Posamezna številka O vinarjev. Uredništvo v Ljubljani sprejema vse urednISk. rokopise, ki Jih ne vrača. — UpravniStvo sprejema naročnino in inserate. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratom: Enostopna petitvrstica 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo »Zarje* v Ljubljani, Šelenburgova ni. 6, II., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. in od '/26.—*/a7. zv. — Reklamacije poštnine proste V Ljubljani, v sredo dne 29. novembra 1911. Leto I. iarja izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob poln enajstih dopoldne. — Naročnina z dostavljanjem na dom ali po pošti K 1*50. Posamezna Številka 6 v. Letna naročnina K 18*—, polletna K fr—, četrtletna K 4-50. — Za inozemstvo K 30*—. — Naslov: UpravniStvo »Zarje* r Ljubljani, Šelenburgova ulica St. 6. II. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan in ________________ od 6.—7. zvečer. :: štev. 148. Nemčija in Anglija. Ko je nemški dižavui tajnik Kiderlen Wachter podal v proračunski komisiji nemškega državnega zbora svoje poročilo o maročanski zadevi oziroma o razpravah z Anglijo in ga potem izročil javnosti, je bilo jasno, da razmerje med največjima državama Evrope ni tako, kakršno bi moralo biti v normalnih časih med prijateljskimi ali pa vsaj nesovražnimi državami. Zakaj nikjer ni navada, da bi se take delikatne reči iz diplomatskih pisem in pogovorov obešale ua veliki zvon, zlasti pa ne, da bi se razbobnavale brez znanja druzega prizadetega dela. Noben narod še ne šteje samih filozofov: in nemške objave o konferencah z augleško vlado so bile tako kočljive, da ni bilo od njih nikakor pričakovati pomirjevalnega učinka v Angliji, kamor sicer morda niso bile nemške besede adresirane, kjer pa so morali zanje zvedeti prav. tako kakor v Nemčiji. Ce je Kidtrlen Wachter brez obzira na vtisk svojih besed in ue glede na razdražljivost angle-škega javnega mnenja pripovedoval članom ko misije in dal objaviti po vseh nemških časopisih, da je Nemčija očitala Angliji halucinacije in ji pravila, da ne bi bila mogla izbrati boljše metode, kakor jo je izbrala, če je hotela skaliti in zamotati razmerje med obema državama, tedaj je že to dejstvo dokazovalo, da je bilo to razmerje že dovolj pokvarjeno in da ni ua njem še kaj posebnega pokvariti. Izza Kiderlenovega govora je bilo povsem nemogoče, da bi bila Auglija molčala. Govor nemškega državnega tajnika je bil poln obtožb in očitanj; če se Auglija ne bi bila oglasila, bi bil neizogibno veljal pregovor: Qui tacet, cousentire videtur — če molčiš, je tako, kakor da pritrjuješ. Angleži nimajo navade, da bi molčali, kadar se kdo obregne ob njih. Državni tajnik Grey se je v pondeljek oglasil in je povedal, kar je imela povedati angleška vlada. Njegov govor se je pričakoval z velikansko napetostjo. To je bilo naravno. Kajti šlo je za to, če bo državnik Velike Britanije govoril za mir ali za vojno, za zboljšanje ali za poostritev razmerja do Nemčije. Tako je še dandanes pravo narodov: Beseda enega samega človeka, izrečena v imenu malega številca vladajočih lahko ohrani mir, pa tudi lahko požene milione na divje klanje. Sir Grej je govoril pomirljivo. Kar je javnost vedela o nevarnosti, ki je pretila miru, je sicer potrdil, deloma s previdnimi besedami, deloma z molkom. O tem pač tudi izza njegovega govora ne ostaja noben dvom, da je bila doba, ko bi bil vsak hip lahko strel naznanil splašenemu svetu, da je mir končan, ter da govore le še puške in topovi. Ta nevarnost je bila tako blizu, da je skoraj čudež, da je minila. ANTON ČEHOvT~ Strašna noč. Ivan Petrovič Grobar je prebledel, privil svetilko in začel z razburjenim glasom: — Temna, neprodirua megla je visela nad zemljo, ko sem se na sveti večer 1883. leta vračal domov od sedaj že umrlega prijatelja, pri katerem smo se bili zbrali na spiritistično seanso. Ulice, ki sem šel po njih, so bile nerazsvetljene, da sem moral tipati z roko. Živel sem v Moskvi pri cerkvi Vnebovzetja Marije na Grobeh, v hiši uradnika Truplova, v enem najpustejših krajev Arbota. Težke misli so me tlačile spotoma ... »Življenju tvojemu se bliža konec . . . Spo kori se ...“ — To je bil stavek, ki mi ga je na seansi rekel Spinoza — njegov duh smo priklicali. Prosil sem za ponovitev stavka, a skledica ne le da ni ponovila, temveč je še dostavila: »Še nocoj “ V spiritizem ne verujem, ali misel na smrt, naraigavanje nanjo me užalosti. Smrt, gospoda moja, je neizbežna, vsakdanja, a vzlic temu je misel nanjo protivna Človeški prirodi... In tedaj še celo, ko me je obdajal neprodiren, hladen mrak in so mi plesale deževne kaplje v divjem vrtincu pred očmi, a nad glavo je otožno ječal veter; okolo sebe nisem videl žive duše in nisem čul človeškega glasu. Mojo dušo je napolnjeval neopredeljen in nepopisen strah. Dasi človek brez predsodkov sem dirjal naprej in se nisem oziral ne Te krize ni sir Grey slikal na dolgo in široko. Omenil je kakor mimogrede, daje bilo kritično, dejal je, da je bila miuola doba od časa do časa polna napetosti; o vojaških dispozicijah ni pravil ničesar, glede na govor stotnika Fabra je le opozoril, da so se podobne besede slišale tudi v uemškem državnem zboru. Kljub pomirjevalni tendenci, katero je na koncu precej krepko naglašal in kljub veliki previdnosti v rabi izrazov je pa gledal, da ne ostane nemškemu kancelarju in državnemu tajniku ničesar dolžan; in da opraviči postopanje Anglije, je navedel posameznosti, o katerih sta nemška državnika molčala. Pri tem se nikakor ui omejeval ua defenzivo, ampak je pokazal, da Nemčija nima pravice postavljati se ua stališče, da je le Anglija kalila mir in spravljala mednarodni položaj v nevarnost. Anglija ni nedolžno jagnje. Eavno njej, ki je protežirala in patronizirala, okupirala iu anektirala, skratka ropala po vsem svetu, bi se slabo podajalo, če bi hotela igrati vlogo naivke na evropskem odru. Anglija je najstarejša kapitalistična država izmed onih, ki se štejejo za velesile in njenim kupčijskim interesom so morali vojaki bolj krčiti pot kakor vsakim drugim. Ko so se druge države kapitalistično dovolj razvile, so seveda tudi tisti, ki so nekdaj najbolj zaničljivo govorili o »kramarskem narodu", posnemali njene kramarske praktike. Kar je storila Nemčija, ko je poslala svojo ladjo pred Agadir, ni bilo nič novega: to je storila ADglija neštetokrat prej. Ali resnično je, da je bil v tem slučaju nemški »Panther" v agadirski luki prvi povod mednarodne nevarnosti. V Nemčiji so od te diverzije pričakovali