Gospodarstvo. Proti zadslžitvl kneta. (7z govora posianca PuSeniaka \'konstituantt) NaS svoboden kmot bo kmala prifieS v veiijo odvisnost kot prej, ko nibil svoboden lastoik svoje zemlje, prižel bo v odvisnost kapitala. Kmet so je osvobodii, a se oiu ni dalo srudstev , da ui inogel gospodariti, da bi inogel iiapredovati. Kuiet bo niora zadolževati, ako hočo na svoji zemlji gospodariti. Dolgovi naroi-čiiju mi letu, do laui ter rlosegajo tako ogromne svote, da glodaino s strahom v bodočnost, V pokrajinah, ki so spadale prej pod av slro-ogrsko monarhijo, se je sicer za časa vojske izvsšila razdolžitev kmetskega stauu; iouu sedaj se začeuja kiuet vuovič Zii.dolž^ati, ker rabi vsled neznosiie uVaginje maogo denarja za nakup najnujnejših potrebščin , cena njegovim pridelkov pa nikakor ne odgovarja previsokim placilom in pretiraao visokim ueoam vsakdanjih potrebScin, Treba je pravočasao vsa sioriti, da se zabrani prevelika zadol žitev krnetskega staau. V dosego tega ollja troba ukreaiti sledefie: 1. Na posestvih že obstoječi dolgovi naj se v doloftenem roku amortizi rajo. 2. Zastavna pravica na kmetslva posesfva se vknjiži lo za terjatve, ki to neodpovedljive in se morajo v let nih odi)lafiibh najdalje tekom 60 let amortizirati. 3. Uredi naj se kmetski kredit s F)osebnim zakonom, Urediti se mora v tmishi potreb kmetskih posestev tudi prisilna prodaja posestev. Za urediiev kmetskega kreditanaj da država pofrebna sredstva na razpolago in na) ukrene vse potrebno, da preprefii preveliko zadolževanje fcnetsiega stanu, kcr preveliki dolgovi resno ogroža.io obstoj kmetskega stanu« Naloga države pa mora tudi biti, da skrbi, da kmetski kredit ne bo predrag, da bo obrestna mera taka, da bo mogel kmet poleg obresti redno vsa ko leto amortizirati del kapitala. Oitka^prosta žganjekuha, ostava In Samostojna. Iz l^eograda prihaja poro6ilo, da lftžisamostojnl poslanci proda|ajo naSo samoupravo in aašo slovcasko avlonomijo bcograjskemu ceniraiizmu l i srbski hegemoniji za ¦— davkaprosto žganjekuho. Noverjetna sramota za državnega vodjo Pašiča je, da kupujo glasoveza oenovno po&tavo, s katero na] si za dolgo časa ur«dilo pravion in CtoJžnofcti posameznih državljanov in }>okrajin v tlržavi. Vsaj tukai bi morali dolati broz podkupovaaja in vaak bi nioraJ po svoji \eati in po svojem pre pričanju glasovati in delatl za ospovno postavo, Paš'č pa jo kupil najprej lurke za tisoč milijonov, da glasuje \o proti svojim v-olilcem, sedai hoi-3 s Snopsom olajSafi samost<-jaežoni, Ji.doiem naša slovensko saiuostoiiiostl ui gospodarsko-politi&ie neodvisnosti da bodo š contraUzmom zadrgnili žtrik okoli vratu našeinu gloveaskeinu kraelskemu ljudstvu. Kaj ]e % davkaprosto ž g a n j © k u h o ? V letoSnJi rJržavnl proi*a.fiiin mor.i prili nekaj noviu izjednaCJen] v dnv- kih za celo državo, ker so predvide vajo zahteve in sklepi iz prejšnjfega leta. Znano je splošno, <l% prao lani btavili predlog, da so morrt *.gaujeku ha povsod oprostiti davka, kor je c proi^ena v Srbiji, Ma^edjiJji in Crni gori. Ako pa se iz fit>anftnih raz logov pri nas ne opro.4i, s& »nora izdelati postava, da se žgs».'iloV-.;ha po vsej drža\i enako obdavči. Ne gro pa, da bi glasom prora6*ina r.ii S!o vonci in Hrvati, sploh |x»krailn3 i/ v«n Srbije pl.iCevale okrotrlo ietno en tisoč petsto nili:onov kron. oni p.