U. SEJE KMETUSKE DRUŽBE. Dne 6. t. m. se je vršila seja glavnega odbora Krnet. družbe. Iz predsednikovega in tajnikovega paročila bi bilo posneti nekaj važnih točk, kakor n. pr: Emajlirana posoda, katero je prejšnje vodstvo družbe naročilo brez vedenja glavnega odbora in ki obtežuje bilanco za več sto tisoč kron, se je začela zopet razprodajati. Sklene se opozoriti podružnice potom okrožnice na to blago. Vino. Predsednik g. profesor Jarc povdarja važnost trgovskih pogajanj z Nemško Avstrijo glede izvoza naših vin in po daljši utemeljitvi se sprejme predlog odbomika g. Košarja, prositi vlado, da pritegne k tem trgovskim pogajanjem po enega slovenskega eksperta od vinogradnikov in vinske trgovine. Kuga in živir.ski scjmi. Radi kuge je prepovedanih več živinskih sejmov, kar je v ogromno škodo našim kmetovalcem. Ker v Slcveniji ni živinske kuge, ampak se ista razširja po prignani živini iz Hrvatske, ki se goni večinoma po prepovedanih potih na Štajersko, se sklene doseči, da dobi tuja živina na dornačih sejmiščih svoj posebni oddelek in da pazi vlada bolj strogo na živinske mešetarje, katerim se naj podeli koncesija, ne pa samo obrtni list, kakor do sedaj. Premiranje bikov se ne bo vršilo, ker vlada nima de~ narja. Odbornik Brenčič je v živih besedah slikat Skodo, katera nastane iz tega za našo živinorejo. Pripomni, da ja hotel ptujski okraj iz lastnih sredstev premirati bike, a je pokrajinska uprava to odklonila. Celo samopomoč je že prepcveduna pod sedanjim centralističnim režimom. Borza. Kmetijska družba pristopi kot član k novoustanovljeni ljubljanski borzi. Vagoni, ki pridejo na Kmetijsko družbo v Ljubljano, se ne smejo od tamkaj več direktno pošiljati na kmetijske podružnice, ampak se morajo razkladati, potem se mora prositi za novi vagon in po zopetnem nakladanju se smejo šele odposlati. Reekspedicija je torej prepovedana, odkar je prevzela vlada južno železnico. Skladišča. Ker rabi Kmetijska družba večja skladišča, se izvoli odsek, da poroča o tej zadevi in stavi potrebne predloge. Kmetijskim podružnicam po deželi se dovoli|» skladišča, ako za nje prosijo in izpolnijo nekatere pogoje. Prošnja za uvoz živinske soli iz Nemške Avstrije, katero je vložila Kmetijska družba v interesu naših kmetovalcev, še danes ni rešena od naše vlade vkljub temu, da bi se družba podvrgla najstrožji kontroli ter bi se prodajala sol po lastni ceni. Nemška Avstrija ne ve, kam s tera blagom, pri nas pa ga primanjkuje. Enoglasno se sklene, urgirati to prošnjo. Šolske počitnice. Kmetijska družba je prosfia višp šolski svet za preložitev počitnic na jesenski čas. Prošnja je bila odklonjena, ker gre za kmečke koristi. Udnina. Samostojni so zopet hoteli zvišati udnino na odločni ugovor naših odbornikov in na konkretni predlog odbomika g. Brenčiča, da ostane stara udnina 20 din., sa se uklonili. Podpore. Stevilke so jasno pokazale, kako nam vlada od leta do leta zmanjšuje prispevke in podpore za gospodarsko šolstvo, govedorejo, prašičjerejo, drobnico, vinarstvo itd. Leta 1922 smo dobili državne podpore še okroglo 292.000 dinarjev, dočim smo dobili za leto 1923 sam» 63.0000 dinarjev, torej petkrat manj kakor Iani, akoravno so se davki tako ogromno povečali. Za goredorejo smo dobili leta 1922 86.000 dinarjev, letos samo 36.000 dinarjev. Za prašičjerejo smo dobili