bogvekaj velikanskega; ni se torej čuditi, če tudi v tujini niso mislili, da gre »Panther" v afriške vode ribe lovit. Osmešila bi se Anglija, če bi hotela v teh rečeh moralo pridigati. Grey je imel dovolj okusa, da ni poizkušal nič takega. Govoril je tako kakor se spodobi visokemu fuukcionarju kapitalistične države, z drugimi besedami visokemu uslužbencu angleškega kapitalizma. Dejal je. da je angleška vlada hotela varovati angleške interese, ki so jo močno skrbeli; vsakdo razume, da je izraz »angleški interesi" le okrajšava »interesov angleških kapitalistov". In priznati je treba, da je z razumljivimi argumenti potrdil, da je bila skrb za te interese z njegovega stališča opravičena. Toda kakorkoli so Grejeva historična izvajanja zanimiva, ker pojasnjujejo tudi točke, ki niso bile jasne po Kiderlenovem govoru, je vendar glavni pomen Greyevega govora v zaključku. Ta drl je dispozitivno tako ločen od prvega in drugega, da dobiva čitatelj vtisk, kakor da je hotel angleški državnik reči: Tako je bilo, to smo hoteli povedati,; zdaj pa napravimo piko in obrnimo list, ne govorimo več o tem, kar je bilo, ampak o tem, kar naj bo. nazaj, ne v stran. Zdelo se mi je, da ogledam za sabo smrt v podobi strahu, če be ozrem. Grobar je vzdihn i, popil požirek vode in nadaljeval: Ta neopredeljeni, a razumljivi strah me ni zapustil niti tedaj, ko sem dospel v četrto nadstropje hiše Truplova, odprl duri in vstopil v svojo sobo. V mojem skromnem stanovanju je bila tema. V peči je plakal veter in trkal na vrata oddušnika, kakor da bi prosil na toplo. — Ce je verjeti Spinozi, — sem se nasmejal, — umrem nocoj ob tej žalostinki. Hudo je to! Uprasnil sem užigalico . . . L.jut vrtinec je zapihal preko strehe. Tiho ječanje se je izpre-menilo v zlobno tulenje. Nekje spod je zažven-ketalo napol priprto okno, a vratca mojega od dušnika so milo prosila za pomoč... — »Hudo je v taki noči brez strehe" — sem si mislil. Ampak časa ni bilo za take misli, ko se je ua vžigalici razgorelo žveplo s sinjim pla menom in sem se ozrl po svoji sobi, se mi je nudil nepričakovan in strašen prizor .. . Žal, da ni bil veter dosegel moje vžigalice! Morda ue bi bil ničesar opazil in lasje bi se mi ne bili zježili. Zakričal sem, stopil za korak bližje k durim in od strahu, groze in trepeta zatisnil oči... Sredi moje sobe je stala rakev. Sinji plamenček ni gorel dolgo, a vendar sem natanko razločil obrise rakve... Videl sem rožnato, lesketajočo srebrovino, videl zlati Omenil je, da je bila Anglija pred kratkimi leti baje večkrat na pragu vojne s Francijo alj Rusijo. Iz stanja razporov in Užav se je iz. pferoenilo razmerje med Anglijo in Francijo v prijateljstvo. »Razun tega — je dejal — je naše prijateljstvo do Francije in Rusije garancija, da ne bo ue ena ne druga ti-h držav zasledovala izzivajoče ali agresivne politike proti Nemčiji, ki je naš in njun sosed. Ce bi hilo res, da smo poizkušuli delati težave med Francijo iu Nemčijo ter Rusijo in Nemčijo, tedaj ne bi bilo moglo ostati prijateljstvo med njimi in nami trajno. Država kakor Nemčija z največjo armado sveta in z mornarico, ki stremi kvišku, bi morala vso paznost posvetiti temu, r da ne izzove nobenih naravnih skrbi v občutkih tistih, ki nimajo nobenih napadalnih namenov proti njej. Anglija želi le, da živi enako kakor Nemčija." Na splošno nervoznost v Evropi bo vplival Greyev govor kakor brom Potolažil bo živce, ki so bili vsled misli na možno vojno med Anglijo in Nemčijo, to se pravi na začetek splošne vojne, razdraženi do skrajnosti. Ali kakor tisto terapevtifno sredstvo pomirja, a ne zdravi, tako tudi najlepši državniški govor ne more trajno odpraviti vojne nevarnosti, ki je stalno vkoreninjena v kapitalistični družbi in njenih gospodarskih nasprotjih, v ljubosumnosti velikanskih kapitalističnih skupin in v splošnem nezaupanju, ki ga ne more uničiti nobena pogodba in nobena zveza. NOVICE. * Modernlstovska prisega. Rotenbur-ški škof Kepler je ukoril profesorje tdbinške bogoslovne fakultete, ker niso hoteli priseči protimodernistovske prisege. Iz Rima so dobili modernistovski profesorji ukaz, da ne smejo več izvrševati opravil dušnega pastirstva. Neki list poziva vlado, naj zavzame odločno stališče napram temu vprašanju. * Iz organizacije pariških policistov. Med pariškimi policijskimi uslužbenci se že delj časa pojavlja gibanje, ki ima za svoj namen odločnejše uveljavenje -zahtev pariških stražnikov in uradnikov. Ta smer se imenuje »reformistično"; nje najbujši nasprotnik je pariški policijski prefekt Lepin in njegov štab Pri letošnjih volitvah za načelništvo policijskega podpornega društva so reformisti sijajno zmagali. Njih kandidatje so dobili okolo 5600 g!a«ov, Lepinovi pa samo Dokaj čez 3000 glasov. Pred enim letom pa je bilo razmerja ravno nasprotno. Pariški diktator je dobil torej od svoje la tne garde nezaupnico. * Velika tatvina v turškem finančnem ministrstvu. V zakladnici turškega finančnega ministrstva so prišli na sled veliki tatvini. Manjkajo trije milioni mark. Kdo je izvršil ogromno tatvino, ni prav nič znano. križ na pokrovu. Reči so, gospoda moja, ki se utisnejo človeku v spomin, četudi si jih gledal en sam trenotek. Tako tudi ta rakev! Le eno sekundo sem jo videl, a spominiam se je natanko do najmanjših podrobnosti. Rakev je bila za človeka srednje velikosti in sodeč po rožnati barvi, namenjena mlademu dekletu. Dragocena srebrovina, noge, bronasti ročaji — vse je potrjevalo, da je bil pokojnik bogat. Bežal sem iz svoje sobe in ne da bi premišljal in prevdarjal, drvel po stopnicah navzdol, gnan od nepopisne groze. Na hodniku in na stopnicah je bila tema, moje noge so se zapletale v škricih kožuha; da nisem padel in zi zlomil tilnika, se čudim še sedaj. Na ulici sem se naslonil na moker drog svetilke in se tolažil Srce mi je strašno utripalo, sapa mi je zastajala.. . Ena poslušalk je odvila luč, primaknila se bližje k pripovedovalcu; ta je nadaljeval: — Nič se ne bi čudil, če bi bil zalotil v svoji sobi ogenj, tatu, steklega psa . . . Ne čudil bi se, če bi se bil udrl strop če bi se bila utrgala tla, razrušile stene ... Vse to je naravno in razumljivo. A kako je prišla rakev v mojo sobo ? Odkod se je vzela ? Draga, ženska rakev, očividno namenjena mladi aristokratki: — kako je prišla v siromašno izbo malega uradnika? Ali je bila prazna, ali je ležalo v njej — truplo? Kdo je ona, ta rano umrla bogatinka, ki me je počastila s tako čudDim in strašnim posetom? Mučna uganka I »Ce ni čudež, je