-i nič. To bi bila (akSna krijovi VnvSvi takSna neenakost, da |& prav nilifa ne bi zamogol zagovarjatl, nitt opra- vičiti. Gnala bi- namroft il-dl narav noat v upor prott državU . Srbijanski poslanui so ^C:lul i/Ja- vili, da ne morejo privoliti v obdav Cenjta žganjekuho, zato >;^ bilo ftisto «>amoumevno, da mora priti tn1i pri nas oprostitev od davka v sadovi >ga- ajekube. Zelo zatelebao ^pofii^k" ^ rmož" mora biti, kdor sodi onijrufte «Mi pravimo: šo več takš.iih in podob nih neeuakosti je v na3i držftvi in te so morajo brezpogojno izglacUti in »Jpraviti« ali zato ni treba proiioiaU flo venske ljud.stee bamoupr<we heograj skemu centralizmu tn nap^-a\nU traj. tre najv«CJ« Skode In nftsrefla ta slovansko ljuustvo. »Samostojni" so sedaj y vladi. Om podpiraio vlado, ki &i .|e dala dvomesečni začasni proračra v ouitki dvaaajstin. Ce u-i je oni iib podpirati, bi lie sratla na[>rei vla-la»i, ker ne bi ioiela večine. Saiuosto]ai so od U joni.ia naprej sami skupno c troint sloveaskiini deiaoki-aU odgovorai xa vae davke, za vsa nasilja in vao knvioa, k: jih iraamo šc aa poJla^i prora&a' ua. Oni vlado podpirajo. 'jni tn krivice trpijo, oni do nezmoSni, da bi jin odpravili, Niso ^e hoteli in inso i»e zuali pravocasao pobriga?:. Kako ludi! Vošnjaka davki no *i?ijo, Urek Aleče dvoiao dijote m z'd* za nio v>lo, bivši n«mškutar DroTeuik j)a 2guujari iu je provolik kridrtC in Rlv^bd sek, da bi so znal resno opriieti takp vužnih reči,. hloveusico kmetsko ljndstvo! Tvo jo poiitiono in. gospodarsKo sin;»o^tol nost prodajajo ,,smnosloim- za lastiic korist in za — pofteuo grošc, kajti vik drugega kakor potieni gn>4 l>o taLr lmenovana pridobitev da/ka prost«? žganj«kuhe. Ta bi moraU pnti, ket obdavčenja Srbijaiici uiso lioteli, tako kri6e6e leenakosti v držti^nom j>rora f-unu na podlagi lanskih sklepov m \? ozirov na državo obdržati ne bi smeli. ^Samostojni" so hlapci VoSnjakovi iii Zerjavovi in so nesreča za nlovauak > Vmetsko ljudstvo^ g CtaStanJ. baoa guštanjske po družnioe. Kinetijske družbe za Slove nijo se vrši v nedeljo 26. juaiia p-. prvi av. raaši v prostor.h gostilu>: ^Balkan". Poročai bo državni učiteli sadjarske in vinarske šolo ,»ož9t Prijol o pridelovanju sadievoa in o 6t ščeuju so-:iov! Clanl ln aeolani, lji\bitelji dobre domače pijačo, povablieai' — Načtsisfvo. g jKmetovalcl, pozor! Kmetiisk podružaiea Maribor iji olcoliš uazu; nja, da se bo pribodujo uedeljo, 2(5 . i m. r.a zeniljišču baroi.a Rosmanit-\ v Radvanju s Furdovhn 'Df'to:nim plv, com oralo. Ta uučin oranja Je za nas uov; pri velikih grašcinaa je tuin tatn uveden, ker se orjs rauogo hitrcje (1 oral v 1 rrij, muogo ceneio iu mnogo bolje, kar dokazuje voftia raimžina pridelka, kl se doseže