lani 33.000 dinarjev, letos 17.000 dinarjev. Tako se črta pri vseh točkah. Zanimivo je, da je centralističnim samostojnim pri navedbl teh suhih številk zmanjkala sapa. Nato se je odobril račun bilance za leto 1922 ter račun izgube in dobička za leto 1922, kakor tudi proračun za leto 1924. Skupni promet za leto 1922 je znašal okrog 97,000.000 dinarjev. Po razgovoru o nekaterih notranjih zadevah Kmetijske družbe se je seja zaključila, ker so štajerski odbomifti morali odhiteti na vlak. VINSKI TRG. S V zadnjem tednu minulega meseca so tudi največji vinogradniki Slovenije končali bratvo in zadnje braru mošti so kazali vsled izredno lepega in toplega vremena 20 do 22 stopinj po klostemeuburški moštni tehtnici. V is~ tem razmerju, kakor se je stopnjeval sladkor, se je tudi zmanjševala kislina in strokovnjaki sodijo, da bodo letošnja pozno brana vina slična orvim iz leta 1920. Vinogradniki, ki so brali že pred 15. oktobrom, so dosegli komaj od 14 do 15 stopinj sladkorja in njihovi mošti so TsebovaM od 9 do 12 odstotkov kisline ter ne bodo boljši od lanskega pridelka. Letos je pač vsak vinogradnik spoznal na lastni koži, koliko se da zboljšati vinski mošt pri lepem vremenu, ako se čaka s trgatvijo. Pohvalno moramo omeniti, da je takih vinogradnikov vedno več in da so celo manjS posestniki čakali s trgatvijo do zadnjega časa. Prvo brani mošti so se prodajali od 14—16 K, srednji od T6 do 18 K, boljše kvalitete pa, ki so vsebovale 17—19 odstotkov sladkorja, pa po 19—22 K. Vina bodo tehtala povprečno 9—11 stopinj po maligandu in vinogradniki pravijo, da ga ne prodajo pod 22—24 K z ozirom na to, da je vinska letina glede množine tako slabo izpadla. Povprečno se računi na oral komaj 4—5 hl pridelka. Vinska trgovina se v Sloveniji še ni razvila; nekaj zavoljo porftanjkanja denarja, največ pa zavoljo tega, ker čakajo kupci, kako se bo razvil letošnji vinski pridelek. Stare zaloge so že zelo izčrpane in posebno letnik 1921, ki predstavlja dnnes le še blago za buteljke, je težko najti. V južnih delih na»e države pa ie leži mnogo vina iz leta 1922, toda tako slabe kakovosti, da se daljši prevoz teh vin niti ne izplača. Nemška Avstrija je tudi imela slabo trgatev glede kotčlne, kakoTostno pa je mnogo b«ljša od larvske. Mošti so tehtali povprečno 16—20 odstotkov ter so se prodajali po 6—8000 avstrijskih kron liter. Uvoz iz Jugoslavije počiva radi izredno visoke uvozne carine, ki znaša 60 zlatih kron za liter. Na Madiarskem so z bratvijo prav zadovoljni glede kakovosti. Navadni mošti so se prodajali po 6—700 K, finejše blago pa po 900—1000 K za liter. Izvoza ni. Čehoslovaška je pridelala malo vina in radi tega so cene nekoliko poskočile. Izvoz naših vin je v Čehoslovaško nemogoč radi visoke uvozne carine, ki znaša 5 čK, dočim se že dobi boljše blago v domovini po 6 čK. V splošnem se lahko trdi, da se je v srednji Evropi pridelalo letos mnogo manj, zato pa boljšega vina kakor lani in da so radi tega cene za letošnji pridelek sorazmerno višje od lanskega. Pckrajinska zveza Jugoslov. vinogradnikov za Siorenijo hna svoj ustanovni občni zbor v nedeljo, dne 2. decembra t. 1. ob 10. uri v Mariboru v Narodr.em domu e nasicdnjim dnevnim redom: 1. Volitev izvrševalnega odbora (predsednika, podpredsednika, tajnika, blagajka in pet odbornikov) društva ter treh delegatov za