju ravno na Japonskem v izrednem razvojnem tempu. Ocenjujem, da je proizvodnja zaslona v merah 30 x 40 cm povsem realna v bližnji prihodnosti in da se bo vloženi kapital, ki ga merimo v nekaj sto milijonih dolarjev, izredno hitro povrnil.
Vsak znanstvenik mora prehoditi dolgo študijsko pot. Kako ste prišli do naziva doktorja znanosti?
Študiral sem tehnično fiziko na Fakulteti za naravoslovje in teh-nologijov Ljubljani, po končani diplomi pa sem se kot štipendist Instituta J. Stefan na inštitutu zaposlil v Odseku za fiziko trdne snovi. Odsek vodi akademik prof. dr. Robert Blinc, ki je po mojem mnenju eden najbolj uspešnih slovenskih fizikov vseh časov. Tu sem nekaj let delal v zelo uspešni skupini za aplikacijo tekočih kristalov, ki je za potrebe ISKRE-HIPOT iz Šentjerneja na Dolenjskem razvila lastno tehnologijo izdelave prikazalnikov na tekoče kristale. V tej tovarni sedaj že dvanajsto leto izdelujejo prikazalnike, ki so plod našega lastnega tehnološkega razvoja. Po izteku obdobja razvoja omenjene tehnologije sem se vključil v program mladih raziskovalcev. V letu 1990 sem nato opravil magistrski študij na FNT in čez tri leta zagovarjal doktorsko disertacijo pod mentorstvom profesorja Blinca.
Zaposleni ste na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani, ki je cenjen in upoštevan doma in v tujini. Kako je organizirano delo na inštitutu? V kakšni zvezi je s slovensko industrijo?
Dejavnost IJS je zelo raznovrstna, saj obsega zelo različna področja znanosti zato bi se omejil na opis raziskovalne dejavnosti na nekaterih področjih fizike. V grobem lahko razdelimo raziskave s področja fizike na pet zaokroženih celot, od katerih bi omenil področja, ki jih podrobneje poznam: fizika osnovnih delcev, teoretična fizika in fizika trdne snovi. Da bi si bralci lahko ustvarili sliko o načinu dela na teh področjih, bom poskusil z enostavnimi besedami povedati nekaj o tem. Sam precej sodelujem s sodelavci na področju teoretične fizike, ki se tudi ukvarjajo s tekočimi kristali. Za svoje delo zelo veliko uporabljajo računalnike, seveda pa ne gre tudi brez svinčnika in papirja. Pri tem delu gre za to, da poskušajo napovedati, kaj se bo dogajalo s snovjo, ko se bo znašla v
določenih okoliščinah. Pri tem mislim spremembo temperature ali pa vpliv zunanjega električnega polja. Ljudje se pogosto vprašujejo o praktičnem pomenu takega dela. Moj odgovor je, da je teoretično razumevanje obnašanja snovi osnova prav vsake tehnologije. Naj se omejim samo na primer tekočih kristalov. V letu 1975 je ameriški fizik R. B. Meyer na osnovi briljantnega razmišljanja teoretično napovedal obstoj nove vrste tekočih kristalov, ki jih je poimenoval feroelektrični tekoči kristali. Napoved je bila tako nenavadna in nekonvencionalna, da mu ni nihče verjel in so mu celo odklonili objavo članka v zelo ugledni fizikalni reviji. Naslednje leto so kemiki uspeli sintetizirati spojino, ki je imela natanko take lastnosti, kot jih je Meyer teoretično napovedal. Te vrste tekočih kristalov pa so prav danes osnova nove generacije zaslonov, ki jih vgrajujejo v prenosne računalnike. Iz tega primera lahko vidimo, kako pomembno je poznavanje teorije v fiziki in kako tesno je povezana s tehnologijo. Današnja tehnologija ne sloni na receptih ali črni magiji, temveč mora imeti trdne temelje v fiziki in kemiji. Vidimo torej, da je naloga teoretičnih fizikov napovedovanje obnašanja snovi, če so te napovedi resnične ali ne pa raziskujejo eksperimentalni fiziki, med katere sodijo tudi raziskovalci na Odseku za fiziko trdne snovi. V Odseku je zaposlenih približno 60 raziskovalcev in tehnikov, mislim da je večina mladih ra-ziskovalcev s področja fizike in kemije. Odsek se tradicionalno ukvarja z raziskavami lastnosti kristalov, med katerimi bi omenil feroelektrične kristale in tekoče kristale. Delo na tem področju je pred mnogimi leti začel ravno profesor Blinc, ki mu gre zasluga, da je utemeljitelj "ljubljanske" šole fizike kondenzirane materije, ki je poznana in zelo cenjena v svetu. Pri raziskavah uporabljamo različne eksperimentalne metode, s katerimi je mogoče meriti lastnosti snovi in s tem potrditi ali ovreči
teoretične napovedi. Tako se na O^1 ri že od vsega začetka uporablja m«111 jedrske magnetne resonance, K li ravno v zadnjih letih doživela nesi1* li prodor na področju medicine. Co* rt ste že slišali za izraz Magnetic tl nance Imaging (MRI), slikaj magnetno resonanco, s katero dobite vpogled v tridimenzio|1, strukturo živega tkiva. Ta postaja nepogrešljiva na podati diagnostike. Človeka enoSta'' položijo v ogromen magnet ^ obsevajo z nenevarnim radij*
valovanjem, na zaslonu pa čez
časa dobite tridimenzionalno
človeškega telesa. S pomoči0 'lf čunalnika nato lahko i^11 ^ posamezne prereze telesa in pro^ * strukturo tkiva. To je še ede(1 ®
primerov uporabnosti fizike, sal
SC sli
prav fiziki tisti, ki so prvi odkrl 't izdelali naprave za mag0* 1 resonanco. Takih primer0' f' pravzaprav v vsakdanjem žhl " precej, od katodne cevi do I' gramofona, v katerem je osnovo ment laser, ki so ga odkrili prav,l! < Delo na odseku torej sloof'
eksperimentalnih metodah v
fizik tj,
so po mojem mnenju v teši
ni zv* jil
praktično uporabo in so zato
vezni člen med znanostjo in in^'
ter tehnologijo. V industrij*
tehnologiji morate namreč 2: 6 natančno meriti določene d2'. ,1
lastnosti in morate zato nujno
obvl' ^
je vezan na industrijo in to na p^j-
fizike, kemije, biologije, računa '
VPnrtar ip mr\io rvcohno	'
vendar je moje osebno opaža1
sposobnost industrije za fina
pcir' “P
raziskav v zadnjih letih močno
di f 'kj
kar mislim da dolgoročno voc » slabo situacijo, tako za industnl f1
za raziskave. Mislim, da je e'
d«
osnovnih vzrokov za tako
sodobne eksperimentalne m6*0^ ^
up 'id
srt
in imel interes usmerjati raziska'^
od hujših posledic tega ^
"tranzicije" pa je slabo zapo\ , šolanih ljudi v obstoječi industnj. za področje fizike si upam trdi*1'^ ^ zastopanost fizikov v razvojnih ^ č slovenskih podjetij katastrofaln°^ ^ če jo primerjamo z izobra , strukturo v tujini.	] ^
prehodno obdobje, v katerem -lastnik slovenske industrije, ki
Kako je nastajala vaša d0fy ^
disertacija ŠTUDIJ ELEMf^čf v EKSCITACIj V FEROELEKT111^
TEKOČEM KRISTALU? "Jč raziskovalne postopke ste Up0 ^
njej?

Pri izvedbi disertacije sem so^L/ V
Laboratorijem za močna n13^ ^ polja Univerze v Nijmeg^f^
Nizozemskem. To je eden
svetovnih centrov, v katerih ^ Ij,
izredno močna magnetna p°^V \
se srečujejo tudi znanstven

sveta, ki v teh magnetih 0Pl^|i^ ^ eksperimentalne meritve na r' snoveh. Za področje dela sem y ,SP
feroelektrične tekoče kristale,
že omenil na začetku P08oV°|1dv') so zelo zanimivi za sedanjo|e | * \ računalniških monitorjev. |j kr narediti posebno napra^V ^ omogočala laserske meritv6,^^ snovi v zelo močnih magne1'1 /L
in to sem po dveh letih eksp'
‘7
te0f(
' r.
tudi uspel. Z omenjeno napr3	\
mogoče potrditi nekatere	^
s

NEŽK I K
INTERVJU
W1i
govedi iz sedemdesetih let, prav tako 1 Sem pokazal, da je tovrstne sPerimente sploh mogoče realizirati, ir na začetku dela ni bilo zelo "^umevno.
izhaja množica znanstvenih , Znanost brez možnosti objave izsledkov bi najbrž tavala vslepi !c'‘ kiaš/ rezultati raziskav so bili 6 ti l>v[ien' v uglednem ameriškem nO op;so jile phySjcai Rev;ew Letters.
"]eriji za obja vo so najbrž zelo strogi. 'aii ° Vam ie uspelo?
I f L
0 , l|'l0Vni kriterij, ki odloča o tem ali je
io,,r0 ki sj ga 0pravj| dobro ali ne, je
IV1" ° r	1
5ta* r'
,s “^iavlj.ijo rezultate raziskav.
^ odrV^V°St V mec*nar0<^n'^ revijah- Na 0 ' Jr°Pju naravoslovja obstajajo revije,
: ijjt ls'[aino so kriteriji za objavo zelo , P Pd čemer mislim na izvirnost s| | ' težavnost izvedbe in podobno.
čjo C"čiu naravoslovia.f reyiie
k|i. fi clra)o po posameznih vedah, ^£ere' kot "Pr- NATURE pa Aefi 'ir Va 0 P^^tično celotno področje ^oslovja. V takih revijah je seveda jW	obiaviti članek- Revije na
)j 5» ilo
.,1. °^U fizike so spet rangirane po L ey-'^' k' )ib zahtevajo od avtorjev. |vlj, ^|a'k' ste jo omenili, THE PHVSI-
doi<JEV,EW LETTERS' ie
ni !li
v fif* odu
__________,	. bistvu
,vnilV u8'eclen fizikalni časopis, ki ‘ v enem
oni
®ia vsak teden v ZDA,
Pa je običajno do 30 člankov ~zi|j sveta. Če hočeš v tej reviji zyi jiij članek, moraš skozi gosto sito K 01°^ anonimnih sodnikov ali WValceV' Običajno sta to dva trijj	znanstvenika, ki članek
. i r^a in sporočita svoje mnenje
zil 'fai
časopisa. Možne so vse
j |j, nte izida: lahko sta oba za objavo,
od1 % oil 'il
lllf 'I-
ici
i’1 "Pet '.
ifi 4|||hsk°zi sito. S sodelavci sem v
i v! te, \Petih letih objavil tri prispevke V||i- Od tega je eden od sodnikov Zahteval takojšnjo objavo, česar ----------- ------------------------
:rijc fl0
dd