zločin," — se mi je zasvetilo v glavi. * Rudniška nezgoda. Pri Audljju na Angleškem se je zgodila due 26. t. m. v bun-kenskem rudniku huda eksplozija, ki je usmrtila šest rudarjev. V rovu je že delj časa divjal ogenj. Da se zabrani nezgoda, so ogenj zazidali, toda plameni so planili skozi obrambno zidovje in provzročili razstrelbo jamnih plinov. Eksplozija je popolnoma razdejala zidovje in usmrtila delavce za njim. * Veliko zastrupljenjc. V Melburnu na Angleškem je obolelo 300 oseb, večinoma otrok, na znakih nevarnega zastrupljenia, ker so jedli pokvarjene ribje kouserve. Šestero otrok je že umrio, 20 se jih bori s smrtjo. * Zopet dvoje podob ukradenih. Iz ksantenske stolue cerkve pri Dttsseldorfu je izginilo dvoje jako dragocenih podob. Podobi predočujeta »Davida in Abigala" ter »Estero pred Ahasverom". Tata sta se dala čez noč zapreti v ceikev in sta po tatvini zbežala brez sledu. * Živ — pokopan. Pred kratkim so našli v jami kalifornijskega rudnika truplo ponesrečenega rudarja, ki se je nanj vsul premog iu ga pokopal pod sabo. Nesrečnik je imel v roki košček papirja, ki je zapisoval nanj s tresočo roko občutke smrtnega boja, ki je trajal teden dni. Pretresljivi zapiski imajo naslednjo vsebino : 6. oktobra. Bliža se konec. Povejte moji ženi, da sem umrl brez strahu. Strašno je umreti kakor miš v pasti, toda zgodi naj se božja volja. — 7. oktobra. Lačen sem, zebe me, grozovite muke trpim. Najbrže ne ve noben človek, da tu ležim. Te muke ne morejo dolgo trpeti. — 8. oktobra. Še živim, toda zebe me tako zelo, tako sem truden. Svtt se mi zdi zdaj tako lep. Smrt, kje si? — 9. oktobra. Zakaj so pozabili name ? Vedno bolj slabim ; polagoma se umika življenje iz mojega telesa. Za požirek vode bi ga takoj dal. — 10. oktobra. Konec je čisto blizu Zdaj ne trpim več hudo in sem miren. Smrt se mi zdi sladka in se je ne bojim. — 11. oktobra. To je zadnja noč: to je mir ... Pozdravljeni 1“ Nesrečnik je umrl lakote in žeje, kajti nihče ni vedel, da ga je zasulo, in njegovo truplo so odkrili čisto slučajno. Ljubljana in Kranjsko. — Danes zvečer ob 8. bo v društvenih prostorih v Šelenburgovi ulici št. 6 važen sestanek vseh ljubljanskih in okoliških odborov »Vzajemuosti", vseh zaupnikov in načelnikov strokovnih organizacij Ker je predmet razgovora zelo pomemben, naj se tega sestanka sodrugi udeleže prav zanesljivo! — Češki pisatelj Machar, o čigar zadevi z »Narodnimi Listy“, smo svoj čas na- faučno poročali, je od praških porotnikov oproščen. Machar je eden najdoslednejših bojevnikov proti korupciji med Cehi in zato ga poglavarji mladočeške stranke nikdar niso ma-— ii m mmmgmmm—g—— Zgubljal sem se v ugibanjih. Duri so bile v moji odsotnosti zaprte in kraj, kjer je bil skrit ključ, je bil znan le najbližjim mojim prijateljem. Ampak prijatelji mi niso postavili rakve v sobo! Mogoče bi bilo tudi, da so rakvarji pomotoma prinesli k meni krsto. Mogoče so se zmotili, všteli se za nadstropje ali za duri in pustili krsto ne tam, kjer je bila naročena. Ampak vsak ve, da rakvarji ne gredo prej iz sobe, dokler ne dobe plačila, ali vsaj napitnine za trud? »Duhovi so mi napovedali smrt," —sem si mislil. — Mogoče so se potrudili in mi preskrbeli tudi rakev. Gospoda moja), ne verujem in nisem nikoli verjel na špiritizem, ampak tak slučaj postavi celo misleca v mistično razpoloženje. Ampak vse to je neumno, plašan sem kakor šolarček, — sem dejal sam sebi — To je bila le optična prevara in drugega nič! Domov grede sem bil tako otožen, da ni nič čudnega, če so moji bolni živci videli rakev ... Torej, optična prevara I Kaj drugega ? Dež mi je padal v lica, a veter je srdito vil moje škrice in mojo čepico... Ves prezebel sem in premočen. Oditi je bilo treba, ampak .,, kam ? Domov — izpostavim se nevarnosti, da še enkrat vidim rakev, a ta prizor bi presegal moje moči. Cb bi ne bilo žive duše okolo mene, če ne bi slišal človeškega glasu, če bi bil sam, čisto sam s krsto, v kateri nemara Rži truplo, bi bil ob pamet. A na cesti, na plohi in v hladu mi tudi ni bilo obstanka. (Konec prib.) rali. Ko .je dr. Krama? kupil prej neodvisno glasilo .Narodni Listy“, je [Machar ožigosal političue barautije, pri katerih se prodaj? in kupuje politično prepričanje za denar in je dejal, da ni Kramar kupil le pisalnih miz in tipt-uikov, temveč tudi duše v redakciji. DoČim je okrog trideset urednikov prodanega glasila molčalo, kakor da ni nič, se je ueki Žd6rsky čutil užaljenega, pa je pozval Macharja na dvoboj. Scena je bila zelo komična, kajti sekundanta nista vedela, kje stanuje pesnik in ko sta ga našla, je bilo že polnoči. Machar jima je skozi vrata povedal, da ob tej uri navadno ne sprejema obiskov; ker sta pa šilih, češ da gre za nujno zadevo, jima je dejal, da naj le povesta skozi vrata, ker čisto dobro sliši. Po dolgem obotavljanju je prišlo na dan — če se sme tako reči o polnoči — da bi se gospod Žd&rsky rad stepel z njim, na kar pa jima je Machar odgovoril, da ni za take burke, Sekundanta sla odšla, Ždarsky pa je Macharju pisal da naj mu naznani priči za „kavalirski* tepež Odgovor je dobil v imenitnem pjdlistku, v katerem je Machar med drugim dejal: „Ured-uike Narodnih Listov je kupil Kramar Kje pa je zapisano, da ne bom jaz enkrat imel mili-ona? In če jih kupim potem jaz? Ampak jaz ne bom kakor Kramar, ki zahteva, da ga morajo hvaliti tisti, ki so ga prej najbesneje napadali in zmerjali; jaz bora ukazal, da se postavijo na trgu v dveh vrstah drug proti drugemu iu da si vzajemno pljuuejo v obraz. Iu morda bodo tudi to storili." Za duel pa je dejal gospodu Žd&rkemu, da je morda kot urednik mladočeškega lista veren mož, ' ali pa še lahko postane; torej naj ue krši krščanstva z grehom dvoboja. Sam pa sicer ni dober kristjan, ampak ni dosti velik tepec, da bi uganjal take neumnosti Nazadnie mu je še povedal, da ga lahko toži. To je Ždarsky storil in konec je bil ta, da so porotniki soglasno oprostili Macharja. Za mladočeško stranko pa je to izdatna klofuta in za nas je zanimiva, ker so naši liberalci zaljubljeni v to stranko kakor devica v svojo nedolžnost in ker je ljubljanski poslanec dr Ravnihar član njenega državno-sborskega kluba. Gotovo se od njega ne more pričakovati, da pojde med socialne demokrate, Ali da se meša med tisto stranko, ki je na Češkem izgubila največ tal izpod nog, to priča o neverjetui politični kratkovidnosti. Naj se pa nikar zopet ne misli, da nas to boli. Mi enostavno konstatiramo to dejstvo, da je mlado-češka stranka na Češkem znana ket