občni zbor Glavne zveze; 2. Računsko poročilo začasnega odbora in odobritev računov; 3. Poročilo o položaju vinarstva v Jugoslaviji s posebnim ozirom na Slovenijo, o vinski krizi in kako ji odpomoči; 4. Slučajnosti. Po § 14. društvenih pravil tvorijo občni zbor pokrajinske eveze vinogradnikov: predsednik in po dva delegata Tsakega krajevnega vinarskega društva v Sloveniji, s pravico glasov v razmcrju števila članov dotičnega krajevnega društva; po trije delegati vsake zveze kinetijskib zadrug hi Kmetijske družbe v pokrajini tev vsi vinarski strokovnjaki v javni službi te pokrajine, s po "eniin glasom. Vsi navedeni, kakor tudi drugi člani krafevnih vinarskih društev iii ostali nevčlanjeni vinograd niki, ki žele pristopiti organizaciji ter sodelovati pri ureditvi razmer našega ogroženega vinogradništva, se prijazno vabijo, da se ustanovnega občnega zbora pokrajinske zveze vinogradnikov sigurno udeleže. Začasni odbor se je obrnil na prometno minisUstvo, zaradi znižanja voznih cen po želcznioah na polovico in pričakovati jc, da se bo prošnji ugodilo. Natančneje se objavi pravočasno. Maribor, dne 7. novembra 1923. Za začasni odbor Pokrajinskc zveze jugoslovanskib vinogradnikov: Puklavee, prcdsednik. Zabavnik, tajnik. Vinski kupci, pozor! Od Sv. Eme poročajo: Pri Sv. Emi v Roginski gorci in okolici se dobi dovolj dobrega belega in rdečega novega ter starega vina. V vašem interesu je, da prevzamete vino od gospodarjev-pridelovalcev. Na vsak način bode ceneje, kakor če ga dobivate od prekupovalcev. Od postaje Mestinje do Pristave je eno uro hoda; vozite sc lahko tudi s postiljonom vsako jutro ob pol 10. uri in nazaj ob 4. uri popoldnc. Kmetski pouk po dežcli. Oddelek za kmetijstvo priredi v drugi polovici meseca novembra sledeča predayanja na Štajerskem in v Prekmurju: V nedeljo, dne 18. novembra: 1. Girkovce, o bolezni rastlin, Zupanc J. 2. Oplotnica, o kletarstvu, Štamberger. 3. Križevci v Prekmurju, o poljedelstvu, Pavlica. V nedeljo, dne 25. novembra: 1. Hajdina, o bolezni rastlin, Zupanc J. 2. Hotiza v Prekmurju, o kmetijstvu, Vojsk. 3. Gradišče r Prckmurju, o živinoreji, Pavlica. Živinski sejmi bodo v mariborskem okraju prihodnje dni otvorjeni. Na prošnjo živinorejcev je naš poslanec Fr. 2ebot pri vladi posredoval, da se sejmi v krajih, kjer ni več slinovke, čimpreje otvorijo. Dobil je zagotovilo, da bodo najprej odprti sejmi v Mariboni. KOKOŠ IN NJENI POJEDUHI (MRCESI). Pojeduhi so razni mrčesi, radl katerih trpi kokoš in sploh perutnina pri hiši. Na prvem mestu moram omeniti ptičje grinte, ki so prav za prav najhujši pojeduh ali perutninski mrčes. Po dnevi je ptičja grinta skrita v temnih razpoklinah desk ter kolcrv, iz katerih je sestavljen kurnik, pa tudi skrita v gnez>dih, na katerih kokoši nesejo. Ta mrčes napade po noči kokoš, jej izsesava kri in jo moti v ponočnem počitku. Omeniti je med perutninskiim mrčesi bolho, ki se nahaja v razpoklinah zidovja in v prahu na tleh, ter pefutninske stenice, ki niso nič manj krvoločne kakor one, -kl ropajo človeku mime noči in ga silijo v jutro rano na moge. Kdo bi ne znal ali vsaj že ne slišal o kurji uši? Kurja uš si izvoli svoj prostor pri kuri ali na vratu ali na zatilniku pod grebenom, sploh na delih njenega života, kamOT ne more s svojim kljunom, da bi jo pobrala in se je 7*ešila Osobito