^ Prazn šofit" je 5. avgusta v dvorani Sokolskega doma pripravil
, n’ \-n'.Večer. Sodelovali so: Dejan Ujčič, Aleksander Borenovič in Ismet A c 'ž II. Bistrice, medse pa so povabili Milo Arsenijevič in Vero žič z Reke. Na klavir in flavto sta igrala Bojan Glavina in Adnan Sedeže v dvorani so v veliki meri zasedli mlajši poslušalci. Na (p' t)^ ^ sta nas nagovorila Dejan in Aleksander - njune pesmi sta brala $ V 'n ^nu^a‘ OsM// nastopajoči so se predstavili sami.
1(1 s Lekovem literarnem večeru, vanj
kr°fi, ali pa je njuna odločitev
rju 1
■ : 1. V prvem primeru se j J tretK °bjavi, v drugem se ne objavi, 'etT| primeru pa urednik zahteva
jU
a pojasnila od avtorjev, ki gredo
sem bil še posebej vesel. Velja omeniti, da sodelavci z Odseka redno objavljajo svoje članke v tej reviji, kar zagotovo veliko pove o kvaliteti dela na Odseku.
V	20. stoletju se je sodelovanje znanstvenikov zelo razmahnilo. Habn, Bohr, Fermi itd. so se redno obveščali o rezultatih raziskav in novih odkritjih. Seveda je šlo za jedrsko fiziko, nadaljnje sodelovanje pa je preprečila politika in blokovska razdelitev sveta. Kako se danes pretakajo informacije in kako je s položajem znanstvenikov v vzhodni Evropi?
V	obdobju do II. svetovne vojne je bilo sodelovanje vsekakor lažje in bolj intenzivno kot v obdobju hladne vojne iz enostavnega razloga, ker je bilo znanstvenikov malo. Obveščali in srečevali so se na bolj komoren način, ki je po mojem mnenju zelo učinkovit, saj omogoča zelo intenzivno izmenjavo mnenj. Kot primer naj omenim srečanje ameriške fizikalne zveze v letih neposredno po vojni. Na tem srečanju je sodelovalo približno dvajset ljudi, ki so zakoličili temelje razvoja fizike v naslednjih štiridesetih letih. Nekaj udeležencev tega sestanka je pozneje dobilo Nobelovo nagrado za fiziko. V obdobju po drugi vojni se je sodelovanje precej ustavilo, pozneje pa se je v šestdesetih in sedemdesetih letih z razvojem tehnologije precej okrepilo. Po drugi strani se je število znanstvenikov povečalo, tako da je postala znanost zelo odprta, množična in po mojem mnenju na nekaterih področjih prerašča razumne okvire. Posledica tega je enormna količina informacij, ki jih je izredno težko selekcionirati in ločiti bistveno od nebistvenega. Posebno vlogo imajo pri vsem tem založbe, ki so odkrile, da je publiciranje znanstvenih člankov dober posel. Poleg naraščanja in pogosto nekritičnega objavljanja člankov je za sodobno znanstveno srenjo značilen še en pojav, ki je povezan z razpadom sistemov v vzhodnoevropskih državah in Rusiji. V
VOt UMf. 68, NUMhfrR 12
P H Y SIC A L REVJtW LtTTERS
23 Marcu 1992
Phason D&perskKi an4 MagnctioFitkl-Iftduccd Band Gap in a Ferroekctric Ličja id Crystal ,	. .	L Mulevič, D. itki, and R. Blinc
J Stefan Jmtlhute. Jamom J9, 6IOOO t.juNjann. Slorenia
H. A. W»er<rt&a and Th. Rating
Research hudtule/or Materials and High FitH Magnet lj)hoeatcejr. UNrresitg of Nijmege*.
NL-4S2) ED tSijmtgen. The NetkrrtemJ,
(Kcccivcd JO December 1991)
The phmoA dnpeninn and d* drefectirc rceponic of a fcrrodeclrK Sm-C* Uquid ctjraUl in an eUer-nal magnctrc fwWJ hav* been moaurcd. A nu|nctic*6eid-induced apMling of ihc phaaon branch m to er accHidtcbU and an optklikc mode wm obnerved. indnalinf a cnmovcr be(w«n ihe pUnc-wavc-4»lu: sad soliloalikc phuton d jr nami«. TH« msahiag band gap at <j -0 i* a direct con«quencc of tSe broic* con-linvous heheodal »ymnHlry of Ibe Sm-C'* *>♦*«« tn a Uantvene mjjtneiic field.
RACS Rum bera: bf .JO Od. M.tO Md. M.TO Rh, 7«.J5.+e
In Ihc Sm-C* phaac of a fcrroelcciric l*q*id cryetal. rodlike molecok* wilh a fransvcrac dipolc moment sre ar-ranged in liqukllikc »meciic layerv The direetor n(r) »hat deneribe« Ibe limc-arcragod ortcm«tk>n of ibe long moiecular axi\ m tilted with rcspeci lo thc Uycr normal at an snglc 9 and preceues with a period p« on moving from one layer io anotber. Usvalljr p« k mucb larger Ihan thc »Mertaycr dblance so that ihe system can bc conskkred as • hclkoidal conlinuom. The symmetry nf each tfneciic l»yer « Cr-
In Ihe long-wavelength limit thc spretnim of clcmenta-ry escitationi connsu of lwo branches 11,21. The ampli-tudon branch rcpretenls the varišl ion tn Ihe magnitude of tbe tilt angte and ts observabk only etose lo tbe Sm-C*-*Sm-/d transi!ron. Th« pbason branch reprcnents s c ot led tv« plaftc-wavt-ltke cxcitalk)n of ih« phasc of Ihc direetor field. Beciusc of ib« continuous helkoidal *ymmctry. Ih« pha »on e s citat ion dispf«ys a plane-wsvc behavior wi|h a parabolic drtpmion relatton.
A alatic magnctic field l3l H*»(0./f,0) pcrpcndicular to ibo hclicai asi« «. tends lo altgis Ih« mokcules in Ihe dtrection of ibe field if ih« amu>lropy of ihc magneti« iusccptibility Axm,Xt~Xs. posili ve Th« hclicai UniC-ture is dUtorted in a solitortlike msnncr and thia distar-lio« is sccompanicd by sn inerease of ihe period p(.H) of th« Sm-C* phns«. The solitonlike dislortion brenks ih« conimuous heltcotdnl symmetry of tbe unpenurbed Sm-C* phssc. Th« remsining symmclry element is ■ diseret« one, i,«., » translatio« o*«r a distance p/2 along th« beliš, folk>wtd by a rotation throogh an angtc g aroond tbe hclis. High magnclic ficlds contplctcly unvvind thc heli-eni siniciur« and ih« Sm-C* phaae iransforms into a uniform Sm-C j^iasc at thc crUkal field H,.
The breaking of ihe cominuous helicotdal symmctry bas some fascinaling impitcatiara for ihc nalure of phsson dynamics. Phaion eigenfuftctions shosld oblak Ihe Blodi form and the concept of a Brillouin ion« (8Z) bas lo be introduocd, refiecting the appearanct of a pettodk potrnhal for phaion propagalkn. This thould rcsult in a tplilting of ihe pbason branch inlo mr scoustic-
hkt and an opticlike branch. seps ra tod by a gap. The magnetkr fkid has Herc a timilar role ai th« *’lock-i«” klike lerm in incommeniaraU sobda. The differenoe is that herc Ihc magnet »c fktd on be eonlinuously varkd and Ib us Ihe ~»oliio«*‘ regine and ih« reagmiude of tbe penodk potential can b« c»ternally controlkd al any given temperature vvhkh is not Ihe čase in incommcnsu-rale tystems.
lu th« Leiler. wt report what V*e bel »e ve to b« ihe firsl esperimeniat ob»ervat*on of th« splitting of ih« phsson branch inlo an acooilidike and an oplidike mode. Tbe espenmeril wai performed in Ihe Sm-C* phate of a fer-foeketrk lk)uid cryual and thc splilltng wus mducod by an aateraal irantverse magaetk field. Tbe phason disper-*ion corvca w«fe determmed by q«asklastk ligbt acatlcr-»ng spcctnjacopy. wherea» thc magaclte-hekl-indMCod band giip vaa measored by bolh hghi seattrnng and dkkctnc relusatton spcclroacopy. The splitting betwten Ibe two brancbca was observed c ven for very smail fkldi, where th« change of tbe perkd of the betu is too tmall to be deteeled.
The dyna«nks of Ihe phate fiuctuations 11,2,4-6], prop-agating along ihe hcikal axis of a diuorted Sm-C* phasc, can be dertved from tbe Landau lbermodyn«mk potential (7.8l. t*pre»sing thc Sm-C* order parameter {
one obtains in thc constunl amplitude approximation (3) tbe phase-depcndeni part of thc noooqutlilKiiim frcc-cnergy denaity at
f(<b>“ — Ad*—--!-1”-| — J Aj'W,d1ai»10.
Herc A h Ihe Lifshiu term, fiTjj « the torsknal clasltc conslani, and A; U Ibe diatnagnelk anisolropy. Aftcr mtnimirmg g(^) w»lh rcspcd lo $(*). one obtuins thc statk volu (ton <bo(r) of Ihe sinc-Oordon oqoatk>n ia the
1850
C 1992 The American Physkal Socie(y
tej državi imajo odlično šolo matematike in fizike, vendar pa jim grozi, da bodo v tem obdobju doživeli pravi beg možganov in s tem nacionalno katastrofo. Razlog so katastrofalno slabe plače znanstvenikov- doktorfizike v Ukrajini ima približno 30 dolarjev mesečne plače. Slovenija je po mojem mnenju tu ubrala pametno politiko in upam, da bo slovenska znanost brez hujših pretresov prebrodila obdobje socialnih sprememb.
7. julija ste prejeli v Budimpešti nagrado Glenna Brovvna, pionirskega raziskovalca tekočih kristalov. Kako potekajo mednarodne konference znanstvenikov? So vam izkušnje z glasbenih odrov pomagale pri nastopu?
Poleg objav v časopisih in revijah znanstveniki izmenjujejo ideje in rezultate raziskav na mednarodnih konferencah. Na njih se zbirajo znanstveniki, ki se ukvarjajo z
določenim področjem raziskovanja. Srečanje v Budimpešti je bilo delovno in letošnja največja mednarodna konferenca za tekoče kristale (15. po vrsti). Pred dvema letoma je bilo srečanje v Piši, čez dve leti pa bo v Ohiu. Na konferencah ponavadi potekajo predavanja, dnevno se jih zvrsti tudi dvajset, vzporedno z njimi pa se odvijajo tudi posterji (plakati). Na ta način dobijo tisti, ki niso bili izbrani za ustno predstavitev možnost, da ob napovedanem času predstavijo svoje raziskave. Morebitni poslušalci seveda lahko tudi diskutirajo s predavateljem, če je prisoten seveda. Lansko leto je bila podobna konferenca v Tokiu, kjer sem nastopil ob plakatu, v Budimpešti pa sem kot nagrajenec imel ustno predavanje. To je vsekakor zelo pomembno, saj si ljudje, v Budimpešti jih je bilo okoli 1000, najbolj zapomnijo tisto, kar slišijo. Letošnja podelitev nagrade C. Brovvna je bila po svoje posebna zaradi tega, ker so bile podeljene štiri nagrade za doktorska dela s področja tekočih kristalov namesto predvidenih dveh. Mednarodna žirija s sedežem v Goteborgu je imela, po besedah njenega predsednika, zelo težko, oziroma neizvedljivo nalogo izbrati dve najboljši disertaciji od prispelih sedemnajstih. Zato so se izjemoma odločili, da se v letu 1994 podeli štiri nagrade, dve s področja fizike in dve s področja kemije. Nagrade so šle v Združene države Amerike, japonsko, Francijo in Slovenijo. Če naredim primerjavo s svojimi glasbenimi nastopi, je bil to tudi neke vrste nastop na odru z občutki, ki so bili zelo podobni občutkom glasbenika, ko mora občinstvo prepričati, da je tisto kar počne dobro in pomembno. Če imaš že nekaj izkušenj, je to zate vsekakor zelo dobro. Z glasbo se ne ukvarjam več, čeprav imamo v hiši klavir, kitaro in ojačevalec. Zanjo se bolj zanimata sin in hčerka.
Branko Zidarič
KULTURA
^HLA LICA NEKE POEZIJE