vsio«! or;inja, Za posamoznega uialoga posostni ka stvar seveda ui, laiiko i>a si' ran torni plug nabavi zadruga, ki io v 11 uumeii ustanovijo posestaiki ene va&i. pranje priredi amerižka tvi*dka Forri. ki motorjo in pluge izdalujo ter prt> d&ja. Začelo sa bo orati ob X nn p<^poldne. Kmetovajoi, zaniruajte ge m stvar in pojdito gledat! g Na svinjsld se]em v Mariboin dne 17. u m. se je prioeljalo 248 U^ Unarjev in 4 kozb. oeiTe so bile sledeče: plamonske svinje za 1 kg živa teže od 24 K do 20 K, ,polpitaue svinje od 26 db 27, mladi prašioi 6 do H) tednov stari 1 koinad 240 do 860, mladi prašifii 3 do 6 mescev stari kom;(i S80 do 700 K. Mesarji so obetali ;-« polpitane .svinje za zakol 20 do 24 K za 1 kg žive teže. Cene kozamod3iO do 500 K. Kupfiija je bila živahna, j'^ sebno za mladimi praSiči je bilo povpraševanje. g Uvoz žlvlnc iz Madžarske v Avstrijo. Kakor znano, je bil izvoz Jivine iz iNiadžarske poldrugo leto pr<^povedan, ker v Madzarski ni bilo ^¦t>edai živine v obilici, Sedaj je pa bndiropGštan8ka vlada sklenila, da ukine to f.ropoved in je pooblastila miPt&tra za poljedelstvo, da proti neznaiai carini dovoli izvoz madžarske živine v Avstrljo, Kljub visoki oarini in kli'«b vlsokim stroškom smo dosedaj iz ne^* riržava izvaž>ili mnogo živine v Avstrijo in sicer po razmeroma ugodnib "« sah. Ako hočemo uspesno tekmovati /< madžnrsko trgovino, bi naSa vlada mo rala f»rod vsem znižati noprfmerno vfeoko izvozno carino za živino in ti^H uerrimerno visoke žclezniSke tarife ¦;' morala nemud"nma znižati. Le uprPA'^eno se nojimn. i]n nafia sedanja li^oralna vlnda tega ne bo storila, vslf"1 fosar bodo naši živinorejoi vsled kvvde vlade, v katerl gado tndi naSi 1.«*»UrmAtRki prijatelj!, Bamostojneži, tllno udarjeni. g Uvoz mesa v Zrtruzene držat<v Kljub tenni, da redijo v Zdniftenth "državah 'AmeriV-i) ve5 žhlnc kakor v katorikoli drngi držnvi, šo morajo m«60 iz drurfh dežel nvaSuii- Lani so « ovoiilo v Zdnjžena držftve 100,000-0 0 sfuntov mesa, Lfcta 1914 jc zua&al u wra 323,000.000 luntov meia. g Malo sena. Od vseh strani nam poročajo, da bo letos zelo malo sena. Kadi tega cena senu stalno raste. Svetujerao, da posestniki skrbno spravijo tudi grenko ozir. kislo seno, katerega bodo spomladi, ko bo veliko pomanjkanje krme, lahko dobro prodali. g Čebelarska razstava v Osijeku. Hrvatsko-slavonsko čebelarsko društvo priredi v dnevih od 26. do 30. t. m. v Osijeku zanimivo čebelarsko razstavo. Prijavilo ee je vfeliko žtevilo udeležencev za to razstavo. g Tržne ceae v Zagrebii. Goveie meso 20—30 K, svhijska mabt 42 K, slaiiina 40 K, povojeno rneso 44 K. Geafi zelenjavi in črešujaru padajo, k&F. |e obojega veliko na irgu. g Cene poljskim pridelkom v Osijeka. V Osijeku je dovoz pšenice nena« ˇadno slab. Pšenične moke je malo, koruzne pa dovolj. Cena pšenici se giblje aaed 1040—1050 K za meterski stot. V Somboru stane meterski stot pšenice 960—1010 K, koruze 390-415 m ovsa 480. kron. »^*.