kokoši, ki valijo, napadajo hudo ti pojeduhi in ni čuda, da najpridnejša valjivka pogosto in celo popolnoma zapusti svoje gnezdo. Primorana je radi uši in ¦drugib pojeduhov zapustiti gnezdo, zapustiti proti naravnemu nagonu, ker brez člcveške pomoči ni več zmožna aadostiti svoji dolžnosti. Glavni vzrok, da so kokoši ušive in od zgoraj ome»jenih pojeduhov napadane, je nesnaga. Kakor se snaga pri rcji domačih živali sploh ne more priporočati dovolj pogosto, tako tudi pri kurjereji. Da zabraniš nesnago, ki Tedi in pomnožuje perutninske pojeduhe pri hiši, naj se kurnik ali mesta, kjer kokoš ali sploh penitnina prenočuje, pogosto čisti.Blato po zimi odstrani vsakih 14 dni, po leti pa Tsak teden, če ni mogoče še pogosteje. Cimbolj ko je vroče poletje, terobolj je potrebno snaženje, ker se pojeduhi posebno redijo in množijo v vročem poletju. Tudi gnezda, kjer ležejo kure, je treba prenoviti, sta- »o slamo nadomestiti z novo. Najbolje kaže staro slamo, ki je služila dalje časa pri leganju, sežgati. Ako se vrže ¦a gnojišče, si kokoš in perutnina uši in druge pojeduhe »opel nabere ter nalovi pri brskanju. Da potrosiš med gnez Jb, na koterih nesejo kure, mrčesnega praška in žvepleni  cvet, ti je mogoče preveč. Ne sme ti biti preveč, da kakor bitro opaziš pomnožitev omenjenih pojeduhov, priskočiš na pomoč napadeni kokoši ter perutnini, natančno očistiš kurnik in druga mesta, ki služijo kokošim in perutnini sploh v prenočitev, jih očistiš z močno krtačo in celo umiješ s sodalugom. Pojeduhi, pred vsem uši, ki se drže kurjega života, se pri snagi ne bodo preveč razmnožili. Kokoš se jih bo zlahka ubranila ter očistila teh mučiteljev, ako ima priložnost, da se lahko koplje v: pesku, pepelu ali prahu. Kjer so kokoši na dvorišču, tam priskrbi tudi to kurjo kopelj. Če so pa p©]ednhi se že tako pomnožili, da se jih ne moreš ubraniti ali jih iztrebiti drugače, pomaži kurnik s toplim terom, stene okoli kurnjaka pa pobeli z apnom. (Dalje prihodnjič. — Samostanski kurjerejec.) RAZPREDELBA KMETIJSKIH GOSPODARSTEV. Razločujemo velike, srednje in male posestnike. Napredek in opravilo vseh teh je zelo neenako, čeprav se pečajo vsi z obdelovanjem zemlje. Sleherni izmed njih je tudi drugačnega pomena za državo in nje gospodarstvo. Seveda je pri vsakem odločilna intenziteta obdelovanja zemlje in krajevni gospodarski položaj. Mali posestnik je tisti, ki ima do 100 oralov zemlje, srednji od 100 do 200 in veliki ali veleposesrnik pa tistiki ima nad 200 oralov zemlje za obdelovanje. Z ozirom na zgornjo razpredelbo, odnosno velikost poedinih gospodarstev so ponekod tudi večje ali manjše ploščinske mere, kar je odvisno cd intenzitete kmetijskega obrata. Veliki posestnik dela z glavo, oziroma duševnim vodstvom, srednji z glavo in rokami, mali pa se nkvarja skoro izključno z napornim fizičnim delom. Vcliki posestniki imajo nastavljene gsopodarske strokovnjake — oskrbnike in adjunkte — ki vodijo celokupno gospcdarstvo. Vsak posamezen strokovnjak vodi svojo posebno panogo, recimo vinogradništvo in sadjafstvo, v zvezi s kletarstvom, ali poljedelstvo s travništvom, živinorejo in mlekarstvom, ali pa kakšno drugo gospodarsko panogo. Vsem načeluje ravnatelj, ki vodi celo gospodarstvo samostojno in predlaga o vsem eventuelno samo račune svojemu gospodarju. Na teh posestvih se dela po