najbolj koruptna in da se ljubljanskemu poslancu .zdi primerno biti njen član. Odgovoren nam pa seveda ni za to; če je- liberalcem prav tako, naj jim bo prav. — Kakšna razlika Je med tistimi predlogi, za katere je dr. Ravnihar glasoval in med tistimi, za katere ni ? Dr. Renner je v svojem predlogu zahteval, da ima vlada dovoliti vsako prošnjo za uvoz prekomorskega mesa in d a nima uvoznega dovoljenja omejevati ne glede na dobo, ne glede na množino? — Dr. Ravnihar pravi, da za ta predlog ni mogel glasovati, ker ne zahteva samo uvoza argentinskega, ampak sploh prekomorskega mesa. In dr. Ravnihar ima baje veterinarske pomisleke. Te „veteriuarne" pomisleke ima pač mladočeški klub, ki je sklenil, da se ne sme glasovati za ta predlog. Ali „veterinami" pomisleki so larifari, kjer itak ne sme nobeno meso brez živinozdravniške preiskave v Avstrijo. Srbiji je dovoljena določena množina mesa, ki jo sme vpeljati čez mejo, tudi tega mesa se preišče vsak dekagram. Preiskavalo bi se meso iz Avstralije, če bi ga kaj prišlo. In gotovo je, da bi se brez mladočeških „pomi-slekov" pometalo vse meso v morje, če le en kos ne bi bil zdrav. Zakaj pa se Rennerjev predlog ni omejil na argentinsko meso, temveč je dejal ..prekomorsko?* Zato ker ni hotel sti-pulirati privilegija za Argentini j o, tem več dobiti mesa za avstrijsko prebivalstvo tem bolje, čim več je konkurence med tistimi, ki uvažajo. In zaradi tega je Rennerjev predlog tudi zahteval, da se ima za uvoz dovoliti to liko mesa, kolikor se ga pripelje in tako dolgo kolikor časa se vpeljuje. O tem pa nima Wa-berjev predlog nobene določbe in ne pravi Jer-zabkov predlog nobene besede. Ali v tem grmu leži zajec. Waberjev in Jerzabkov predlog se lahko obračata. Tak lisjak, kakršen je StUrgkh, lahko dovoli, da pride ena barka z mesom, pa amen, In še medlejši je Steinhau-sov predlog, ki poziva vlado, da naj .skrbi" (nujno seveda,) za časovno in kvautitativno omejen uvoz argentinskega mesa po potrebi. Določala pa bo potrebo — Stttrgkhova vlada in dr. Ravnihar si lahko na prste sešteje, kakšen bo učinek tega predloga. Potem se pa tudi razume, zakaj so bili mladočehi, ki jih je moral Ravnihar ubogati in ki takrat še niso vedeli, če se ne bodo vdinjali Stttrgkhu, ravno proti Rennerjevemu predlogu, ki bi bil spravil Stttrgkha v največjo zagato, če bi bil sprejet. — Smrt r goreči postelji. V ponde-ljek ponoči se je zgodila v Mostah strašna in nenavadna nesreča. Posestnik in gostilničar Iv. Oražen, bivši uslužbenec „Kmetijske družbe", je kadeč v postelji cigareto, zažgal posteljo ter zgorel. Nesreča se je zgodila tako: Ivan Ora-ien je bil kake tri tedne bolehen in je ležal v postelji. V poudeljek ob 8. zvečer mu je žeua prinesla večerjo na posteljo. Po večerji je želel še cigaret, katere mu je soproga tudi dala in nato odšla v spodnje prostore. Mislila je, da je mož kakor po navadi zaspal. Ko je ob četrt na deset prišla z otroci v zgornje prostore spat, je videla, da je vse zakajeno in da gori. Sredi ognja je ležal Oražen ves ožgan, že mrtev. Pričela je klicati na pomoč. Prihitel je trgovec Fr. Menard, ki je v družbi Pr. Pipana in Iv. Volčiča ogenj pogasil. Zgorela je polovica postelje, na kateri je ležal Oražen, z glavo na tleh in s hudimi opeklinami po rokah in životu. Poizkušali so ga zbuditi v življenje, a zanun. Zaspal je bil ob goreči cigareti, ki je vuela posteljo, pa se je v dimu zadušil in bi bil popolnoma zgorel, da ni prišla žena. Ogen) se je razširil tako, da so pričela tleti že lesena tla. Škoda na pohištvu znaša 200 kron. Oražen je bil za življenje zavarovan. Nesreča je napravila v Mostah velik vtisk Našim cenjen, zunanjim naročnikom pošiljamo danes položnice poštne hranilnice in prosimo vse one, ki jim koncem tega meseca poteče naročnina da jo obnovijo vsaj-do 5. decembra, ker tega dne po potekli naročnini vstavljamo pošiljanje lista, — Iz ulžln življenja. V nedeljo popoldne je zapazil mestni čuvaj Fran Gorenc na travniku v mestnem logu četvorico, ki je izgledala kakor vagabundi G »rkijevih povesti. Možje so sedeli okolo velikega lonca in kuhali. Bili so tako zatopljeni v svoje pogovore, da so zapazili Gorenca šele tedaj, ko se jim je približal na nekoliko korakov. Čuvaj jih je pozval, naj se odstranijo, toda vagabundi se niso zmenili za njegov poziv, pač pa so g* hudo ozmerjali iu se vedli, kakor da se h očejo navaliti nanj. čuvaj je naglo odšel pa je hotel hude možakarje prepoditi s par streli. Kmalu se jd Gorenc vrnil z dvema čuvajema, ki sta vagabunde aretirala. V piskru so dobili kuhano svinjsko glavo in krompir; v drugem loncu pa so kuhali divji možje perilo, da bi ga očistili mrčesa. Aretiranci so bili že pogosto kaznbvani. — Deklica Je nšia. V nedeljo zvečer je ustavil na južnem kolodvoru stražnik 9 letno deklico in jo odvedel na stražnico. Deklica je pripovedovala, da je Ivaua Laknerjeva, doma iz Rašice pri Turjaku in je ušla staršem, k(-r jim je ukradla 14 kron 82 vin. — Umrlt so V Ljubljani: Rudolf Bonač, trgovec, 27 let. — Marija Kopitar, zaseb niča, 75 let. — Marija TamŠe, 57 let. — Iv. Nirais, opekarski delavec, 41 let. — Štefanija Leskovic, hči kolarskega pomočnika, 8 leta. — Elektroklnematogral’ .Ideal". Danes in jutri se na večernih predstavah kaže 1000 m dolg film Aste Nielsenove .Goreča nagnjenja". Igra je ljubavni roman slovite igralke Kamile, ki se je strastuo zaljubila v pisatelja Jeana Mayola. Toda v svoji udani ljubezni doživi grenka razočaranja. Jaan vara Ka-milo; njej stvar ne ostane prikrita in katastrofa je neizogibna. Igra je zelo efektna in dramatična. — Požar. V kozolcu posestnika Franceta Grašiča iz Nožič pri Kamniku je izbruhnil ogenj in popolnoma uničil vso krmo in več poljskega orodja, ki je bilo v kozolcu. Ogenj so baje zanetili otroci — Pri porotnih obravnavah t Novem mesto, ki so se pričele dne 27. t. m. sta bila obsojena prvi dau Janez Kruh iz Sore pri Medvodah zaradi hudodelstva tatvine na 5 let in Janez Mlakar iz Bučke zaradi hudodelstva proti nravnosti na 15 mesecev težke ječe. — Neprijetno presenečenje. Posestnik Franc Mavser iz poljanske občine pri Novem mestu se je nedavno šetal po gozdu. Ko je lepo mirno in počasi stopal svojo pot, zagleda nenadoma medvedko, ki se je postavila na zadnje noge in ga je jezno renčeč hotela objeti. Smrtno prestrašeni posestnik jo ,je naglo odkuril. Medvedka je bila s tem zadovoljna in je odšla z mladičema. Mavser je užil toliko strahu, da je moral ostati 14 dni v postelji. Pred nekaj dnevi so videli v ondotnem