^ v'°ženo tud scensko delo k .rib nastopajočih, sem se spet . W ab da mlada generacija ^ Vi° bere. Skeptičnost do slo-^ Si . 'n tuiih tekstov je bila tudi v ><ikri*eru več kot očitna. Mladi L k,,.1' 2 izjemo Ismeta Bekriča, ki piše 01^° Za otroke, so se predstavili \ banjem pesniških drobcev i" VsaVezav in spominjanja, tako da
'I C0' ^e8ali so zgolj v subjektivne e ^asa, pri tem pa so pozabili na 3J ij^^st in na pesem samo, ki naj ,| - S)^. ^aključena zgradba podob v
'r Sr.^' sVet so govorili na pretirano ,jX način. Malo več humorja, 'ft	'n fantazije jim nikakor ne
l)Y 0vai°- Popolnoma so pozabili
/

na jezik in igrivost. Dobil sem občutek, da je v prebranih pesmih nekaj popolno šele takrat, ko jim lahko samo še nekaj dodajo, namesto da bi jim ne mogli več ničesar odvzeti. Njihove pesmi izhajajo iz posledic majhnega, nesuverenega, neradikalnega in provincialne koncepcije sveta silno razvlečenih tem. In vendar se da veliko povedati v štirih vrsticah.
Literarna kritika ve, da dokazov v razpravljanju o literaturi ni. So pa razlogi, logika,izkušnja, prepričljivost in inovativnost, čeprav je vse skupaj oblečeno v star plašč. Tudi smiselnosti literature ni mogoče dokazovati in dokazati. Vanjo se po prepričanju mnogih da le verovati. Kulise pa še nikdar niso potrdile vere, kot bi rekel Božo Vodušek.
Branko Zidarič
Aleksander Borenovič in Dejan Ujčič
Dado in Anuša
PO OBČINI
GASILCI SO
PREOBREMENJENI IN
SLABO OPREMLJENI
Na občini so se v ponedeljek, 8. avgusta, zbrali predstavniki gasilcev (Ado Muha), civilne zaščite (Jože Šircelj), občine (Vojka Lenarčič), policije (Božidar Štembergar) in gozdarske službe (Franc Pfajfar). Pogovarjali so se o tem, kako preprečiti požare v sušnem obdobju, predvsem pa o tem, kdo in kako naj organizira požarno stražo, ker v "ZAKONU O VARSTVU PRED POŽAROM", ki je začel veljati januarja letos, še marsikaj ni dorečeno in ni jasno kdo naj bi pripravil strokovne ocene o stopnji ogroženosti, da bi lahko izvršni svet ukrepal po načrtih. Zakon ne ločuje različnih področij v Sloveniji. Kraško-primorski del je daleč pred vsemi po stopnji ogroženosti, v zakonu pa ni z ničemer posebno izpostavljen. Na ilirskobistriškem je od torka, 2.avgusta, gorelo na Milanki (6 ha travnate površine), Tuščaku (II ha borovega gozda), Mejnemu prehodu Starod,Trnovskemu studencu (3,5 ha borovega gozda) in na Obrobi (hrib med Bačem in Knežakom). Na Tuščaku je bil le talni požar, v Trnovskem studencu pa so se vnele tudi krošnje zaradi neočiščenega gozda.
Goreti je začelo v torek (2. avgusta) zvečer. Istočasno sta se pojavila dva požara na Milanki in Tuščaku. Pristojne službe so ugotovile, da je bil vzrok obeh požarov udarec strele, ki je hitro zanetil presušeno travo in gozd. Kljub močnemu vetru so gasilci oba požara hitro pogasili, pojavilo pa se je vprašanje kako organizirati požarno stražo. Gasilci so za pomoč pri nadzoru pogorišč prosili gozdarje, lovce in civilno zaščito, ki je organizirala poverjenike po sektorjih (mesto, Bač, Koritnice) za dnevno in nočno akcijo opazovanja in nadzorovanja. Na večkratne pozive po radiu sta se javila le dva prostovoljca, pohvaliti pa je treba prebivalce Trnovega, ki so se odzvali v velikem številu. Sembijcev ni bilo, čeprav je gorelo v njihovi neposredni bližini. 5. avgusta zgodaj zjutraj je ponovno izbruhnil požar na hribu Milanka pri Knežaku, gorelo pa je tudi na Tuščaku nad II. Bistrico. Pri vasi Šembije ni bilo ob 21. uri zvečer
nobenega sledu o požaru, do 4. ure zjutraj pa se je že močno razširil in verjetno je šlo za podtaknjen požar. Pri gašenju so sodelovala vsa gasilska društva v občini (II. Bistrica, Jelšane, Vrbovo, Podgora, Podgrad, Knežak in Koritnice). Gasilci so kmalu po omejitvi požara sklicali izredno sejo, sprejeli določene sklepe in imenovali komisijo za ogled požarišč, da bi ugotovili
dejansko stanje in se dogovorili za požarno stražo. Pred odhodom komisije na požarišče pa je izbruhnil nov požar pri Trnovskem studencu (6. avgusta), ki se je širil proti vrhu hriba Klobuk.
Gasilci so na sestanku opozorili na velike težave z dotrajanim voznim parkom in opremo, predvsem na neustrezna in zastarela sredstva za zvezo. Zavarovalnice gasilcem ne pokrivajo stroškov popravila vozil (v intervencijah se jih je poškodovalo 8), ki ob takih primerih vozijo po težkih terenih. Gasilcev lastništvo gozda ne zanima, ker so poklicani za gašenje, pozneje pa na njihovih ramenih ostane še požarna straža. Organiziranje požarne straže povzroča v občini velike težave, ker je veliko samozaposlenih, ki jim povračilo osebnega dohodka za čas straže ne pomeni veliko, saj morajo opraviti svoje delo. O tem, koliko ljudi naj bi imela požarna straža v zakonu ni nič določenega, zakon omenja le to, da mora biti v njej gasilec. Zavod za pogozdovanje po novem ne dobiva več sredstev za varstvo pred požari, nima pa tudi več svojih ljudi za to dejavnost. Veliko gozdnih površin so dobili nazaj prejšnji lastniki, ki so že v letih in se za stražo malo zanimajo, obstaja pa tudi
Pogorišče na Tuščaku. (Foto: D. Cek)
V juliju in avgustu so za nov gasilski dom prispevali naslednji darovalci: Stanislav Skok, Elektroinstalacije 20.000 SIT; Timber Trade d.o.o. Jasen 10.000 SIT; Cvetličarna Miranda Novak 7.000 SIT; Fotoatelje Emil Maraž 10.000 SIT; Gostilna Mašun 5.000 SIT; Ivan Šuštar 5.000 SIT; Trgovina Berni 5.000 SIT; Batista d.o.o. Zarečica 50.000 SIT; Alojz Kovačič, Prevoz blaga 5.000 SIT; Nadja Jenko, Oddajanje turističnih sob 5.000 SIT; Snack Bar Pek Do len je
10.000	SIT; Panna d.o.o. Jasen 10.000 SIT; Mano d.o.o. Vrbovo 20.000 SIT; Avtoprevoznik Anton Jaksetič, Podgraje 10.000 SIT; Gostilna Dolenjski potok
30.000	SIT; Zofija Baričič, Oddajanje turističnih sob 10.000 SIT; Frizerski salon Estetika, D. Zemon 5.000 SIT; Logar d.o.o. Jasen 20.000 SIT in Janez Volk, Žaganje lesa, Bač 18.000 SIT.
Obiskali smo približno polovico podjetij in obrtnikov v občini. Vse, ki ste nam obljubili pomoč prosimo, da svoj prispevek nakažete čimprej. Gradbena dela na novem gasilskem domu v Trnovem tečejo, obstaja pa bojazen, da bo zmanjkalo sredstev in bomo morali dela ustaviti. Zahvaljujemo se vsem dosedanjim in bodočim darovalcem. Sredstva lahko nakažete na žiro račun Gasilskega društva Ilirska Bistrica, št. 52210-678-93102 s pripisom "Za nov gasilski dom". Imena vseh darovalcev bodo objavljena v Snežniku.
GD II. Bistrica
veliko ozemlja, za katerega lastnik še ni znan. Na sestanku so omenili tudi možnost za organiziranje požarne straže s pomočjo Zavoda za zaposlovanje. Policija nima v zvezi s preprečevanjem vstopa v gozd vsakomur nobenih pooblastil. Tako v gozdovih srečujemo veliko Italijanov, nedomačinov in v zadnjem času veliko objestnih motoristov, ki v gozdu nimajo kaj iskati. Možnost zaprtja določenih predelov, podobno kot v sežanski občini, po mnenju predstavnika policije ne pride v poštev, ker bi morali na občinski ravni prej sprejeti ustrezen odlok. V sušnih obdobjih bi za določen čas lahko zaprli le ceste in s pomočjo lastnikov omejili gibanje izven gozdnih cest. Kazni za tovrstne prekrške pa so še vedno majhne in neučinkovite.
-	'Suž	-o -
v ,	->;

O DIVJIH KOPALIŠČIH V OBČINI ILIRSKA BISTRICA
V času od 18. do 22. julija je v otroškem dispanzerju II. Bistrica iskalo zdravniško pomoč več otrok s podobnimi kliničnimi znaki: hudo vnetje ušes, povišana telesna temperatura in splošno slabo počutje. Vse te osebe so se pred nekaj dnevi kopale na akumulaciji Klivnik II. Glede nato, da so obolele osebe relativno zdravi otroci in da zdravljenje z običajnimi antibiotiki ni prineslo predvidenega izboljšanja (potrebno je bilo poseči po antibiotikih s širšim spektrom delovanja) je dr. Ivica Smajla
pomislila, da gre za okužbo z bakterijami, ki so bolj resistentne, izvor okužbe pa bi lahko bila kopalna voda. 27. julija je higiensko epidemiološka služba skupaj z upravljalcem akumulacije na jezeru odvzela dva vzorca vode za mikrobiološko analizo. Prvi vzorec je bil odvzet iz dotoka smeri Zajelšje, drugi pa na pregradi Klivnik. Analizo je opravil Zavod za zdravstveno varstvo Koper. Po določilih 4. člena Pravilnika o higienskih zahtevah za kopalne vode (UL SRS 9-11/88) prvi vzorec ne ustreza določilom
zaradi preseženega števila skupnih koliformnih bakterij fekalnega izvora MPN v 100 ml, ter zaradi preseženega števila koformnih bakterij fekalnega izvora MPN v 100 ml. Drugi vzorec določilom pravilnika ustreza. Iz vode so bile izolirane še naslednje bakterije: Escherichia colli, Enterobacter species, Klebsiella pneumoniae terStreptococus faccalis. Izolirane bakterije so največkrat povzročitelji sekundarnih vnetij, ob zmanjšani telesni odpornosti pa lahko povzročijo obolenje tudi pri zdravih osebah. Pri obolelih osebah se
v- v
PRENOVLJENO ŽUPNIŠČE
PODGRADU
-
Župnišče je po svečani maši v nedeljo, 31. julija, na dan župnijskega pr3l> sv. Jakoba, blagoslovil koprski škof Metod Pirih, že dopoldne pa so blagost novi del podgrajskega pokopališča in obnovljeno mrliško vežico. W i podgrajskega župnišča, zgrajeno leta 1904, je cerkvi zapustila družina Pi'c il zapletih okoli nacionalizacije s strani takratne občine Flrpelje je leta 1960^ dokončna lastnina cerkve. Pred petimi leti, ko je v Podgrad prišel žup<^ i| Gabrijel Vidrih, so bile razmere v hiši in prizidku, ki ga je cerkev ob po11 vaščanov odkupila v sedemdesetih letih, skoraj nemogoče.	<1
Podgrajski župnik Gabrijel Vidrih (levo od škofa) v družbi duhovnik1' ministrantov pred vhodom v svoj bodoči dom.
Župnik se je kmalu po prihodu v Podgrad začel pogovarjati z vaščani in dogovorili so se, da bodo župnišče prenovili. Na škofijo je poslal prošnjo in na priporočilo njene gospodarske komisije so začeli pripravljati načrte. Ob pomoči številnih prostovoljcev, ki so pod strokovnim nadzorom opravili rušilna dela s svojimi stroji, so ohranili samo zunanje nosilne zidove. Jeseni
1992 je bila dograjena prva n0'1
Koprski škof Metod Pirih blagoslavlja prenovljeno župnišče.
j
plošča, glavnina dela pa je opravljena v lanskem in letošnje111 ko je stavba dobila novo ostr{! instalacije in notranji omet. Vžap1 ^ je urejeno stanovanje, župnik tre11 živi sam, pisarna s knjižni^ arhivom, večnamenski prostor za( 50 ljudi in klet. Obnovlj61^, župnišču manjka samo še opre1^ verouk, zunanji omet in u<e okolice. Pri delu je bilo ^ prihranjenega z izbiro gradbenega materiala, upoštevan1™ bili vsi sodobni standardi od zaS do ogrevanja in sanitarij za ol| Finančna sredstva, celotna inve5.a je ocenjena na 130 do 140 tisoč so prispevali vaščani, ki so oP^ okoli 1000 ur prostovoljnega “ j škofija (premostitveni kredit v milijonov SITje bil najet pd ^rC, banki). Delovni organizaciji in Izoterm Piama sta prispevali P j v materialu, za stroške organih . pogostitve ob otvoritvi župnišc -poskrbela Krajevna skupnost F ^ Vabilu na blagoslovitev prenovijej župnišča se je odzvalo okoli 50^ i Prisotni so bili duhovniki j/ Bistrica, Ivan Boštjančič (SL^J Šircelj (SDSS) in Ivan Živorb1' Podgrad).