najmodernejših principih kmetijske vede in prakse, — z reznovrstnimi tehničnimi sredstvi, to se pravi ne toliko z rokami, kakor s stroji in umom. Z ozirom na boljšo uporabo kmetijskih strojev je uspeh na velikem posestvu najlepši in čisti dobiček največji. Producira se največ za veletrgovino. Zato je veliki posestnik tudi velikega pomena za državo glede izvoza in prehrane širokih množic delovnega ljudstva. Kako bi sicer živelo mnogobrojno uradništvo po mestih, delavci v tovarnah, vojaštvo in drugi sloji, ako bi nikdo ne proizvejal živeža v večjih množinah. Tega pa je, kakor že povedano, v stanu edinole veliki posestnik, ki s pomočjo kmetijskih strojev najceneje proizvaja. Na veleposestvih najde veliko število siromašnih in delavnih ljudi svoj posel, stanoVanje in zaslužek. Na teh so zaposleni rokodelci raznih strok, kakor strojniki, kovači, kolarji in dntgi. Kravarji, volarji, kočijaži in ponekod tudi rokodelci dobivajo stalno plačo v denarju in naturalijah ali deputatu ter si rede svinje in kokoši. Ako so bili pošteni in delavni, dobe v starosti navadno tudi vzdrževalnino in dosmrtno streho. Veliko dobrega store lahko torej veleposestva za revno ljudstvo in njega življenjski obstoj. Srednji posestnik se mora praktičnemu kmetijskemu gospodarstvu že bolj posvetiti. Tudi on ima uslužbence gospodarske stroke, toda glavni upravitelj je običajno sam, ako se ne peča s kakim postranskim poklicem, kar se čestokrat dogaja. Na srednjem posestvu so vse gospodarske panoge medsebojno združene kar najtesneje. Ena panoga pomaga drugi do uspeha. Srednji posestnik dela s pomočjo kmetijskih strojev, ki nadomestujejo drago ročno delo v visoki meri. Tudi on si najme najraje stalnih delavcev, ki opravljajo vsa poletna in zimska kmetijska dela ter imajo enak zaslužek in enake ugodnosti, kakor delavci na velikem posestvu. Srednja, pametno urejena kmetijska gospodarstva so za državo neprecenljive vrednosti. Želeti bi bilo, da bi država podpirala vzorno urejena srednja in velika posestva ter jth smatrala za nekaj prekoristnega za svoj obstoj. V slučaju, da bi srednji in veliki posestnik ne gospodarila v prid sebi in državi, bi bila naloga državne uprave, da prevzame vodstvo celega gcŠpodarstva po izkušenih strokovnjakih v svoje roke. Ta procedura bi bila potrebna zlasti na tistih posestvih žive in mrtve roke, kjer so se puhli nestrokovnjaki kot ostudni in nabrekli pajki nasedli na krmila, svojemu žepu v prid, gospodarju in splošnemu kmetijstvu pa v nepregledno škodo. Mali posestnik navadno nima tolikega vpliva na ustroj države, kakor srednji in veliki posestnik. On dela od zore do mraka in pestuje mater zemljico s svojimi žuljevimi rokami, pa si kljub temu ne more pomagati na noge. Temu se ni čuditi, če pcmislimo, da nima za prodati nič drugega, kakor včasih par jajec ali kakšno kokoš, ki vsled starosti ne nese več jajec. In še to ubogi trpin sam pristrada. Vsako drugo ali tretje leto proda morebiti kako govedo ali svinjo, da poplaca različne davke in skupi nekaj denarčkov za nakup obleke ali kak priboljšek. Razen tega sc izmozgava malega kmeta čestokrat s tem, da imajo njegovi pridelki na trgu manjšo vrednost, kakor stvari, katere mora kupiti za neobhodne vsakdanje potrebe. Tukaj bi bile eksportne in importne zadruge zelo na mestii. Rokodelec in tovarniški delavec