kraju četveroglavo medvedjo družiuo. — Občinske volitve v Zagorju ob Savi. Dne 26. t. m. smo imeli volilni shod, kjer sta poročala o bližnjih občinskih volitvah, ki bodo dne 3. decembra, sodruga C o b a l iu Mrak Sodrug C o ba 1 je ostro in upravi-čeuo kritiziral našo skrajno in v vseh ozirih zanemarjeno občinsko upravo in ,delovanje" dične protidelavske večine občinskega sveta, katere simbol je zagorski župan. Stvarni Coba-lov govor prinašamo na drugem mestu. Nato je govoril sodrug Mrak, ki je razgalil hinavsko rodoljubarstvo, popolno politično ne-značajnost in vodeno plehkost zagorske liberalne klike v vsej njeni nečedni nagoti. In krono vsej moralni propalosti te klike postavljajo na glavo lanski Cobalov proces ter blatenje delavstva in delavskih zaupnikov po „Slov. Narodu". Mrakov govor je prekinilo večkrat ogorčeno vzklikanje, kakor tudi porogljivi smeh, ki se ga menda še najbolj prilega početju teh neresnih in neznačajnih klavrnih junakov. Delavstvo je zapuščalo shod s trdno voljo, da stori vse potrebno za polom teh narodnjaških komediantov. — Utopljenec. Zadnjo soboto je zapazil kovaški mojster Fran Rozman v Mojstraui blizu svoje kovačnice v Bistrici moško truplo. Potegnili bo gp iz vode in spoznali v ujem 61 letnega kotarja Antona Babiča iz Mojstrane. Najbrž se je zgodila nesreča. Rabič je zapustil prejšnji večer precej natrkan svoje stanovanje in se ni več vrnil. V temni noči je najbrž padel v Bistrico in utonil. Idrija. — Shodi v Idrijj. Javen shod jamskih voznikov bo vs četrtek dne 30. t. m. ob 8. zvečer v društvenih prostorih. Spored shoda je: 1. Odgovor rud. ravnateljstva na stavljene zahteve dne 15. in 22. oktobra. 2. Slučajnosti Drug "shod bo na sv. Barbare dau 4. dec. ob 9. dopoldan za člane podružnice .Unije" in društvi .Naprej" v istih prostorih. Sodrugi skrbite za polno udeležbo ! — Škrlatica se razširja tudi že po idrijski okolici. Ljudje se pač vsekakor premalo zanimajo da bi vdušili to nadlogo. — Osem novih eraričuili stanovanj je pripravljenih v novi hiši na malem Marofu. Vsako stanovanje je odmerjeno za devet oseb, skupaj torej 72 duš Vsaka stranka v tej hiši ima kuhinjo in dve sobi, drvarnico in kiet, pralnico pa vsi skupaj. Želeti je, da bi sezidal erar le še več takih stanovanj, seveda v bolj čednem kraju kot je ta hiša._____________________ Boj za zagorsko občino. (I* porožila eodr. M. Čohala). 3. decembra bodo v Zagoj i v „Sokolskem domu" obč. volitve od pol 8. zj. do 1. pop. Pri teh volitvah se bodo potegovale za občinski zastop tri stranke: socialno-d^mokratična, liberalna in klerikalua. Ker imamo dve uasprotnici ki sta bili že do sedaj v občinskem zastopu, se je treba ozreti najpopreje na delovanje starega občinskega odbora, preden izpregovorimo o programu naše stranke. Pred dvema letoma ko so bile občinske volitve sta se klerikalna in liberalna stranka združili proti delavski stranki. Pri tej združitvi pa so se tudi domenili, da se mora vsak predlog, ki bi prihajal od socialno-demokra-tičnih občinskih zastopnikov odkloniti, pa naj bo še tako opravičen. Ako bo kaj posebno dobrega, ponove v poznejših sejah sami ta predlog. Da je to res, potrdijo klerikalni zastopuiki danes sami. Prvo delo ki se je v občini izvršilo, je bila volitev starešinstva in raznih odsek v. Za župana so volili najbolj nesposobnega liberalca in sicer zategadelj, ker je najzagrizenejši nasprotnik delavstva. V starešinstvu so nas seveda tudi potisnili na stran, čeravno smo imeli največje število prebivalstva za sabo. Dokaz temu je, da smo pri zadnjih volitvah napram trem nasprotnim strankam zmagali z dvema kandidatoma. Podpirali so klerikalno in liberalno stranko tudi Nemci. Kar je uajbolj žaljive za stranko, je bilo to: Na predlog socialoo-demokratičnih občinskih odbornikov se je ustanovil ubožui odsek. Pri volitvah v ta odsek pa so, čeravno smo jih opozorili, da pripuste vsaj enega delavskega zastopnika vanj, volili v ta odsek tri popolnoma nezmožne može klerikalne in libaralue stranke. Njihova nezmožnost se je najsijajnejše dokumentirala s tem, da odsek sploh ni mogel delovati. Ker socialno-demokratična od bornika nista hotela glasovati za liberalnega župana, so nas takrat obkladali z najgršimi psovkami. „Slovenski Narod" nas je slikal kot največje izdajalce slovenskega naroda, ker smo glasovali s sedanjimi liberalnimi kandidati, ki so jih takrat proglašali za nemčurje, za opozi-cionalnega kandidata. Sedaj, ko jim je klerikalna stranka odpovedala ljubezen, pa so se obrnili do svojih nekdanjih sovražnikov, da jim rešijo potapljajočo se barko. — Socialno-ds-mokr&tične kandidate so pred dvema letoma pobijale ravno s temi argumenti kakor danes, da bodo, če pridejo v občinski odbor, vse premoženje razdelili revežem. Razlika je danes samo ta, da takrat delavci niso imeli volilne pravice, za premožne ljudi je bilo to agitacijsko sredstvo seveda privlačno. Sedaj pa hodijo tudi okolo revežev, katerim obetajo podpore, mogoče in nemogoče stvari. Pred par dnevi so bili liberalni agitatorji pri nekem takem revežu po noči, da bi mu napisali kandidate in so mu pri tem obetali podporo. Mi socialni demokratje jim seveda danes ne obetamo ničesar, pač pa bodite uverjeni, da bodo socialni demokratje vedno delali v blagor prebivalstva, in z vso silo nastopili proti kom-ptnemu gospodarstvu liberalcev, ki so honorirali iz občinske blagajne ljudi za njim opravljeno polij t i č n o delo. Občinska pota v Zagorju se popravljajo samo lakrat, kadar prebivalci pošteno zaropotajo. Da bi pa županstvo iz lastne inciative kaj storilo, to se pri nas ne zgodi nikoli. Nasprotno prosilce čakati puste po štiri do pet mesecev na rešitev njihovih prošenj. Ravno tako je pri posipanju okrajne ceste. Kadar pograbijo blato na kupe, ga puste navadno tako dolgo, da se razleze zopet po cesti. Človek bi se Da takih kupih po noči lahko pobii. Cesto posip-Ije po navadi župan sam s svojimi ljudmi, namesto da bi dal posipanje na dražbo, on pa bi samo nadzoroval, da bi delo točno izvrševalo. Toda menda se zdi zagorskemu županu bolj komodno biti zaeno izvrševalec in nadziratelj pri snaženju in posipanju cest!... Ako zmagajo socialni demokratje, se bode tudi v tem oziru napravila temeljita remedara. — Razsvetljavo ima skoraj že vsaka hribovska vas. Pri nas v Zagorju pa nimamo niti ne ene svetiljke. če pride tujec ob pol 8. zvečer z vlakom, ue more priti v Zagorje, ker je prav lahko, da pade v Medijo ali pa ostane v blatu ! Da to škoduje tudi razvoju tujskega prometa, je