^^ I$i39& i&$ g Cene poljskim pridelkom v Pragi. V Pragi stane meterski stot prosa 220 do 225 čehoslovaških kron, rdeče detelje 550—1200, bele detelje 600—2200, švedske 600—1200, lucerne 1200—2t>00 K, suhe slive 700—800 in koruze 275 do 280 čehoslovaških kron. g Cene ua Dunaju. Na Dunaju stane fag nža 46 K, kave 144 K, popra93K, 4aja 118 K, bosanske slive 95 K in kg svinjske masti po 118 avstnjskih kron. Ccne za živila so na Dunaju v obče P«dle. $ UraelJ. Zaleo (Savinjska dolina) sd»di junija 1921, .Vsled inrzlili noči: jtjD—12 stop. C, je rastlina nekoliko za DBtala v razvoju, vendar je v mnogih jaasadiii že dospela do vrha drogov» OKiromu do vrha žic; rastlina je pO' liolnoina zdrava, je brez mreesa in kaie obilo sirauskin pauog. V nekatenb. (goltiinji-nasadili se vidiio tuoTi že cvetui popki. Toplo vreine, poscbao tople ao&, bi kaj ugodno vplivale na nadaJjni razvoj rastline. Ostanki lanske letine bi se bili lahko prodali, veudar j« bila ceaa prodajalcem ipreaizka in jupajo na zboijšaaie iste. g HnielJ. 2atec, dne 15. 6. 1921. iStanje hmeljskili uasadov je povoljno iV, zgodaj obrezanib. uasaddi je rastliua dospela deloina do % visokosti drojgov, oziroma žic, deloma že do vrha iiastiina ie zelo krepka in ima. obilc alianstih panog. Nekaj je tudi nasadov, v k3terili je dospela sele do % ali jiaaio čez visokosti Urogov. Pozuo obrezani nasadi in oni, katere je po&kodoval bolhac, so v razvo^u zaostali. •Zadaji lodea smo imeli po dnevu in p_o jioči Liaduo vreme, kar ni ugodna vplivalo i>a hmelj; vendar je vsled deževja zadosti rnokrote v zemlii in bo ioiaeljska rastlina pri toplem vremenu zamUjeno zopet nadomestila. Apis-muJia in njana zalega je skoro popolnoma izginila. — Kupčija je nekoliko u živela in tudi cene so narastle in siocr od 2000 na 2200 eehoslovaških K id 50 kg. — Kouedno i-azpoložeDJe in mene čvrate. g Les na svetovnem trgu. VAngliji so skladišca za los prouapolajen&, V lanskem letu so pokupill po zeh visokib cenah ogromne množine lesa, katerega bi se sedaj radi izuebili, &e da bi pri tem preveS izgubili, vslod ^esar Angleži letos ne kupujejo prav uobenega lesa. Ta sklep angleških lee nib trgovcev je hud udareo za lesne trgovoe na Svedskem. Isto velja tudi za Nizozemsko. Franoija Čaka na les. ki ga bo dobiLa vsled mirovne pogodbe od Nemdije. Na CehoslovaSkem je .csled padca lesnih oen zastala ysa lesna trgovina» Na Madžarskem pa naraščanje vrednosti denarja ovira leauo tngovJno. Poljska in Rumunija skufeala spraviti svoj lea v Italijo, istotako Avrs»rija. Jugoslavija izvaža svoi les zlasti v italijo, deloma tudi v Svi,eo. Svica kaj rada kupuje naStrdles 'Izvoz nažega lesa pa ovinata straSno visoka oarina in visoki železniSkl taritt. g Lesne oene v Ital.ji. V Milanu plafiujejo deska iz PoljslvO po S00 lir za kubični meter, jugoslovaaslce pa po 320—3G0 lir. V Florenel staae kubifini meter des*ek po 320--3G0 lir, v iNeapln jx) 420—460 lir. V 1 rstu so cene za dosko pre^pii padlo na5e des ke plaflujojo po 260—320 hr za kubifiai meter, tesan les pa po 200—260 lir. g jpoljedelcl, pozor! Razne prvo vrstne poljedolske