		
zaradi nujnosti zdravljenja povzročitelja ni ugotavljalo. Vse osebe, ki so podvržene pogostim vnetnim obolenjem (vnetja ušes, oči, obnosnih votlin) svetujemo, da tovrstnih vod ne uporabljajo za kopanje. V naslednjih dneh bodo odvzeti vzorci še na drugih divjih kopališčih v občini. Stroške analiz trenutno krije Zdravstveni dom II. Bistrica in Zavod za zdravstveno varstvo Koper. Na osnovi zbranih podatkov in preiskav bo organom sanitarne inšpekcije posredovano poročilo, ti pa naj bi od Izvršnega sveta SO II. Bistrica zahtevali, da se zagotovijo potrebna sredstva za strokovni nadzor divjih kopališč, če bodo še naprej aktualna. V zvezi z izjavami nekaterih oseb, da je vsa zadeva le "poklicna muha" zdravnika,
do11'
naj povemo, da je pravica in higiensko epidemiološke slu id ostalih zdravstvenih služb/
seznanjene tudi s kvaliteto v°L jr ljudje masivno uporabljajo za posebno še takrat, ko se P°i3vi kakršnekoli indikacije za ob<a . večjega števila ljudi. Interes za je v občini velik, saj si zelo ^ lahko privošči odhod na morje'.,j( prelepem parku sredi m6
katerem se je pred leti blešča1
■m
pa propada! Zakaj? Morda ^ "bodeča neža" v II. Bistri1 usahnila!
A
Higiensko epidemiološka5,^
Andreja Rebec, viš. ^ ^ Zdravnik: dr. Ivica SmaF'/
s
lU
NEZN I K
\ s	n
STARE SLIKE PRIPOVEDUJEJO
le
gosi
180 LET LJUDSKE SOLE V TRNOVEM
'JS hhko upravičeno slavimo častitljiv jubilej - 180 let prve ljudske osnovne j, Snovem, obenem pa tudi začetek organiziranega vzgojno-izobraževalnega in<1 celotnem področju sedanje občine Ilirska Bistrica. /Ve le dolga, temveč in bogata je bila ta pot. Od skromne enorazredne šole z enim samim ' ^ pem Josipom Slavičem, ki je v davnem letu 1814 komajda zmogel prenašati pj e ^an/e peščici od nekaj sto "za šolo godnih" otrok trnovske fare v edini 0ft rilCl'' ki so ji našli streho v privatni Matajzljevi hiši (sedaj Jurčičeva 4), do Jašn/e podobe solidno organizirane mreže osnovnih šol s stotnijo učiteljev in 'u$irn tisočem učencev v sodobnih in dobro opremljenih šolskih stavbah v Pregarjah, Jelšanah, Podgradu, Kuteževem, ter dvema samostojnima
v II- Bistrici, OŠ Dragotina Ketteja v Trnovem in OŠ Antona Žnideršiča v
R/,
IV
osemletni vzgojno-izobraževalni J150 vključeni vsi šoloobvezni Uspešnemu rednemu šolanju je rejeno tudi predšolsko vzgojno v°troških vrtcih. Na OŠ v Bistrici ||ei° tudi oddelki s prilagojenim ^programom. Tako je danes. Kako zgodba začela? Za predstavitev ,0ja osnovnega šolstva na ern bo v jubilejnem letu še
priložnosti.
/a,na stara slika nas vodi v čas na 'Oo stoletja, ko je bila "Ljudska ^Trnovem" že štirirazredna in v .^st°jni šolski stavbi (danes ,0	1), zgrajeni v letu 1866, s
111 ravnateljem - nadučiteljem /Oo«) Zarnikom, ki je šolo prevzel 1873 skupaj s 400 učenci in

JP'
•eefFi
ic»; ;ne'
e prvo šolsko leto so začele ^vati 34 deklet, naslednje leto pa I pe še drugi oddelek in sprejele j i(0Se^erri gojenk v internat. Pravico st' je samostanska šola dobila v Veliko zanimanja za
v Stelji.
rriovem je tedaj delovala tudi Jenska šola, ki so jo leta 1888 ^ vJOge šolske sestre de Notre
samostansko šolo tudi iz širšega prostora (Matulji, Reka, Opatija, Kras) je narekovalo povečanje šole. V letu 1901 so uspeli razširiti in dograditi šolski internat. Šola je kmalu sprejela že 240 učenk in v internat kar 70 gojenk. Imela je celo 8 razredov, II. in III. letnik nadaljevalnega tečaja ter privatni samostojni nemški razred. Samostanska šola je imela za kraj in okolico izreden pomen.
Današnja fotografija je najstarejša znana fotografija domačega učiteljstva iz tedanjega "Postojinskega okraja". Okraj je obsegal šolske občine II. Bistrica (brez podgorskih vasi, Podgrada in Pregarij), šolske občine Vipava, Senožeče in Postojno s Št. Petrom. Na novo ustanovljeno Okrajno učiteljsko društvo se je zbralo na 1. konferenci 22. junija 1898 v Postojni, da bi proslavilo "zlati jubilej" - 50-letnico vladanja Nj. Veličanstva presvitlega cesarja Franca Jožefa I. Edino znano fotografijo tega dogodka so ohranili v družini Kranjec-Kotoraš v Trnovem in nam jo odstopili v objavo.
Vojko Čeligoj
“stan,
ovnem pismu trnovske ljudske šole iz leta 1814 beremo tudi
\ t koker tudi usi(? sl^ul viharja in nasljga sedanjigajablanskiga P i,,0>1fl m tretji dan priljodniga mesza Listognoja, bo tukaj v Ternovim ^ f . ena desbetska po zesarski postavi ali Trivial-sljula, v’ katiri i;*j/ ki se mogli uzljit, brati, pisavi in rajtati posebno namslyku in
p(3' u y ui se mogli uzpit, orati, pisavi m rajtati poseono narnsp^u n jel* u Jn bo mogozbe krainsko, de bi mogli enkrat prov svojie kristiansk ijstf u ^osti sastopiti in potem ratali nekateri bol sastopni kmetji. nekater, <e, L anlverbarji, nekateri tudi zesarju bol koristni soldatji, koker leti, ^ i ^ Želu nizi) nesnaju."
m ■ m    ■■ ■   .	1
J
1849 je bil pouk na trnovski ljudski šoli nemški. Marčna revolucija l|li’ “^8 in kratka "pomlad narodov" je v javno življenje in v šole prinesla iti sPrememb. Med največjimi pridobitvami je bila vsekakor uporaba ( l1 il^Hega, pri nas slovenskega jezika. Velike zasluge za pouk v j/ji	jeziku na trnovski šoli je imel nadučitelj Leopold Belar.
kajmo v 1. razred trnovske šole in poglejmo kaj so se pri g. Leopoldu Ju r|u učil' prvošolci: "Čerkanje, zlogvanje in branje-, pisanje, račun z z V s številkami. Pravoslovstvo se uči med branjem." Na voljo so 119 ur na teden. Katehet Anton Mejač, zgodnik, je učil na teden 5 ur ,Sd.^>isfo nauk". V prvem razredu je bilo "84 fantov in 60 dekličev".
1 Pa so bili: "p. d. = pravdobro, d. = dobro, sl. = slabo."



t^gradno vprašanje
Vas sprašujemo po imenu %'lrr,ku zadnjega slovenskega Velja trnovske Ljudske šole, %'J.Sa Italijani kmalu po \^i naših krajev odpustili. 'Po,. ^Va bralca, ki nam bosta K °tila pravilen odgovor, \° pagradili z enoletno ^ino na Snežnik.

Na vprašanje iz julijske številke nismo prejeli nobenega odgovora. Zaradi letnega dopusta smo čakali na vaše odgovore v soboto in nedeljo (16. in 17. julija), pozneje pa, žal, ne več. Stara slika iz julijske številke je bila posneta v dolini Berne.
V množici vsaj sedemdesetih učiteljev in učiteljic postojnskega okraja prepoznamo komaj katerega domačega učitelja. S številkami so označeni: 1 - nadučitelj Martin Zarnik, 2 in 3 - sestri učiteljici Bibijana-Bibka in Alojzija Bisail, poročena Hodnik, 4 - učitelj Rudolf Horvat (ravnatelj trnovske šole v letih 1911-1919), 5 - verjetno Ivan Thuma, ravnatelj postojnske šole in dolgoletni cesarsko kraljevi nadzornik tudi naših šol. Na sliki so gotovo tudi še drugi učitelji trnovske šole. Tedaj so poučevali še Davorin Judnič in jožef juvan, upokojeni učitelj. Tu so še učitelji vseh tedanjih šol v naši občini (Prem, Knežak, Vrbovo, D. Zemon, Harije, Ostrožno Brdo in Podstenje). Nam lahko pomagate odkriti še koga! S hvaležnostjo bomo objavili na novo odkrite podatke. Pa še nekaj. Ljudska šola v Trnovem je ob svoji 60-letnici leta 1874 izdala spominsko knjižico, v letu 1888 pa tiskano Letno poročilo. Žal se knjižici nista ohranili. Primerka nima niti Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Če kdo izmed bralcev Snežnika hrani izvod omenjenih knjižic, ga prosimo za njuno kopijo.
ŠOLSKO LETO 1993/94 NA OSNOVNI ŠOLI DRAGOTINA KETTEJA
Ko vemo, kaj hočemo, potem najdemo tudi poti, ki vodijo do cilja
Kljub temu da so počitnice v polnem teku, se oziramo na preteklo šolsko leto. Zabeležiti želimo najuspešnejše posameznike in dejavnosti. Med učenci, ki so letos zapustili našo šolo, so si ZLATO PETICO (priznanje za osemleten odličen uspeh) zaslužili: Emanuela Boštjančič, Mojca Kešanski, Simon Rusjan, Metka Šajn in Erik Valenčič.
Na letošnjem tekmovanju za Cankarjevo priznanje (tekmovanje iz znanja materinščine) sta Emanuela Boštjančič in Erik Valenčič dosegla srebrni priznanji. Srebrna priznanja iz
znanja angleškega jezika so si prislužili: Petra Celin, Mladen Erakovič, Roni Jenko in Olivera Priča. Udeležili smo se tudi tekmovanja iz Projectov, nagrajen je bil izdelek Mladena Erakoviča. Oh, ta matematika. Kolikokrat je izrečena ta beseda, in s kakšnim prizvokom?! Pa vendar so tudi učenci, ki rečejo: "Matematika je samo igra, ki jo igramo po določenih pravilih." Znanje teh pravil preverjajo vsako leto. Srebrno Vegovo priznanje so letos osvojili Marjan Krebelj, Urška Brožič, Matjaž Kešanski, Karmen Boštjančič, Dejan Vičič in Ana Šlenc.
Na tekmovanjih za Vegovo priznanje je največ pokazala Urška Brožič, ki se je z odličnim 2. mestom na regijskem tekmovanju uvrstila v sam vrh mladih matematikov - prejela je zlato Vegovo priznanje. Za osemletno zvesto sodelovanje pri Kettejevi bralni znački so bili s knjigami obdarjeni Boštjan Batista, Emanuela Boštjančič, Roni Jenko, Mojca Kešanski, Simon Rusjan in Metka Šajn. Zelo dejavni so bili tudi učenci pri geografskem krožku. Raziskovali so kamnito tehnično dediščino v domačem kraju in za svojo nalogo prejeli srebrno priznanje. Lepe uspehe so učenci dosegli pri še vedno množični Veseli šoli. Najbolje sta se odrezali Barbara Cetin in Petra Šajn, ki sta bili nagrajeni na državnem tekmovanju. Ob tednu gozda je bil na Mašunu organiziran kviz za šole s postojnskega, pivškega, cerkniškega in ilirskobistriškega področja. Našo šolo so zastopale Nina Volk, Sabrina Mikuletič in Nina Gostič iz 4. b razreda. Priborile so si 2. mesto in nagradno potovanje v Kočevski pragozd. V okviru interesnih dejavnosti je najbolj razvejan šport. Športniki so se udeleževali občinskih, regijskih in državnih tekmovanj. Med posamezniki naj omenimo Martina Hrvatina in Igorja Rudeža, ki sta postala državna prvaka v lokostrelstvu in Nastjo Zirenstein, ki je na državnem prvenstvu v teku na 60 m dosegla odlično 2. mesto.
Iskrene čestitke in veliko prijetnih trenutkov!
Kolektiv šole
Z dvema prijetnima prireditvama so učenci OŠ D. Ketteja v Trnovem zaključili šolsko leto. Pokazali so, kaj so se naučili in ustvarili v tem letu. Z glasnim aplavzom so starši pospremili vse nastopajoče učence šolskega pevskega zbora in skupino, ki je igrala na Orffov instrumentarij.