samo po sebi umljivo. Socialni demokrati smo tudi v tem oziru v občinskem odboru vložili primerne predloge. Predlogi so bili sicer sprejeti, aii županstvo se ne gane. Tudi vodovod bi že lahko imeli, Če bi bilo nekoliko več meržije iu volje za delo. Sedaj imamo sicer odsek, kako daleč so že z delom, to se odteguje naši vednosti, ker so preprečili, da bi prišel socialni demokrat v vodovodni odsek. I)a bomo tudi v tem oziru znali uvaževati potrebe prebivalstva, tega pač ni treba še posebej na-glašati, Ustanovitev' občinske hranilnice je že stara potreba. Sedaj imamo tu dva denarna zavoda, ki prinašata posameznikom izdatne dobičke. Ia če zmagajo socialni demokratje, bomo tudi na tem polju izvajali svoj program, da bo imela občina lahko lepe dohodke, ki bodo v prid vsem občanom. — Poštenost in zavednost zagorskih volilcev je porok, da bodo v svojem lastnem interesu 3. decembra glasovali za socialno-de-mokratično listo ter enkrat za vselej pomedli s kliko, ki občinske koristi identificira s svojimi osebnimi koristmi. Štajersko. — Razkrinkanje dr. Benkoviča, kije bil izvoljen v trboveljsko-breškem, torej v največjem slovenskem rudniškem okraju in ki smo ga pretekli teden zasačili v parlamentu, ko je s hiuavsko zgovornostjo branil profitar-ske interese rudniških baronov in izdajal koristi rudarskih trpinov, je vživo zadelo tega čudnega poslanca m vso klerikalno gardo. Iu ni čuda, zakaj izdajaUko postopanje klerikalnega poslanca dr. Benkoviča je napravilo — kakor nam pričajo mnogoštevilni dopisi iz Trbovelj, Hrastnika, pa tudi iz Zagorja in Idrije — naj-mučnejši vtisk ua vse rudarje. Na razna vprašanja pribijamo še enkrat sledeča, za dr. Benkoviča in za klerikalni klub na Dunaju obteže-valna in naravnost uničevalna dejstva, ki jih jecljajoči klerikalni izgovori ne morejo niti najmanj omajati, nikar pa izpodbiti, ker je izdajalska glorija Benkovičeva ugotovljena za vse večne čase v stenografskem zapisniku poslanske zbornice: Zloglasni klub slov. klerikalcev na Dunaju je s svojim herostratskim ugovorom preprečil okrajšano obravnavanje zakonske predloge o nočnem delu žensk in otrok v rudnikih. Prejšnja zbornica je predlogo že obdelala in sprejela in treba je bilo le še, da se gosposka zbornica pridruži sklepom poslauske zbornice. Ker je predčasen razpust drž, zbora preprečil to, so socialni demokratje zahtevali, da se predloga brez prvega branja odkaže odseku. Vse stranke so privolile v to, le slovenski klerikalci so se ustavili tej opravičeni zahtevi rudarjev in s svojim zločinskim ugovorom preprečili od socialnih demokratov predlagano okrajšano obravnavanje rudarske predloge. Toda s tem se ti zakrknjeni škodljivci delavskega ljudstva niso zadovoljili. Ko je prišla rudarska predloga v zbornici v razpravo je ostal dr. Benkovič in predlagal, da se predloga odkaže — ne socialno političnemu odseku, ki je že izvoljen in ki bil z ujo takoj lahko gotov, ker jo je že v prejšnji zakonodajni dobi do dobrega obdelal, temveč rudarskemu odseku, ki ga pa sploh še ni in ki bi ga bilo treba še le izvoliti. S tem bi se bila nujna rudarska zahteva položila na dolgo klop ia izročila najza-grizenejšim nasprotnikom rudarskih interesov, zakaj gotovo je, da bi imeli v rudarskem odseku odločilno moč iu besedo rudniški kapitalisti. Tej protidelavski nakani .ljudskega poslanca dr. Benkoviča pa se je postavil po robu soc. dem. Muchitsch, pokazal sumljivo sorodnost med zahtevami klerikalnega poslanca in med željami rudniških baronov iu razkrinkal Benkovičevo protil.judsko hinavščino. Dr. Benkovič je med Muchitschevira razkritjem nervozno mencal aemintja in je bil pod težo socialno demokratičnih udarcev prisiljen, da je zatajil, s voj protirudarski predlog in se udal socialno demokratičui zahtevi, nakar je bila predloga odkazana socialno političnemu odseku. — Naj se g. dr Benkovič sedaj pere, kolikor se hoče, tega sramotnega madeža ne bo izmii nikoli. — Smrtna nezgoda. V Slovenjegradcu 80 odlagali dne 23. t, m. delavci pri posestniku žage Fraucetu Savcu meceanova debla. Pri tem je pomagal tudi pri žagi zaposleni delavec Karol Smrečnik, ki je stal med vozom in zidom. M«d odlaganjem se debla zrušijo in še preden se je umaknil Smrečnik iz obupnega položaja, ga je zgrabilo močno deblo iu g* pritisnilo s tako silo ob steno, da mu je stlačilo oprsje, in je bil takoj mrtev. Prenesli so ga v mrt- vašnico. Nesrečnik je zapustil vdovo in dvoje nepreskrbljenih otrok. Goriško. — Nabrežina. V soboto, 17. t. m. zvečer je bilo v Nabrežini v gostilni gospodarskega društva obilno obiskano zborovanje strenke Vodil ga je predsednik krajne organizacije jugoslov. boc. dem strauke, Sodr, Regent je pa poročal o feklepih konference strankinih zaupnikov v Ljubljani, ki je bila nedeljo prej. Obši no je razložil velikanski pomen duevnega časopisja, ki se po vsej pravici imenuje tvorničar javnega mnenja. To je tudi dokazal z lepimi in delavcem dubro zuanimi izgledi. Povdarjal je koristi, ki jih že sedaj ima stranka od svojega dnevnika ter končal rekoč, da bi bil zločin, ako bi se pustil že sedaj dobri dnevnik brez brige za bodočnost in za njegov razvoj. Za njim so govorili razni sodrugi in vsi vabili navzoče, naj postanejo naročniki »Zarje" pa tndi da vsi vzamejo po eno obligacijo, ki jih bosta izdala po nalogi omenjene konference, izvrševalui odbor in založba „Zarje“. Besede so padale na rodovitna tla in po zborovanju se je takoj podpisalo 37 obligacij in so se nabrežinski sodrngi obvezali podpisati jih 50. Bil je to prvi shod, sklican v ta uamen in z mirno vestjo moremo reči, da je uspel. — Tržič (Monfalcone). V nedeljo ob 11. dopoldne je bil v Delavskem domu shod, ki ga je sklicala oudotna organizacija kovinarj v. Bil je jako dobro obiskan. Poročal je sodr, R e -g e n t iz Trsta, ki je v daljšem govoru orisal zgodovino delavskega gibauja. važnost organizacije, važnost dobrih mezd, kratkega delavnega časa in bistvo delavske solidarnosti, ki jo delavec potrebuje kakor zrak. ki ga diha. Navzoči so pazno sledili besedam govornika. Videlo se je, da so jim vse te stvari popolnoma tuje, pa vendar tako se jih tičoče, da so morale vneti v navzočih hrepenenje po boljšem življenju in po sredstvih, ki nas do tega vodijo t. j. do organizacije Po shodu, na katerem so izpregovorili nekaj besed nekateri navzoči, so se vsi vpisali v organizacijo. Le tako naprej po pravi poti. Umetnost in književnost. * Opereta. Heuberger je gotovo nadarjen glasbenik. Med novejšimi je na glasu vestnega