stroje iz mirome dooe, kot vitie, mlatilni^e, žitne ^istila« mMiie, slaaioreznioei drobiln& aatli. ne, razne braue, motorn« ia parne atroje, koruzne eejalue stroje itd. luia v voliki zalogi tvrdka Ivan Hajny , Maribor, Aleksandrova oesta 45. Ve5 g Vrednost denarja. Vrednost ameriškoga dolarja znaša 138%—139-naših K. Za 100 avstrijskib K se plaCa 22'4—23 K, za 100 čenoslovaških kron 195, za 100 nemških mark 212—215 K in za 100 laSkih lir 725-730 iugoslov. Anton Peva: 0 jetiki goveje živine. Na lanskem ljabl]anskem živino • rcjskom posvetovaaju se je omenjalo, da je med kravami v Prekmurju 7060% jeličnih, kljub letuu,, da se itvias taai razvija v ugodnih žlvljenjskili Fd« meraJi, oziroma prebije zn&ten del sto jega življenja na prostem, v syežof» zraku. Koliko je tuberkuloze (ietlKB1 med govedo y/drugih pokrajioaJi Sk> venije, ni vodel nikdo povedati\ top dar bi bilo tudi za njo doznati Mmptf&j sanosliive podatke s tom,: da {M vs«povsod Vpelje redno tuberkulinlairanj« icopljenje proti Jetiki) vseb pleroenskj^ iTuberkiiloza (jetika) fe tiha, zu«aoi» manj vidnu, zato pa tem bolje aaT*TQ* bolezen za govedo, ki more živtnorejoa pripraviti ob ves gospodarsfei dohic^k pri živiui in mu polagoain uničiti eslo oredo. Posamozne drMts «o *to pred desetletji izdale zako«6. fiO katcrih mora vsa tuja (uvože jaa) m po možuosti tudi vsa domača flleitj^aka goved bitl preizkašena ua aoločenili razkužsvalnih posta-au s luborkalinom (sredstvo, s katerim se doi&m joličnost fcivali) in se šele na to &d$& žtvinorfrjeem. Tudi na živinoncjskem pobvelovanju se je sprejel pred!<g vKjoga živinozdravniškega nadtjornika Konožecaj da naj se k licen a&anju bikov pridruži So.njLb. tuber  fa'interraQje — predlog, ki so od mno giif zaenkrat So omalovažuje, dcloma .ˇ#'63 toga, ker šo ne proizvajamo tujjeckuHna po zmerni ceni v lastni dr#avt — ki pa oslane kljub teinu skrajaO, dalekosežne važnosti; njega omalevezovanje se zua kedaj drago mašigevali in nam povzročiti občutno gosfodarskc gkodo. C& dobimp eno jetično Žival v hlev. go ista !»osr2doo ali neposredno oku ¦ levaia druge živali. Tuborkuloza se med gov^Jo. prav hitro prenaša; na afcf taga ne opazis", kflr ostane^o na ssU>iue teh bacilov (glivico, Id t ovzro ¦&ic bolezen) včasih dolgc daaa ome- jano iumo jeden prostor le na jednem-tueitu telesa in šele tuborkalin nampo"/o, &Ji > žival že okužena, ix'- Šeni. Ckužena žival prav lahko v/<lrži krajio dobo pitaaja iu zvemo, da je bila jolična šele, ko jo zaklano Živi:iozdravnik ogleda; okažena kraVi Je uo!Ł'o <asa molze nezoianjšano množin(j mleka,, ki v sesfavi Cesto ni videtiprav nič izpremenjeno, le da telo&i]« holj ali manj zaatao število baoilov v mleku ih y odpadkib, vsled česar te okdfci s»esajoče tele in često tu.h Ho vek, ki lako mleko uživa; oku^eno iolo se v prvi mladosti morebiti prav:h> |jo razvija in šele v poznejši dobi za-čne :iocadoma hirati, all pa tud< :<ao-stano v razvoju že v prvi miadostL Med plemenskimi živalmi, ki jihohra-niino kot stebro naše frode v hlevu mnogo let, je redno tuberkuliniziranjonujna potreba; za krave, kateribmle-k-J S8 piodaja v mestih in delavskih srodl.