PRVENSTVENE SMERI V KANJAVCU IN VRŠACU
Že davnega leta 1950 so se prvi Bistriški alpinisti vpisali med prvopristopnike do tedaj še nepreplezanih smeri v Vzhodnih Alpah. Rudi Dujmovič in Milan Primc sta skupaj s plezalnimi tovariši pod vodstvom izkušenega alpinista Franca Ceklina prva preplezala nove, po Ceklinu imenovane, smeri v stenah Kanjavca in Vršaca z višinsko razliko od 700 do 1500 m. Podvigi so zahtevali po 20 ur napornega plezanja kar potrjuje, da je šlo za častitljive podvige.
Bistriški fantje Rudi Dujmovič, Milan Primc, Lado Milostnik in Janko Muha
se še radi spominjajo svojih srednješolskih let na postojnski gimnaziji. Mladostna vedoželjnost in številni planinski izzivi so jih že leta 1949 pritegnili v tedaj nastajajoči Alpinistični odsek postojnskega planinskega društva. Starejši in izkušeni alpinist Franc Ceklin, sicer gozdar, je skupino mladih domačinov in Bistričanov znal navdušiti za plezanje v gorah in poskrbel za nujno, čeprav skromno plezalno opremo. Posebej so bili veseli prve najlonske vrvi in plezalnih čevljev, ki so jih dobili od planinske zveze. Prve plezalne izkušnje so si nabirali kar na Soviču nad Postojno pa tudi na enodnevnih izletih v Julijce. V enotedenski turi so temeljito spoznali Julijske Alpe, se spoprijeli s pravimi stenami in se srečevali s priznanimi slovenskimi alpinisti.
K plezalni vnemi jih je bistveno podžgal tritedenski zimski tečaj na Korošici v januarju 1950. Tečaj so vodili znani slovenski alpinisti Milč Herlec, Marjan Perko, brata Kavčič in Uroš Zupančič. Iz Postojne so se tečaja udeležili še prof. Franc Flribar, njegov brat Stane Hribar, Jože Škodič in Tone Valič. Debel sneg in zimske prilike v gorah so jih le še utrdile v plezalski strasti. Z velikimi obeti so pričakovali
šolske počitnice in skrbno načrtovali nove plezalne naskoke v Julijcih. V dragoceno pomoč jim je bil tedanji predsednik PD Postojna Ivan Rozman, ki je še posebej in z veliko ljubeznijo bdel nad nadobudnim planinskim podmladkom v društvu. Prav on je poskrbel za vse potrebno, da so lahko avgusta 1950 postavili štirinajstdnevni tabor v dolini Zadnjice. Od tu se je skupina dan za dnem odpravljala v stene Kanjavca in Vršaca. O treh največjih uspehih te naše skupine beremo v knjigi PLEZALNI VZPONI / VZHODNE JULIJSKE ALPE (Planinska založbaSlovenije, Ljubljana 1970, uredili T. Banovec, M. Kitar, J. Munda in F. Savenc, str. 233-235).
Rudi Dujmovič se še z nasmehom spominja številnih zgod in nezgod, ki so se jim primerile pri teh plezalskih podvigih, največkrat zaradi premajhnih izkušenj. Tako je napačno prepleten vozel na vrvi, s katerim so v steno dvigali Milkov nahrbtnik s hrano, povzročil zdrs nahrbtnika, ki se je v trenutku znašel dobrih 500 metrov pod steno. Tisti obrok hrane je bil dvakrat prigaran, saj je bilo treba splezati po nahrbtnik in se spet vrniti v steno. Janko Muha in Lado Milostnik sta v času omenjenih vzponov žal morala domov in v Postojno zaradi šolskih obveznosti, sicer bi bila gotovo poleg. "Bilo pa je
Slika Jake Čopa: stene Kanjavca, 2569 m (srednji vrh) in Vršaca, 2236 m (desno). Ceklinove smeri z našimi pleZ3‘ označene s številkami 70 v Kanjavcu in 72 ter 74 v Vršacu.
to naše najuspešnejše alpinistično poletje. Kasnejše študijske obveznosti so nas vodile v Ljubljano in drugam in nas odtegnile plezanju in morebitnim novim uspehom. Vesel sem alpinističnih podvigov Bojana Počkarja s Prema in dejstva, da sta kar dva naša študenta Fakultete za šport (Janez Šorc iz Knežaka in Iztok Rink iz II. Bistrice) diplomirala iz alpinizma. Želim si, da bi vsem tem našim alpinističnim uspehom sledilo čimveč mladih." zaključuje Rudi Dujmovič.
Vojko Čeligoj
ZAHODNA STENA VRŠACA/Ceklinova smer	Sij
"Prvi plezali Duša Bajc, Franc Ceklin, Rudi Dujmovič, Milan Primc in ^ jtg Valič 17. avgusta 1950. Ocena lll-IV, višina stene 700 m, čas plezanja H y SEVEROZAHODNA STENA VRŠACA/Ceklinova smer	, Pc
Prvi plezali Franc Ceklin in Tone Valič 25. junija 1950 (spodnji del), im Ceklin, Franc Hribar, Milan Primc in Tone Valič 21.-22. avgusta 1950 (s^ \ del), Franc Ceklin, Rudi Dujmovič in Franc Hribar 27. avgusta 1950 (žg0^ Do del). Ocena IV, težka orientacija, višina stene 1100 m, čas plezanja 201)1 iit( SEVERNA STENA KANJAVCA/Ceklinova smer
Prvi plezali Franc Ceklin, Rudi Dujmovič, Franc in Stanko Hribar 25. a^gf. Hi, / 950 (spodnji del do Prednje Leve) in 19. avgusta 1950 (gornji del od Pre" t) Leve do vrha). Ocena lll-IV, težka orientacija, naporno, mest^ O, izpostavljeno, višina stene 1500 m, čas plezanja 20 ur."	^
i' šml!
Poletni pohod na Snežnik, šestind vaj set ič
TOKRAT V MEGLI IN VETRU
Po sončnem vremenu in poletni vročini je prav nedelja, 14. avgusta, obrnila hrbet številnim ljubiteljem Snežnika, ki so se nameravali tega dne udeležiti poletnega pohoda nanj. Nočna nevihta, s sicer težko pričakovanim dežjem, se je do jutra umirila, za seboj pa je pustila močno ohlajeno ozračje, na vrhu pa še meglo in veter.
Organizatorji pohoda, občinska Športna zveza, domače planinsko društvo in Taborniški rod Snežniških ruševcev, so zjutraj skoraj obupali. Pred avtobusom, ki naj bi pohodnike približal cilju, se je zbrala le peščica vztrajnežev, do poldneva pa je, kljub vsemu, Snežnik dobil skoraj dvesto vnetih obiskovalcev. Organizatorji so med prisotnimi nagradili najštevilnejšo družino Čeligoj (Mirjam in Marijana s sinovoma Klemnom in Jernejem) in gospo Nado Dovgan iz Brežic, ki je ob pohodnikih iz Kopra, Gorice, Logatca, Trsta, Ljubljane in drugod prišla na vrh od najdlje.
Med pohodniki je bil tudi 78-letni Anton Štefančič iz Jablanice, ki je doživel svoj planinski krst po prvem prihodu na vrh. Slovesno je bilo tudi na spustu, ko je snežniške gozdove ogrelo sonce. Vsaj 150 pohodnikov je obiskalo tudi Črni dol in njegovo kočo, ki je letos stara že 80 let. Kot Vilharjevo kočo so jo leta 1914 postavili bistriški planinci. Bila je prva slovenska koča pod Snežnikom in ena redkih slovenskih postojank na Primorskem. Zgodovino koče in njeno pomembno vlogo, sedaj za taborniški podmladek, so v sliki in besedi predstavili domači taborniki, ki so skupaj s športnimi animatorji udeležencem pripravili prijeten popoldan s športnimi in razvedrilnimi igrami.
Organizatorji se zahvaljujejo vsem, ki so kljub mnogim težavam pripomogli k uspešnemu vzponu na Snežnik, 77-letnemu Ivanu Skrtu pa, skupaj s prijatelji, želijo,da bi se mu praske, ki jih je dobil ob nerodnem padcu čimprej zacelile, da bo z nezmanjšanim veseljem in korajžo še velikokrat prišel na vrh Snežnika.
-oj
e
ČESTITKI

Te dni sta slavila življenjska jubileja marljiva planinca iz Trnovega,
JOŽE MATETA 75-letnico in
JANEZ ŽIBERT 50-letnico.
Obema planinski prijatelji iskreno čestitamo!
\-------------------------------.............—...............- J