sta večkrat na boljšem od malega posestnika. Vendar bi se moglo goditi tudi temu boljše, ako bi znal svoje gospodarstvo urediti tako, da bi imel od njega kolikor mogoče veliko korist. Mali posestnik, ki je obenem rokodelec, izhaja boljše, kakor tisti, ki ni rc)kodelec Zemljo obdeluje labko njegova družina, on pa prislužuje denar in 9 tem pripcmaga do večjega blagostanja svojega gospodarstva. Za domačo obrt se baš ni treba mnogo učiti. Takšno učenje fctdi ni zvezano s posebnimi stroškj ter je relikega pomena za vsakogar, ki ima veselje do domače obrti. Kdor pa nima veselja na kmetih, naj prepusti rajši to drugim, zakaj bre« veselja in trdne volje se nič velikega ne more doseči na tem svetu. Mnogclično je življenje na deželi, kakor je mnogoličn.o življenje tudi v mestih. Akoravno ljudje v mestih domnevno boljše izhajajo, kct ljudje na deželi, se vendar s tem še nikakor ne more reči, da so tudi bolj srečni. Kdo more trditi, da je ravno mali posestnik- ki poseduje tu in tam samo nekaj crlaov hribovitega sveta, najbolj nesrečen na zemlji? Ne. On najde uteho v svojem delu, on je skromen v svojib potrebah in zadovoljen ter vsled tega nad V6e srečen, — saj v delu je njegova gotova rešitev. Vekoslav Štampar, kletar, Vinaria, Pcu[. MESANJE UMETNIH GNOJIL.' Kdor boče imeti povoljne uspehe pri gnojen|u a umetnimi gnojili, jih mora znati pravilno uporabljati fri o pravem času trositi. Ker vsebujejo posamezna umetna gnojila samo po eno ali dvoje hranilnih snovi, ne zadostuje navadno samo gnojenje z enim gnojilom. ProfesM" Wagnerieva teorija o gnojenju pravi, da je brezuspešno vsako gnojenje, ako manjka le ena izmed štirih najglavnejših hranilnih snovi: dušik, kalij, fosforova kislina a!i apno, odnosno, ako se nahaja ena izrr.ed teh snovi v zem • )ji v nezadostni množini. Če dodajemo zemlji torej samo eno ali dvoje omenjenih hranilnih snovi, še nismo gotovi, da dosežemo pri gnojenju povoljne uspehe. Rastiine potrebujejo vsako hranilno snov v zadostni množini, sicer ostanejo vse neizrabljene. Hranilne snovi v posameznih gnojilih je treba torej zdnižiti in tako izpopolniti gnojilo. Zategadelj moramo posamezna gnojila mešati med seboj. Kupiio se lahko tudi že pomešana umetna gnojila, ki pa niso priporočljiva, ker se v njih nahajajo večkrat ničvredne snovi, ki jih moramo plačati enako drago. Najboljše je, da naročimo vseko gnojilo za se in ga po potrebi sami pomešamo. Mešanje pa ni ravno enostavno, kajti pripetilo bi se lahko, da bi z nepravilnim postopanjem škodovali vrednosii umetnih gnojil, ali jih v njih učinku popcdnoma pokvarili. Umetna gnojila, ki vsebujejo apno (Tom3sova žlindra, apneni dušik) se ne smejo mešati s blevskim gnojem. Hlevski gnoj namreč vsebuje dušik v obliki amonijakove spojine, ki se ne more družiti z apnom in izhlapi v zrak, ako pride ž njim v dotiko. V drugih slučajih -bi se zopet lahko pripetilo, da bi lahko raztopne branilne snori postale težko raztopne in učinek gnojenja bi bil nepopoln. 1. Hlevskega gnoja, gnojnice in straniščnega gno|a (fekalij) se ne sme mešati z apnom, lesnim pcpelom, apnenim dušikom in Tomasovo žlindro; pri takojšnjem trošenju se pa lahko mešajo z arhonsulfatom, čilskim solitrom, superfosfatom, košieno moko, kalijevo soljo in ka|nitom. 