^ib za kouzum v svežeru staaju, b: bilo redno tuberkaBnizirjiJriie za kouitim potom predpisati. 1 iiberkalozna goved predetavlja stalno nevarnost okuženja za Clovckti. in ne ssmo za živlno; vsako omalcraževanje polrebe rednega tuberkvulni eirania je smatrati kot greh nad vso č!6veško družbo. Baoil živalske ln bai-'! Clc-vežke jellke si nista sice*1 i>o\som onaka, vendar sorodna in ]e do- kazano, da more prvi povzročiti okužeuje (jfiiko) tudi pri Cloveku; Cim alabotaejšft jo oseba, tem lažje na^iop] okužen e. zato bodo vsikdar zbo^n ua jotLki ciojenčki (otcoci), ki so priailjooi uživali mleko jeti?nili krav, ki iz.ooujejo jiriinerno število baoilov v cileku vsitclar, čeprav nimajo tuberkulozo že naravaošl v vimenu. Sicer. pravimo, (1h so človek največ okuži z vdiliava'njenj pcsugenih bačilov, ki jih izlof;ujejo na eden ali drugi način l]ud]e s >l.!3$D0 jetiko; d:iio -o mnenje zdi-avnitikih veščakov. boljinbolj nagiha k pnpoznanju, da tudi človek lahko dob: pljučno jetiko skoz prebavae orgaae. kakor je to primer pri prasičin in opicah in ne le vsled vdUiavania. ^liirsikdo, in mora vsled jetike že predčasno skleniti svoje življenje, je nosil v sebi naselbino t(*h bacilov že od prvo mladosti, ko je kot dojenček juoral uživati običajno nezadostno prekuhano tržno mleko, ki prav često vsebuje tudi nekoliko baoilov jetike, bodisi da je jeticna krava, bodisi da ima opravili z mlekom jetična oseba. Pašništvo in sveži zrak v praviJr no zidanili hlevih ovirata hitro širjenjo jet!!c3 mod ^ivino. Ts, dva Cinitelja ni prezretf, marvefl njiK yeliki pomcn za.zdravje živine vsikdar uvaževati; vendar sama ne opravita nič, ako se jiina ne pridruži ge redao tuberkuli - niziranje plemensklB živali. Danes nŁ* mamo se uikakiii zanesl)ivih pregled« nib. podatkov o tem, koliko ljudi ali ži> vali se I« okužilo z jetiko vsled elabega zraka, oziroma vdihavajija posu ienih l rcilov, in kollko skoz Ł/nbayne otvgaje,' r.nogi zdravniki in ži\.nozdraviiiki trdijo, da nastaiie ik.:."cir,e največkrat .vslod vdibavanjd, mr.o».ji zopei" traijo, da nastopi okužea,«; onaJco Cesto skoz prebavila; v ppoksi ie ena^c upoštevati obojne možnosti ckužoiija, nuditi živini pašnike in zdrave hlevo, ter preprečiti obenem, da bi se ieleta in druge mlade živali ne okuževala i-otom uživan]a nepasterizimnega uaiaka tuberkuloznih krav ^malerj. oziroaiii krav, ki reagirajo na tubor kulirii Najvažnejga zahtova za bodo.6nost nage živinoreje bi bila, da bi Sf čimprej mogla enkrat tubeckulinizirat vsa nafia plemenska goved ia bi tako [ji-iMi do zanesljivih preglednih podat koy o stanju te bolezni y posamezniH Selib Slovenije; na te podatke se morejo naslanjati nadaljni oblastveni ukreoi giede zatiranja bolezni ter gleflf1 uvoza in izvoza plemenske živine — kajti le zdrava žival more nudiU na$* večji gospodarski užitek in le zanesijivo /ih-avi živali pristoja' najviSja — plemenska vrednosf..