Koča na Snežniku, ki pred desetimi leti oi pločevino, je prav te tudi svoj dokončt Naporna pripravljali prenos okoli 300 k potrebnih orodij st domači planinci, strol na 700 kvadratnih me in strehe pa so prevz koprskega ličarskeg. Habitas. Celoten podvig je v domačem f društvu uspešno vo Šajn.
Tekst in fotografija: V.
OBRAZI V NALOMUENEM ZRCALU
orriemben del našega življenja fvliajo praznovanja rojstnih dnevov , jubilejev. Osebno že celo leto ®ežujem obletnico zadnje blitve. Že dvajset let je namreč tega, s° ate takratne strukture zaradi višjih 'Fresov izselile iz prostorov sedanjega v stanovanje v Prešernovi ulici, f 2agotovilom, da bom dobil eno najboljših stanovanj v II. Bistrici, Sa vdal šele po "prijateljskem ['Pričevanju", četudi sem bil sicer Priden. In res, stanovanje katerega *>no vrednost predstavljajo vrata, 9. kvadratih jih je kar 8, je v Ptnejšem predelu mesta. Pravi biser ll^ture in racionalnosti. Da je v a tudi protipožarno odlično se bom lahko prepričal ob brijem potresu. Pa pustimo to in i Tirno k višjim interesom. Odločitev rjitvi sodobnega sodišča se je l/ a kot zelo modra, saj je ena od rjnbnejših nalog naših hiš pravice Hevanje tradicionalnih slovenskih ^JTot in značilnosti - nevoščljivosti. Bl*toPnički naprej tiči zdraharstvo, 8a krona je družabno srečanje na U' kjer se v prisotnosti strogega 0a.na čelu s sodnikom vse lepo je 'n dokumentira za zanamce. Do ^l6 k resnemu vzdušju pomembno pisalni stroj muzejske j. 0st'- ki so ga, ne zavedajoč se psihološkega vpliva, ko je este in one strani zakona prisilil
iir'hPolni
Vil'
resnosti in koncentraciji,
er,jali 2 neko moderno in
k
roti J00Se^no aparaturo.
0| tj^ke mi, da v podkrepitev gornjih | Predstavim tipičen primer iz 7 \°Ve^e so<dne prakse. Jaz in moj ;dif ;|0ec ^e vrsto let delava podobno Podobnih delovnih okoljih. (J Cez noč se je med nama, v egalite, fraternite, t 'a velikanska razlika. Od besa blatnik njegovega porscheja in Pfik varovanja slovenskega
.c nega izročila se prične.
Zunanjega ministrstva, da je 0 državljanstvo stvar l|0-ezn'ka, da pa mora vsakdo pred J'tvijo (ali bo dobil poleg
CERTIFIKATI l_N DRUGE PRAVLJICE
slovenskega še italijansko državljanstvo) temeljito preučiti vse posledice takega početja, razumem takole; skupaj spravite skupino strokovnjakov: finančnike, pravnike, zgodovinarje, politologe in mogoče še vojnega analitika a la Miroslav Lazanski. Pripravijo vam študijo, ki vam omogoči odločitev brez tveganja. Drugače ne gre. Šušlja se (članek pišem 12. avgusta), da bodo naši dovolili dvojno državljanstvo le tistim Primorcem, ki imajo penzijo pod 23.224 SIT in nimajo drugih dohodkov. Po drugi strani pa v Kopru nestrpno pričakujejo obisk Silvia duca di Berlusconi Sorriso Colgate, ki naj bi govoril o italijansko-slovenskem prijateljstvu v stilu: noi ti daremo il nostro duce e il nostro re. Z balkona Vil le Loggia bodo potem množici na Piazza Tito delili čokolatine Bacci Peruggina.
In kaj mislim jaz? Punce na matičnem uradu bodo zelo kmalu potrebovale očala z debelimi stekli, saj bodo od neprestanega pisanja in buljenja v tisti prekleti ekran postale napol slepe, najprej zaradi slovenskih "domovnic", po sedanjih dokumentih za pridobitev italijanskega državljanstva pa jih čaka kdo ve še kaj. Kar je preveč je preveč!
Certifikati. Kličem tako jaz po telefonu Geoffreya Fuchsa, ki je s svojo genialno izjavo, da mora Slovenija čimprej v Evropo in da je 20%. letna inflacija previsoka, dokazal, da so vsi naši ekonomisti zanič. (Po moje bi "pod hitno" morali ukiniti obe naši ekonomski fakulteti.) Ljubek ženski glas iz telefona mi že pred predstavitvijo pove, da sem zelo pameten, ker sem prosil njih za nasvet kam s svojim certifikatom. Iz slušalke je zagostolelo: "Najboljše bo, če boste certifikat zamenjali za delnice z največjim
donosom. Za nasvet vam zaračunamo 300.000,00 SIT, ki jih, prosimo, nakažite na naš račun št. ..., račun št. ..., račun ..." Srečen sem odložil slušalko. Žal je čez čas moje navdušenje upadlo. Po daljšem razmišljanju sem prišel do sklepa: najbolje bi bilo, da bi v zameno za certifikat dobil žetone za Casino v Portorožu - bi se vsaj nekaj ur odlično zabaval. Druga možnost bi temeljila na logiki, da je hrana v kasarni s 3000
vojaki zelo enolična. Če pa se naenkrat hrani samo 60 vojakov, je hrana lahko zelo dobra (ali obratno). Odvisno od kuharja.
Ker vse agencije za odkup certifikatov trdijo, da bodo sredstva vložila v uspešna podjetja je očitno, da kljub množici nezaposlenih delavcev deluje večina slovenskih fabrik zelo uspešno. Predpostavljam, da so v njih zaposleni sami roboti.
V naslednjih vrsticah bom zapisal vrednostno lestvico poklicev in opravil, pomembnih zame osebno. V primeru,
da je vaša klasifikacija podobna ali enaka moji, prosim da se mi javite pod šifro "300.000 DEM nameravam porabiti za dober kšeft" s pripisom "Jaz denar, ti ideje". (Številke šifre so lahko tudi višje.) Napovedana lestvica izgleda takole:
-	na prvo mesto po pomembnosti sem postavil mojega avtomehanika. Primer je tako jasen, da komentar ni potreben.
-	Drugo mesto zaseda moj trgovec. Iz stalnega spremljanja reškega časopisja,
posebno pa rubrike "Primerjava cen", ugotavljam, da so cene izdelkov v bistriških trgovinah dan za dnem nižje, za kar moramo biti našim modrim trgovcem hvaležni tudi mi, Bistričani, potrošniki. Res je, da bodo tako enoletni finančni plani po trgovinah izpolnjeni šele v treh letih. (Včasih sta morali za isti učinek delati skoraj dve generaciji). Toda, kako krasen občutek nas preveva, ko prvič v zgodovini dobimo pri nas kakšno stvar bolj poceni kot v Ljubljani (izjemi sta seveda krompir in zelje). Saj ni za verjeti.

OBVESTILA
Nedelja, 28. avgusta, j ob 19. uri
a^ostanska kapela
Koncert
f ^uročnega ansambla |	Illyricus
Štemberger - flavta, Co> Konjedic - oboa, Vesna ^ d*io-Tataj - violina, Dragica M*)Sa - čembalo, Adnan , ^CcWc - flavta, Mauro Šestan ^l°lončelo, Bojan Glavina -f^balo; PROGRAM: Pez, rJ^sc/i, Loeillet, Telemann, ^tz in j. S. Bach)
°°ota, 10. septembra, ob 16. uri bOM NA VIDMU
Srečanje mladih ,f hteratov Primorske j^ovna žirija ZKO Slovenije sedala oceno literarnih del L.^indvajsetih avtorjev, tj. »'je ocenjena dela bodo 1 ^torji.

Petek, 16. septembra, ob 19. uri
GALERIJA NA VIDMU
Otvoritev razstave olj na platnu BEATRIZ TOMŠIČ (Argentina)
GLEDALIŠKO-GLASBENI ABONMA ZKO ILIRSKA BISTRICA vpisuje v gledališko-glasbeni abonma za sezono 1994/95. Informacije in vpis: ZKO II. Bistrica, Bazoviška 26, tel. 067/ 81-250.
VABLJENI!
OTROCI!
V četrtek, 8. septembra, ob 16. uri bo v knjižnici Makse Samsa javno žrebanje kviza "KNJIGA V PROSTEM ČASU". Pridite!!!
NOVOSTI V KNJIŽNICI
Leposlovje za odrasle Bradford, B. T.: Ženske njegovega življenja (uspešnica); Doneva, T.. Dnevnik gospe Angele; Felc, J.: Radost poslednjih ur; Grisham, J.: Firma (uspešnica); Guzelj, M.: Črtomirice; Haggard, H. R.: Križarska vojna; Jančar, D.: Augsburg in druge resnične pripovedi; Klabund: Borgia; Krušnik, S.\ Smeh na vseh poteh -1150 šal; Malik, P.. Woodyjev kanal; Marc, L.: Črepinje - spominjanje primorskega duhovnika; Perčič, T: Izganjalec hudiča; Ranti, R.: Kako postaneš filmska zvezda; Sterle, V.: Fant, to pa so čekani in pol; Tomazin, /.: Nebo nad Afriko - polet z zmajem s Kilimanjara; Žigon, /.: Življenjski izzivi.
Strokovna Literatura za odrasle CornellJ.: Približajmo naravo otrokom; Drenek-Sotošek, B.. Celulit - tegoba današnjega časa;Glasser, W.: Kontrolna teorija ali kako vzpostaviti učinkovito kontrolo nad svojim življenjem; Gray, J.: Moški so drugačni, ženske tudi; Hertz, L.: Amazonke v političnem svetu; Huber, B.: Pravi moški zame; Jantra, H.: Vrtni raj na balkonu, terasi in strehi; Klevišar, M.: Spremljanje umirajočih; Kobal, E.: Kemija za vedoželjne; Kuhale, V: Pripravljanje
učiteljev na vzgojno-izobraževalno delo; Margulies, N.: Da, tudi jaz znam risati; Musek, J.: Psihološki portret Slovencev; Narava v osrednji Evropi; Novljan, S.: Šolska knjižnica v izobraževanju; Od Triglava do treh vrhov sveta; 0'Hara, G.: Enciklopedija mode; Rastline in živali okrog nas; Rathbone, A.: VVindovvs - okna - za telebane; Starčič,S.: Čas za produktivnost v slovenskih podjetjih; Starman, D.: Direktni marketing; Svoljšak, P: Soška fronta; Šter, J.: Kaj je moralno; Šuštaršič, R.: Janezovo razodetje ali o treh vrednotah; Tryckare, T.: Velika knjiga o ribolovu; Verbič, B.. Dobrodošli med najboljšimi; Zabrni, H.. Živeti kot da Bog je.
Leposlovje za mladino Disney, W.: Aliča v čudežni deželi; Najlepše zgodbe Carla Barksa; Ostržek; Praznik tisočerih luči; Zgodbe za lahko noč; Filipovič, Z.: Zlatin dnevnik -otroštvo v obleganem Sarajevu; Kunčič, M.: Triglavske pravljice; Pratchett, W.\ Kopači - druga knjiga o Nomih; Rotman, G. Th.: Princeska Zvezdana; Zgodba o Vrtismrčku in Šilonoski.
Strokovna literatura za mladino
Nalepnice: Dinozavri; Avtomobili; Psi.
Čestitamo!
-	Ranko B. - je prvodostopni iz strukture, ki mi daje plačo. Včasih sem njega uči jaz, danes pa mi on daje lekcije. Moji odnosi do njega so odvisni od višine moje plače. Trenutno so hladni. Nikoli niso bili v točki vrelišča in nikoli v območju hladne vojne. R. B. je strelovod za strukture, katerih kontinuiteto s starimi "kadri" se čuti praviloma v šparanju.
-	Branko Zidarič je novinar. Če predstavlja g. Borislav Zejnulovič srce tega časopisa, je Branko njegova duša, pa tudi jetra in ledvice. Branko lektorira moje članke. Ko zmanjkuje prostora mi zapiše tekst kar brez odstavkov in vse pisanje lahko preberete v eni sapi. Pri hujših primerih izpusti vsa ločila. Skrajnost racionaliziranja predstavlja krajšanje naslednjega teksta: Jast pišem pismo. Burja piha kot neumna. Trava pa vseeno raste... To boste brali takole: JhT. Odlika Branka je njegov poglobljen pristop ob opisovanju problemov in odlično poznavanje slovenščine. Zaradi tega lahko postane zelo nevaren. Upam, da ne bo končal kot marsikateri "najboljši sin naše domovine" kje v tujini, mogoče v Ljubljani. Preden se Branko zasmeje trikrat premisli.
-Moj zdravnik. Ko sem imel 17 let je bil na tovrstni lestvici 524. Z leti se je hitro povzpenjal. Kot vidite je že na četrtem mestu. Upam, da še dolgo ne bo prišel na prvo mesto. Razmere v katerih dela odgovarjajo 250. mestu na lestvici kar pomeni, da imajo že dolgo vrsto let organizacijo zdravstva v naši občini v rokahl 9-letniki.
Sanacija: ob raznih gripah bi lahko vrste čakajočih v ambulanti občutno zmanjšali. Umaknili bi stolice v čakalnicah. Tako bi vzdržali samo tisti, ki imajo vse" šanse" za preživetje. STP (Slovensko telefonsko podjetje) rotim, naj nikar ne postavi javne govorilnice namesto tistega velikega pepelnika pred ambulanto. Zakaj, ni težko uganiti.
-	Moj vodovodni inštalater. V naših logih zelo redko bitje. Ilustracija potrebnosti: 3 "špine" na eno sekundo puščajo eno kapljico vode, kar je na dan toliko in toliko litrov vode ali na leto toliko in toliko hektolitrov, kar pomeni toliko in toliko denarja.
-	Ivanka in Zdravko. Delamo skupaj v isti pisarni. Zdravko skrbi za zdrav duh v zdravem telesu, jaz pa samo za zdrav duh. Včasih gremo skupaj na pijačo v naš uradni lokal, ki se imenuje "Pri mehki curi" ali bolj moderno "Okrepčevalnica Baša". Uradne lokale imajo vse pomembnejše institucije: Tokovci so hodili k Mladici, Glasbena šola ima "Šipo bar", Občinarji pa so njega dni oblegali Pizzerijo Park. Znani duhovitež Fric Tomšič (imamo jih še nekaj odličnih, pa se zaradi svojih služb ne smejo preveč "hecati" ) je nekdanje dogajanje opisoval takole: "Moj znanec preklinja, da bo v stavbo občine vrgel bombo, saj mu je že dovolj čakanja in moledovanja za kakih 300 dokumentov, potrebnih za gradnjo hiše". Odvrnem mu, da bi v takem primeru napravil veliko škodo. "Koristneje bi bilo, če bi bombo lansiral v pizzerijo". Da, da. Časi se menjajo in tudi Občinarji so nehali popivati kavo, ko je prišel Blokar in stvar blokiral.
Še dve novički: po vzoru na novoustanovljeno Društvo ljubiteljev živali bodo ustanovili Društvo ljubiteljev ljudi. Sivi panterji bodo ustanovili odsek črnih panterjev. Vanj se lahko vpišejo tisti, ki so se "penzionirali" na podlagi nakupa, dokupa, pa tudi podkupa delovne dobe. Pogoj: starost najmanj 18 let in delovna doba 2 meseca.
D. B.
ZANIMIVOSTI
FERRARI \iOTORSHOW AiASUN '94
S ciljem, da bi avtomobilisti šport približali tudi tistim, ki ga ponavadi gledajo le iz domačih foteljev, je Ferrari klub ll. BistricA, ki bo v naslednjem letu poskušal izvesti gorsko hitrostno dirko za državno prvenstvo, s pomočjo kluba A K VVEST-OLIMPIJA iz Ljubljane, na Mašunu pripravil srečanje ljubiteljev avtomobilizma. V nedeljo, 7. avgusta, se je na dirki, ki ni štela za nobeno prvenstvo, po nestrokovnih ocenah zbralo okoli 5000 ljudi. Organizatorji so jim pod vodstvom Mira Gardelina pripravili hrano (pečeni vol na ražnju), pijačo, nagradno žrebanje vstopnic, srečelov in modno revijo.
Osrednji del programa, avtomobilska dirka s tekmovalnimi vozili iz državnega prvenstva Slovenije, je potekala po asfaltni gozdni cesti od obračališča na Koreji do križišča s cesto Koritnice-Mašun-Leskova dolina v dolžini 780 metrov. Tekmovanje se je odvijalo v skladu z Mednarodnim športnim pravilnikom (FIA), pravilnikom Prvenstva Republike Slovenije v gorsko-hitrostnem
7
*»*m«?***' g?