skladatelja, ki pazi na snažno glasbo in išče -bolj umetniške kakor ceueue efekte. Splošno se mu priznava precej originalnosti ; pravijo pa. da ne teče vedno iz odprtega vira, temveč da včasi posili razdeva skalo, iz katere mu ima privreti posebnost. To je očitek, ki se prenaša. Zenialen umetnik sa ne rodi vsak dan; tudi čeden talent zasluži priznanje. In Heuberger je vsekakor krepak talent. Ali naj-brže bo marsikatera njegova pesem še dolgo živela, ko bo tudi njegova vzorna opereta »Ples v operi" pozabljena in pokopana. Spominjamo se nekoliko na kritike, ko se je ta opereta prvič pela na Dunaju. Ne vemo več natančno, kdaj da je bilo, ali dobro nam je v spominu, da je zbudila pravo navdušenje. Uspeh, kar ga je sinoči doživela v slovenskem gledališču, pa ni bil niti senca tistega entuzi azma in res ne vemo, če se sine tukaj sploh rabiti beseda „uspeh“. Gotovo je, da so tega krivi razni faktorji. Ali nekaj vzroka je tudi v glasbi sami, ki bledi s časom. Prva in glavna nesreča 8e nam seveda zdi ta, da smo dobili vsakovrstne posnetke prej kakor šablono; tu je motiv, tam odlomek arije, tam zopet situacija na odru, znana kakor vsakdanji kruh — in človek sam sebi zaman dopoveduje, da je bil »Ples v operi" prej zložen, da je tisto, kar je prej videl in slišal, posneto po njem — vsaj večinoma — ne pa narobe. Neprijetni vtisk se ne da enostavno izbrisati. O libretu pravijo, da je brez bombastičnih efektov in brez banalnosti. Prvemu radi pritrdimo, drugemu pa nikakor ne Prav narobe se nam zdi v takozvauem dejanju in v situacijah zelo banalen, pa dolgočasen. Leonu pripisujejo rutino, Waldbergu pa okus. Mogoče, da sta si pri fabrikaciji narobe razdelila nalogi. Če vidi človek posamezne osebe, ki priskakljajo druga za drugo na oder, pa vsaka nekaj pove občinstvu, pa zopet izgine, tedaj mu ni treba skrbeti za veronal. Uprizoritev pa ni ničesar storila, da bi bilo prišlo do prave veljave, kar je v opereti dobrega, še manj pa da bi bila izgladila in zamašila pomanjkljivosti Predvsem je bil tempo tak, da se Bogu usmili. Včasi je človek čutil iz glasbe, da kar sili v živahnost, igrali so pa kakor da igrajo rekviem. Bilo je euostavno neznosno. Kajpada so se vsled tega tudi scene na odru razvlačile kakor testo za sirove štruklje in vsaka epizodica, ki bi imela huškuiti kakor senca mimo oči in izginiti, je ostala gori kakor model, ki čaka na kiparja. Nemara je to sugestivno vplivalo tudi na pevce oziroma igralce. Nikjer ni bilo tiste živahnosti, ki je neizogibna, da ne zadene vse skupaj zaspanost. Zato se nam zdi pravičnejše, če danes ne govorimo o posameznih pevkah •n pevpih. Počakajmo, če dobi stvar boljši temelj; morda dobe potem poedinci boljšo priliko, da kaj napravijo ia več veselja. Le 8plošuo opazko : Oe je že smola, da se po-“»vljajo znane figure, morajo njih interpreti skrbeti, da nekoliko zabrišejo spomine. Sitno je gledati natakarja kot klovna v Sramežljivi Suzaui, pa koj spet v Operuem plesu ; ali navsezadnje vendar niso vsi natakarji enaki, tudi ne vsi mladi in stari lahkoživci in ravno tako ne vse ljubosumne in zaupljive soproge. Državni zbor. D u n a j, 28. nov. Poslanika zbornica je začela danes drugo branje predloge o reformi poslovnika. Po kratkem poročilu posl. dr. S t e i n w e n d e r j a , ki je prosil zbornico, da zopet ze eno leto podaljša sedanji provizorij, se je vnela razprava. Le češki radikalci so se izrekli zoper vsako zboljšanje poslovnika. Nato je zbornica z velikansko večino podaljšala veljavnost poslovniške reforme za nadalnje leto Dasi tudi ta poslovnik ni idealen, vendar omogočuje mirno redno delo in izključuje frivolno obstrukcijo posameznih kričačev in kričavih skupin. Zato so zanj glasovale vse stranke izimši češke radikalne muzikaute iu Rusine. Po odobritvi reforme poslovnika je zbornica odkazala odseku šestero vladnih predlog, med njimi predlogo o društvenem pravu, o raztegnitvi nezgodnega in bolniškega zavarovanja na pomorsko plovbo in ribištvo. S tem je bil izčrpan ves dnevni red in na vrsto je prišlo nadaljevanje razprave o češkem nujnem predlogu o sodnih ^imenovanjih na Češkem. Mladočeh dr. K i) r n e r je nadaljeval zadnjič prekinjeni govor, napadal pravosodnega ministra dr. Hoeheuburgerja iu končal z izjavo, da tak pristranski mož ne more upravljali avstrijfkega pravosodja. Koncem seje je posl. Seitz (soc dem.) nrgiral razpravo o železničarskih zadevah. Podpredsednik Conci i -.javlja, da je poročilo že sestavljeno in da ga postavi na dnevni led, čim bo dotiskano. Prihodnja seja jutri. * Mladočelii za § 14. Danes je proračunski odsek začel podrobno razpravo o naredbi z 31. marca, izdani po § 14. Posl. Steinwender od nem. „Na-tj0«alverbanda“ je za odobritev naredbe in temu mueuju 8e. pridružuje „iz ustavnih razlogov" tudi mladočeh dr. Krama f. Soc. dem. Seitz je kritiziral vladno postopanje, ki je v obliki ene cesarske naredbe odločila o proračunskem provizoriju, o podpori donavski parobrodni družbi in o posojilu 76 milionov kron. Končno je predlagal, da odsek ces. naredbe z 31. marca 1911 ne potrdi. * DrnglnJski odsek. V draginjskem odseku je posl. B r e t -schneider (soc. dem) predložil znižane tarife za prevoz mesa; dalje je predlagal, da se upeljejo vozovi za transport mleka z ohla-jevalnimi pripravami. Po daljši razpravi je odsek potrdil te predloge. * * >1« Gosposka zbornica je danes odobrila tri pogodbe 8 Srbijo, in sicer konzularno, pravno in zapuščinsko pogodbo po poročilu barona S c h w e g 1 a , dalje zakonsko predlogo o kaznovanju mladostnih po poročilu dr. B a e r n r e i t h e r j a. ZADNJE VESTI. Italijansko turška vojna. Odločen raški odpor proti blokadi Dardanel. Peterburg, 28. nov. „Busky“ poroča. da je Rusija sporočila velevlastim, d a bo dejansko nastopila proti italijanski blokadi dardanelske ožine. Blokada Dardanel ni izključena? Carigrad, 29 nov. Ruski korak v vprašanju eventualne dardanelske bloka* d e in soglasje ostalih velevlasti nima namena ovirati vojnih strank in zategadelj Turčija nadalje pripravlja vse potrebno za varstvo morske vojne in polaga torej tudi mine. Velevlasti žele samo to, da plovejo t r -govske ladje nevtralnih držav neovirano skozi Dardanele. Iz tega razloga bo Turčija skrbela, da mine trgovskim ladjam tujih držav ne bodo nevarne. Francoska se pridruži ruskemu koraku. Pariz, 29 nov. Poluradno se poroča, da se Francoska nedvomno pridruži ruski vladi in bo Italijo prijateljsko opozorila, naj opusti blokado Dardanel. Italija opusti blokado Dardanel. B e r o 1 i n , 28. nov. .Vossische Ztg.“ poroča z Dunaja, da se je italijanska vlada odločila zatrdno opustiti blokado Dardanel vsled složnega nastopa velevlastiv tem vprašanju. Porta in italijanska akcija t Egejskem morju. Carigrad, 20. nov. Na porti je vladalo predvčeranjem mnenje, da se mora smatrati blokada Dardanel za izključeno. Strah pred italijanskim napadom na arhipel ali na dardanelske utrdbe je popolnoma izgiQi|, Nobenega sledu o Italijanskem brodorju. Carigrad, 28. nov C ‘tvero turških torp»dovk je odplulo iz D»rdanel in preiskalo arhipel do gotove oddaljenosti, a nikjer ni opazilo italijanskih vojnih ladij. Napad na rt Karaturnu? Solun, 29 nov. Tu vedno računajo z možnostjo italijanskega napada na utrdbe pri velikem rtu Kataturnu blizu Dardanel. Poklicali so v*e rezerviste ženijskih čet. TurSk« uprava r Tripolitaniji. Carigrad, 29. nov. Ker je po mnenju porte razen par od Italijanov zasedenih obrežnih točk ves tripoliški vijalet v turški upravi, ie porta sklenila d a preloži sedež vilajeta v Sian ali kam drugam, in povabi velevlasti, naj prelože svoje konzulate začasno tj e k a i. dokler ne bodo Italijani prisiljeni zapustiti Tripolisa. Boji pred Tripolisom. Carigrad, 29. nov. Pred Tripolisom s e b o j i nadaljujejo. Italijani so zaprti v mestu in so se m oral i s precejšnjimi izgubami umaknit i. Italijanske vojne ladje pred Bejrutom. B e r o 1 i n , 29. nov. Iz Beiruta poročajo; V zadnjem času se zopet poiavljajo sovražne bojne ladje blizu obale. Blokado Bejruta pričakujejo v bližnjih dneh. ___ Državnozborske volitve v Galiciji. D r o h o b y c z , 28 nov. Pri današnjih volitvah je bil izvoljen s 5221 glasovi doktor Nathan Lovvenstein vsed nečuvenega pritiska vladajočih mogotcev. Z I o c z o v . 28. nov. Tu je izvoljen samostojni kandidat R e i z e s. Beg Sfczynskega. S t a n i s 1 a v a, 29. nov Pri prijetem ječarju C z e r e w ki so našli pismo Siczyn-skega. ki ima podatke o begu. Policija zasledujo begunca po podatkih. Žrtev 17. septembra. Dunaj. 29. nov. Sodr. Abram, ki mu je 17. septembra vojaška kroglja predrla pljuči in se ie dolgo boril s smrtjo, je odpuščen iz ječe in se je na stroške organizacije podal v Aterau. Nezeoda na dunajski električni železnici. D u n a i, 29. nov. Včeraj ob 7. zvečer ie trčilo v VI. okraju blizu Raimundovega gledišča dvoje vozov električne cestne železnice drug ob drugega. Vozova sta bila polna gledališkega občinstva. Deset oseb je težko, 20 lahko ranjenih. Rothschild Je nmrl. Pariz, 28. nov Umrl je ob 6. zjutraj baron Gustav Rothschild. Splošna stavka španskih dijakov. Madrid, 29. nov. Španski dijaki so sklenili v znak protesta proti vladi splošen dijaški štrajk po vsej Španiji. Homatije na Kreti. Atene, 29. nov, V kratkem bo v Ga-lati glavno zborovanje kreČanskih zastopnikov, ki bo odločilo o nadalj nem postopanju Krečanov. Nato odpotuje 25 poslancev v Atene. Anglija in Nemčija. Vtisk Greyevcga govora. B e r o 1 i n , 29. nov. „Neues Wiener Tagblatt" ima od posebne strani df'lgo poročilo o vtisku Greyevega govora v Nemčiji; iz poročila je razvidno, da so v Nemčiji s toliko napetostjo pričakovani govor sprejeli precej hladno. Ugoden vtisk je napravil tisti del govora, ki govori o ekspediciji „Panterja“ v Agadir in o želji Nemčije po sporazumu s Francosko. Pač je napravilo mučen vtisk odkritje o angleških pripravah proti Nemčiji. „Lokal-anzeiger" pravi, da se bo nemško ljudstvo veselilo, ako bodo mirovna Grejeva zagotovila ostala trajna. Asquithova izjava. London, 28. nov. V vnanjepolitično razpravo je posrgel tudi ministrski predsednik Asqnith, ki je izjavil, da je o h r a n a t r a j -nega svetovnega miru glavna naloga angleške diplomacije. Revolucija na Kitajskem. Ustava na Kitajskem. Frankobrod, 28. nov. Iz Pekinga poročajo: Na vladno povelje s o razobesili na vseh javnih poslopjih cesarsko zastavo z zmajem, da bi izrazili s tem veselje ljudstva nad izvedbo konstitucije. Uradniki mesta so šli k regentu in so prisegli cesarju svečano prisego na ustavo. JnanšlkaJ obupava? Peterburg, 29. nov. Zasebna brzojavka iz Pekinga poroča, da svetujejo Juanši-kaj in drugi bližnji vladni zaupniki cesarski rodbini, naj pobegne ali pa naj izvrši dostojanstven samomor, ker je stvar za dinastijo izgubljena. Odgovorni urednik Pran Bartl. Izdaja in zslasra založba Zarin Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Kupujte „Zarjo“ izvod samo 6 vinarjev. Pismeni srbščini vešč dijak ali uradnik dobi majhen postranski zaslužek. Ponudbe na »Poštni predal 62“. Proda se hiša št. 463 Iz proste roke. Hiša je v lepem kraju blizu cerkve sv. Trojice v Idriji. Več se izve v „Obč. kons. društvu* v Idriji. fr Mlado, staro, Vsak pove: Ta pa je za me I Ker se samo z njim krepčam, Vedno zdrav želod’c Imam! Najboljši želodčni liker! Sladki in grenki. Ljudska kakovost Kabinetna kakovost liter K 2-40. * „ 4-80. Naslov za naročila: »FLORIAN«, Ljubljana. V________________1 j Postavno varovano. Pozor! Pozor! Primorska klet Valvazorjev trg štev. 4. Zajamčeno pristna primorska vina rebula, rihen-berško, teran, vipavsko, opolo pol litra po 36, 40, 44, in 48 vinarjev. — Toči se tudi čez ulico. Naročila od 56 litrov naprej se sprejemajo. Zajamčeno pristen tropinovec v steklenicah. 0 Modna in športna trgovina P. Magdič, Lj =Nasproti m 3 glavne pošte Krasne bluze iz svile, volne, batista in barhenta. 1 Hišne halje, spodnja krila, predpas-j niki za dame in otroke. Moderci najmodernejši kroj v krasni izberi. Batist in šifon moderčki. Damski klobuki f in čepice, otročji klobuki in čepice, pajčolani, igle za klobuke, pajčolani za neveste, mirtovi venci in šopki. Pletene jope v poljubni barvi, pletene športne jope, pletena spodnja krila, pletene boa in mufi, pletene čepice in klobuki, krasna izbira dežnikov in solnčnikov. Špecialiteta šerp j za gledališče, svilnate in čipkaste j šerpe, volnene rute (pleti). Svilnato : blago modno in gladko in v naj-i modernejših vzorcih, gladki in pa i modni baržuni, pliši, tenčice. Damsko perilo ovratniki, manšete, srajce, spodnja krila, hlače, predpasniki, žepni roteči, krasna izbira švicarske vezenine, kopalni plašči in obleke frotir brisalke in vse druge kopalne potrebščine. Jesensko, zimsko tricot perilo, majce, spodnje hlače. Reform hlače, iz klota in pletene, modne nogavice, pletene in suknene gamaše, nočni čevlji za dame in otroke. Kožuhovina boa, mufi, klobuki, čepice, rokavice iz sukanca, kože, pletene in čip-j kaste, krasne ročne torbice, denar-' nice in verižice. = .