S
iijr^f*" Iti “L'..**,
Daihatsu na dveh kolesih.
svečani otvoritvi pa se je ob 15. uri začela prva vožnja, ki jo je kmalu po startu prekinil dež. Ko se je cesta osušila so vsa vozila startala še enkrat. Za končni rezultat je tako štela le druga dirka, v kateri so vozniki startali po doseženih rezultatih s treninga, od najpočasnejših do najhitrejših, kar je še posebej popestrilo dirko. Hrup
Atraktivna vožnja Slavka Komela.
avtomobilizmu za leto 1994 (AMZS) in posebnim pravilnikom, ki ga je pripravil organizacijski odbor. 21
tekmovalcev je s svojimi avtomobili tekmovalo v štirih razredih: Daihatsu, Clio (nastopil je le Martin Črtalič), do 2000 ccm in nad 2000 ccm. Prijave, verifikacije, tehnični pregledi in treningi so se začeli dopoldne, po

UREDNIŠTVO: Bazoviška 40
66250 II. Bistrica
NAROCILKICA
ime in priimek ~
I/
se naročam na časopis SNEŽNIK. Prosim, da mi ga pošiljate na naslov:
II

., dne _
Podpis: _
prirejenih avtomobilov, doseženi časi na semaforju, vešč komentator in atraktivno obračališče so množici gledalcev izvabljali vzdihe občudovanja. Na progi v obliki osmice so vozniki opravili 3 polne kroge in dosegali čas okoli dveh minut. Najhitrejši je bil Tomaž Jemc s svojo MAZDO Farnilio 323 GTR. Progo je
prevozil v času 1 minute, 43 sekund in 66 stotink in si s tem rezultatom prislužil še gorsko kolo. Prvi trije v posameznih razredih so na koncu tekmovanja prejeli plakete, praktične nagrade in šampanjec. Po nastopu Manekenske skupine "BUONA SERA" z aktualno miss Slovenije Metko Albreht, so se obiskovalci ob živi glasbi zabavali še pozno v noč.
Ferrari klub iz II. Bistrice si je za organizacijo dirke in družabnega srečanja po mnenju mnogih prislužil odlične ocene. Veliko število gledalcev, nastopajočih in znanih obrazov
REZULTATI
SKUPINA II (nad 2000 ccm): 1. Tomaž jemc (MAZDA Farnilia 323 GTR) 01:43:66, 2. Darko Peljhan (VW GOL F G60 Ra llye) 01:45:30, 3. Lucio Stolli (FORD Escort Cosworth RS) 01:46:15; SKUPINA I (do 2000 ccm): 1. ' Slavko Komelj(OPEL Kadett GSI 16V) 01:50:31, 2. Miro Kovič ' (PEUGEOT 106 Rallye) 01:53:10, 3. Miro Veljak j (RENAULT Clio Williams) 01:55:59; CLIO: 1. Martin Črtalič (RENAULT Clio 1.4 RT) 02:00:00; DAIHATSU: 1. Vlado Očko (DAIHATSU Charade TS) 02:05:12, 2. Bogdan Anderluh (DAIHATSU Charade TS) 02:05:19, 3. Janez Jeršin (DAIHATSU Charade TS) 02:05:23.
slovenskega avtomobilskega športa to vsekakor potrjuje. Profesionalno vodenje dirke z izkušenimi časomerilci in starterji je na Mašunu zapustilo pridih prave dirke in prepričalo prisotne, da bo tako tudi naslednje leto na dirki za državno prvenstvo.
B. Z. (Foto: D. Cek)
FERRARI 348 ts - njegov lastnik Toni Maglica je bil edini, ki ni izneveril organizatorjev.

90 LET
ROZE ZAJC
,
V:- ; ■ -l .
Roza Zajc bo 31. avgusta 1994 praznovala devetdeseti rojstni dan. Rodila se je v "Dvorani" pod kostanji, ko je bila zgradba še čisto nova in so v njej živeli gosposki ljudje. V družini borcev proti fašizmu in kulturnih delavcev ji ni bilo nikoli dolgčas, saj je imela za družbo štiri brate in šest sester. Tudi sama je delala v kulturi. Spominja se, kako je prepisovala drame in komedije, ki sojih režirali njeni bratje, zvečer pa je hitela na vaje domačega pevskega zbora, če ji članstvo v sokolskem društvu ni jemalo preveč časa. Službovala je v bratovi notarski pisarni v Šoštanju, poklicno pot pa je končala kot uslužbenka gozdne uprave v II. Bistrici z dopolnjenimi 62. leti. Vedno je živela redno in skoraj 30 let je vstajala ob štirih zjutraj. S kakim posebnim zdravjem se ni mogla nikoli
pohvaliti. Cela štiri leta je preležala v postelji, sicer pa stara modrost pravi, da moraš biti vse življenje bolan, če hočeš dočakati visoko starost. Gospa Roza v nobenem primeru ne kaže svojih let, čeprav sama pravi, da je prišla v obdobje življenja, ko ji "... pehajo oči in moči, duh in sluh ...", vendar s svojim vsakodnevnim početjem dokazuje nasprotno. Še zmeraj bere, rešuje križanke in kot vsi upokojenci poseda pred televizorjem. Pogosto se sprehaja ob ograji domačega balkona, čeprav je noge ne nesejo več tja, kamor bi rada. Govori angleško, francosko, italijansko (včasih pokramlja s sestrama, ki živita v Italiji), nemško, srbohrvaško in še zmeraj poučuje svojo prapravnukinjo. S svojo pokončno držo je ohranila pripadnost slovenstvu v času okupacije Primorske, ko je italijanske oficirje učila peti slovenske pesmi. Prijatelji in sokrajani ji za visok življenjski jubilej iskreno čestitajo in ji želijo še veliko lepih in zdravih let. Dobro srečo ji želi tudi uredništvo Snežnika. (Foto: Z. Slapšak)
FERARRI MOTORSHOti MAŠUN '94
PRESS
* Nekateri so dirko, kljub temu ti ni štela za nobeno točkovanje, w zares. Že na treningu je 0 Hočevar pokazal kako se sposoja mazda 323 pelje po dveh kol^ Andrej Jereb, najmlajši tekmov^1 pa je s svojim suzukijem por kakšne kvalitete je trava na bH0 pašniku.
* Slavko Komel je ponovno nasK s svojim legendarnim kadettoM je še vedno najglasnejši. Nj0 kolegi in nekateri gledalci so ^ dejali, da ga je bilo na M01 slišati že takrat, ko ga je S/a^1 Novi Gorici postavljal na prikolic11
* Organizatorji so v vabilo f prireditev obljubljali razstavo ^ mobilov znamke Ferrari. Na prosto11 kjer je bila predvidena razstavo, J si radovedneži ogledovali tri 0 lepotce. Eden izmed njih je bil P®‘ "plemenita mašina", druga dva f sta nosila oznaki mazda RX 'j. honda NSX. Prvo je pripeljal ^
Turk, drugo pa Andrej Pegol
edi'
od direktorjev ljubljansko!1 predstavništva podjetja Diamond-
* Najboljši v posameznih kategoV so prejeli praktične nagrado nepogrešlivi šampanjec. Na W j vsake dirke morajo zamaški lo. daleč v nebo. Na Mašunu je nor šampanjca dobil Tomaž Jemo F litrov). Zanimivo je, da je mazdo, ga je v letošnji sezoni večkrat na cedilu, ubogljivo prenašala njef težko nogo prav na dirki, ki ni s‘ za nobeno prvenstvo.
* Miro Kovič je na Mašunu Pr . pognal svoj novi peugeot 1. Izjemno drzna vožnja mu je pd^, 2. mesto v skupini do 2000 c j1 prave težave pa so se zaffl6^ odpiranjem steklenice šampanic3‘ ^ mu je končno le uspelo, ie j
veselja poleg sotekmovalcev po^ še sebe.
tl
* Kranjčan Bojan Turk se /e ^ , dirko pripravljal kot da bi d10 ^ 1 državno prvenstvo. Stara želj3.^ bi bil vsaj enkrat boljši od '‘j’; Grada in Vojka Hočevarja sp ^ j le delno izpolnila. Grada na ni bilo, Hočevarja pa je P‘ zgolj zaradi tega, ker mu akrobacijah na treningu v tekm0'11 vožnji uspelo podreti ciljni d!0*
* Za prekinitev dirke je poleg ^ ji poskrbel tudi Vojko Hočevar, j namesto z imprezzo nastopil ž ^ 323 in povzročil časornerilcem P J sivih las. V silni tekmovalniv . jim je podrl fotocelico.
* Med premori so se . podili tudi modeli na daljinsko ^
'n pogonom na metanol.

teh miniaturcev se vrtijo kar ne^ i hitreje od hrumečih stmlpj tekmovalnih avtomobilih, če P1 ,fi\ )i°il
vgrajene merilce bi pokazai do 36 tisoč vrtljajev.
* Velika posebnost srečadf ^ Mašunu je bil tudi vol, PeC.e.J žaru. Ker ga je med Pece^ nekoliko zmočil dež, so ga P°s
kar z nenaročeno obaro.

i

S
s

NEZN I K
D'
0 r

5
. COMMERCE
marčne STORITVE IN TRGOVINA d.0.0.
66250 Ilirska Bistrica GRAFIČNI ATEUE Bazoviška 40 tel. 067/81-297, fax. 067/41-124
papirnica - linea art Bazoviška 19
tel/1ax. 067/42-077



KOZLEK
PROIZVODNJA - TRGOVINA - STORITVE d.0.0.
Rozmanova 19, II. Bistrica TEL., FAX 067/41-630
VSE ZA KMETIJSTVO IN VRTNARSTVO KRMILA, GNOJILA, SEMENA,
ZAŠČITNA SREDSTVA....
y NOVI STROJI IN KOMISIJSKA PRODAJA KMETUSKE MEHANIZACIJE
Suma inženiring d.o.o. Bazoviška 18, 66250 Ilirska Bistrica Telefon: 067/41-504, telefax: 067/81-042
Primorski
skladi
d.o.o.
KOPER
opravljanje ? investicijskimi
skladi
Večina Slovencev še vedno ni rešila vprašanja, kaj z lastninskim certifikatom. Ker je možnosti precej, je odločitev še težja.
PRIMORSKI SKLADI d.o.o. KOPER
smo družba za upravljanje z investicijskimi skladi. Sedaj ustanavljamo svojo prvo pooblaščeno investicijsko družbo MODRA LINIJA d.o.o. KOPER, ki bo zbirala lastninske certifikate.
Kako in kje vložiti vaše certifikate kaj boste investitorji pridobili znanje, če nam ga boste zaupali ter za vsa druga vprašanja in informacije smo vam med delavniki na voljo:
-	na sedežu podjetja SUMA INŽENIRING d.o.o. ILIRSKA BISTRICA, Bazoviška 18 in na telefonski številki 067/41-504;
-	na našem sedežu PRIMORSKI SKLADI d.o.o. KOPER, Pristaniška 8 in na telefonski številki 066/37-764.
upravljanjem vaših certifikatov gradimo bogastvo bodočih generacij.
Pišejo se vam dobri iasi.

d.o.o.
PODBEŽE 39 - ZALČI 66250 IL. BISTRICA tel. 067/82-402 fax. 067/81-285
Ugoden nakup:
-gradbenega materiala -vodoinstalacijskega materiala materiala za centralna ogrevanja - italijanska keramika - teraco ploščice - topli podi
MONTAŽA VODOINSTALACIJ, CENTR. OGREVANJ,
KLIMA NAPRAV,
OGLEDI IN SVETOVANJE
NA BAZOVIŠKI 4a SMO ODPRLI NOVO TRGOVINO
MOŽNOST NAKUPA NA OBROKE
Urnik: NON STOP
8 - 18
SE PRIPOROČAMO
5UK1S
transport
terminal
ilirska bistrica
ProVITA"
Inženiring d.o.o. 66250 Ilirska Bistrica Adamičeva 4 tel. 067/41-820
Skupščina občine Ilirska Bistrica
CP POLIURETANI
POLIURETANI - PIAMA P'ma
PEKARNA
Ilirska Bistrica
Adriatic*
zavarovalna družba d.d,
adriatic-damia Bazoviška 1, tel. 067/41-924 Vem, da mi bo ob stani stala dobra zavarovalnica
MM
BMDINŽENJERING
primorje
ajdovščina
ENOTA BISTRICA IL. BISTRICA
'
S
iu
NE Z N I K
JVosIov uredništva: Bazoviška 40,
66250 Ilirska Bistrica, tel. 067/81-297, tel/fax. 067/41-124 Ustanovitelj: Borislav Zejnulovlč Izdajatelj: "GA commerce". Bazoviška 40 Glavni in odgovorni urednik:
Borislav Zejnulovlč
Uredniški odbor: Dimitrij Bonano, Vojko Čeligoj, Zdravko Debevc, Franc Gombač, Ivko Spetič /predsednik/, Sergij Siene
Urednik, novinar in lektor:
Branko Zidarič
Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Tisk: "GA commerce" Ilirska Bistrica Naklada: 1200 izvodov

CENIK OGLASOV V
Snežniku
1. polovica strani	28 x 17 cm	28.000	SIT
2. četrtina strani	14 x 17 cm	14.000	SIT
3. osmina strani	14 x 8,5 cm	7.000	SIT
4. šestnajstina strani	6,5 x 8,5 cm	3.500	SIT
Cena dvobarvnih oglasov na prvi in zadnji strani je višja za 30%. Za večkratno oglaševanje znižamo ceno po dogovoru.
Pokličite "GA commerce", Bazoviška 40, Ilirska Bistrica, tel/fax: 067/81-297
e 51, 66243 Obrov, Telefon 066/83-420, Telex 34462 Sudest SLO, Telefax 066/83-440
ji
Sne z n i
i
ŠPORT
KARATE
ŠPORTNA REKREACIJA
MEDNARODNI TURNIR
V MURSKI SOBOTI
5. KOLESARJENJE Z GORSKIMI KOLESI
\a turnirju, ki ga je organizirala KARATE ZVEZA SLOVENIJE, je v soboto, 18. junija, sodelovalo 9 državnih reprezentanc (Avstrija, Italija, Slovenija, Hrvaška, S.K.I.F. Slovenija, Madžarska, Nemčija, Turčija, Slovaška). Poleg navedenih reprezentanc je na turnirju sodelovalo tudi 24 klubov iz Slovenije in prej navedenih držav.
Športna zveza Ilirska Bistrica v okviru športnih prireditev, ki jih organizira skozi vse leto, prireja v nedeljo, 4. septembra 1994, 5. KOLESARJENJE Z GORSKIMI KOLESI s startom ob 9. uri na Črnih njivah nad II. Bistrico.
V štirih kategorijah je nastopilo 231 tekmovalcev, sam turnir pa je trajal od 9. do 21. ure zvečer. Tekmovalci Karate kluba Teles iz Ilirske Bistrice so na pot odšli v soboto zgodaj zjutraj, nazaj pa so se vrnili v nedeljo. Skoraj vsi klubi in reprezentance so na tekmovanje prišli dva ali tri dni prej in se nastanili v murskosoboškem hotelu Diana, v naši občini pa za podobne pogoje sploh ni finančnih sredstev. Kljub naporni sezoni in utrujajoči vožnji so se ilirskobistriški karateisti odlično odrezali. KristoferŠtembergerm Vojka Šestan, ki sta tekmovala za slovensko reprezentanco, sta v močni konkurenci posameznikov zasedla 3. in 4. mesto, Robert Čurlič pa je bil četrti. Starejši pionirji {Miroslav Derajič, Mladen Kablar in Ivo Tijan) so se uvrstili na 3. mesto. V ekipni konkurenci smo dosegli velik uspeh - Vojka Šestan, Kristofer Štemberger in Robert Čurlič so Karate klubu Teles priborili 1. mesto.
S tem mednarodnim turnirjem smo zaključili spomladanski del letošnje
tekmovalne sezone. Vse rezultate smo dosegli izključno z garaškim delom ob pomoči sponzorjev (TELES, TRIST, UNIKAT, KSP, PLAMA ...).
Prav na koncu izredno uspešne sezone je Ljubo Javoršek v imenu Karate zveze Slovenije Kristoferja Štembergerja in Vojko Šestan uvrstil na seznam nacionalne reprezentance za nastop na SVETOVNEM PRVENSTVU V KARATEJU, ki bo decembra letos v Maleziji. Brez finančne pomoči s strani Skupščine občine II. Bistrica ne bo šlo, sicer pa je bilo o tem govora že na sprejemu pri predsedniku izvršnega sveta Jožetu Rolihu, tako da lahko upamo na razumevanje. Kaj bi njuna udeležba na svetovnem prvenstvu pomenila za našo občino lahko vsak, ki objektivno razmišlja, zaključi sam.
Vsem športnim kolektivom v občini želimo na začetku jesenske sezone veliko tekmovalnih uspehov in športne sreče, pa naj bo to zadnja nogometna ali pa super balinarska liga!
Stojan Šestan
Pot bo kolesarje vodila po cesti proti Sviščakom, mimo Črnega dola, po gozdnih poteh do Trnovske bajte in nazaj na Črne njive. Proga je dolga okrog 35 kilometrov in je primerna za dobro pripravljene rekreativne kolesarje. Smeri in poti bodo označene,
organizatorji pa bodo poskrbeli tudi za spremstvo in tehnično pomoč.
Na koncu kolesarjenja bo pripravljeno okrepčilo za vse udeležence. Prijavnina znaša 500 SIT. Prijave bomo zbirali na Črnih njivah pred startom od 8. do 8.45.

Tekmovalna ekipa Karate kluba Teles z osvojenimi priznanji v spomladanskem delu tekmovalne sezone. V sredini stoji Andrej Bergoč - predstavnik podjetja TELES, ki je naš pokrovitelj.
Utrinki z lanskoletnega gorskega kolesarjenja.
STRELSTVO
IZREDEN
USPEH
ANDRAŽA
j
LIPOLTA
O uvrstitvi Andraža Lipoltt ^ Svetovnem mladinski prvenstvu v streljanju 1,1 glinaste golobe v sredo, julija v italijanskem Fagnanu, poročali že vsi slovenski medif Po zadnjih uradnih rezalih sicer deli 6. mesto s še dv^ tekmovalcema, vendar je ^ ‘ ta dosežek za bistriški šp0’1 izreden uspeh.
Andraž je po merilih Športi
zveze Slovenije kategorizir3,, •dač
športnik državnega razre
tem rezultatom bo napre
:do^
lo'
v perspektivni, če ne ce mednarodni razred. lstočasll(I tudi drugc
omenjam
kategorizirano športnico, p1
I	• n __	.	__ I , y-l
>ra'
tako iz SD 4. junij - Trap sekcij3'
—	-	‘	1 (F
Tamaro Matko. Tamara im3
konca septembra s
itat^1
kategorizirane špor
■tnicf
mladinskega razreda (2. r0651' na državnem prvenstvu).
Več o Andraževih uspehih11 bistriški Trap sekciji si bos’f lahko prebrali v nasledi številki Snežnika.
Andražu Lipoltu iskreno čestitamo v imenu Športne zveZe' športnikov in občanov in mu želimo še več uspehov in podporev nadaljnji karieri-
NOGOMET
EKIPA NK TRANSPORT BO POSKUŠALA DOSEČI LANSKI CILJ
Nova tekmovalna sezona bistriških nogometašev je pred vrati. NK Transport bo ponovno naskakoval 1. mesto v Primorski nogometni ligi in tako poskušal doseči lanski cilj - uvrstitev v 3. ligo. V pripravljalnem obdobju je članska ekipa odigrala že nekaj trening tekem pred domačim občinstvom in iztržila solidne rezultate.
S prvoligašem Primorje iz Ajdovščine so igrali neodločeno (3 : 3), NK Cerknico, člana ljubljanskega tekmovalnega področja so premagali z rezultatom 2 : 1, z ekipo Korotan Italiana (Vodice-Šempas), ki nastopa v 3. ligi pa so igrali 1:1.
V torek, 16. avgusta, so bili izžrebani tudi pari v novem prvenstvu. NK Transport bo v prvem kolu gostil ekipo NK Avtoplus iz Tolmina. Tekma bo v nedeljo, 4. septembra, v Ilirski Bistrici.
NK Transport bo v novem prvenstvu nastopal še s tremi mlajšimi selekcijami. Mladinska liga bo s tekmovanji začela 11. septembra, ekipa NK Transport pa bo v prvem krogu prosta. Za kadetsko ekipo in vrsto mlajših pionirjev tekmovalni koledar še ni določen.
V pokalnem tekmovanju je NK Transport v nedeljo, 31. julija, izpadel v šestnajstini finala. Poraz proti renomiranemu nasprotniku NK Maribor-Branik z rezultatom 2 :3 je takorekoč uspeh. Težko se je znebiti občutka, da so Mariborčani podcenjevali domače igralce. Če bi Transportovi igralci v zadnjih minutah izenačili rezultat, bi 1200 gledalcev lahko gledalo še podaljške. Foto: P. Nikolič
SOLSKl ŠPORT
ŠPORTNI KROŽKI NA OSNOVNIH ŠOLAH
Počitnice bodo vsak čas mimo in z novim šolskim letom se ponuja moč1!0 športno udejstvovanje v okviru športnih krožkov na osnovnih šolah. Sla ^ zvezi bomo v dogovoru z osnovnimi šolami in klubi pripra vili program dej1' v katere se bodo učenci na novo vključili ali pa nadaljevali s tečaji in ^ KARATE (na vseh osnovnih šolah),
začetni tečaji in treningi za tekmovalce in tekmovalke od 1. do 8. ra/«^3' NOGOMET {OŠ A. Žnideršič, D. Kette in Podgora Kuteževo), osnovni učence od 1. do 3. razreda, treninni mL-iičih nir.r.;riow m c
ČT	uiiieuu, uenmgi miajsin pionirjev (4. do 6. razrez ;
starejših pionirjev in kadetov (7. razred osnovne šole do 1. razreda sredd6 LOKOSTRELSTVO (OŠ D. Kette, A. Žnideršič in R. Ukovič), začetni te' treningi za tekmovalce in tekmovalke od 1. do 8. razreda;
STRELSTVO {OŠ D. Kette in A. Žnideršič), treningi za mlajše in starejše n1^ od 5. do 8. razreda;
TENIS {OŠ A. Žnideršič in D. Kette), začetni in nadaljevalni tečaji vseh ^ in učenk od 1. do 8. razreda;
NAMIZNI TENIS (OŠ A. Žnideršič in D. Kette);
ATLETIKA (OŠ D. Kette in A. Žnideršič), učenci in učenke 3. in 4. razred3/11 in učenke od 5. do 8. razreda;
KOŠARKA (OŠ D. Kette in A. Žnideršič), mlajši (5. in 6. razred) in starej*'1 SAH (OŠ D. Kette in A. Žnideršič).
Več informacij o časovnem razporedu krožkov, treningov in kraju vad^ učenci dobili od učiteljev športne vzgoje in mentorjev krožkov, oziroma ^ iz klubov.
Zdravko ^