2. Apnenega dušika se ne srrie mešati z amonsulfatom, superfosfatom in Klevskim gnojem; pri takojšnji uporabi se pa labko meša s čilskim solitrom, kalijero soljo in kajnitom. Meša se l&hko tudi vsak čas z apnom, Tomasovo žlindro in kostno moko. 3. Amonsulfata se ne sme mešati z apnom, apnenim dušikom in Tomasovo žlindro, lahko se ga pa meša vsak čas s hlevskim gnojein, čilskim solitrom, superfosfatom, kostno moko, kalijevo soljo in kajnitom. 4. Čilski soliter se lahko meša samo neposredno pred uporabo z opnenim dušikom; vsak čas se pa lahko meša s hlevskim gnojern, apnom, amonsulfatom, superfosfatom, Tomasovo žlindro, kostno moko in kalijevimi gnojili. 5.Superfosfata se ne sme mešati z apnom, apnenim dušikom in Tomasovo žlindro, vsak čas se pa lahko meša s hlevskil gnojem, amcnsulfatom, čilskim solitrorn in kalijevimi gnojili. 6. Kostne moke se ne sme mešati z apnom, pač pa 7. vsemi drugimi gnojili. 7. Tomasove žlindre naj se ne meša s blevskim gnojem, amonsulfatom in sviperfosfatorn. Neposredno pred uporabo se pa lahko meša s kalijevimi gnojili. Vsak čas se jo lohko meša z apnom, apnenim dušikom, čilskim solitrom in kostno moko. 8. Kalijeve soli se ne sme mešati z apnom, apnenim dušikom in Tomasovo žlindro; lahko se pa meša 8 hlevskim gnojem, amcnsulfatom, čilskim solitrom, superfosfatom, kostno moko in kajnitom. Enako tudi kajniL 9. Apna se ne sme mešati s hlevskim gnojem, amonsulfatom, superfoefatom in kostno moko; neposredno pred uporabo se pa lahko meša s kalijevimi gnojili. Meša se lahko tudi vsak čas z apnenim dušikom, čilskim solitrom ife Toronsovo žlindro. Ivan Štampar, ekonom, graščina Ormož. SO V KORENINI PRISTNI VRTNICI. O kateri vrtnici lahko rečemo, da je v korenini pristna? Stopiva k visokostebelni vrtnici, ki zalša tvoj Trt ler jo oglejva dobro. Od tam, odkoder so pognale okulirane oči vejice, ki si jih prirezala v krono, od tam fanaš prar za prav vrtnico. Debelce pod okuliranimi očmi ter iz njih izrastlih mladik je ostalo do korenin divji trn, kakor si ga svojčas izkopala kjerkoli v naravi en ga presadila v vrt. V korenini pristno vtrtnico lahko tmenujemo taisto vrtnico, ki je tudi v korenini iste nara Te, ali recimo istega bistva in lastnosti, kakor so vejice ter krona. Kar ti pri visokostebelni vrtnici iz debelca samega do korenin pod okuliranimi očesi izraste, je in ©slane vselej divji trn. Kar pa izraste pri v korenini pristni vrtnici, ali potem kjerkoli iz debelca, ali pa iz korenin, je že vrtnica — zmožna cvelja po svoji vrsti. V korenini pristna vrtnica, ki navadno ne cvete ¦a visoko, kakor visokostebelna — razun če je plezalka te ali one vrste, ki šo navadno v korenini pristne, se spenjajo na kvišku in v večji ali manjši visokosli nastavljajo ter razvijajo svoj cvet. Med tem ko visokostebelna vrtnica po visokosti divjaka, ki jej služi za podlago, nosi ponosno svojo kroro in na njej cvetje, ostane v korenini pristna vrtnica s svojo krono lcr cvetjem ponižna lik zemlje. A pri vsem tem ti priporočam to vrtnico radi njenih prednosti, koje ima v yišji meri uego visokostebelna vrtnica. Visokostebelno vrlnico je trcba pri prezimovanju pripogniti k zemlji, jo pokriti z zemijo, iisljem, s smrekovim, borovira ali jelkovim dračjem, ali jo vsaj povezati s slamo. Vsega tega truda v koreninah pristna vrtnica ne zahteva. Če vržeš nanjo kako listje ali dračje, je dobro m je hvaležna, ako ne, pa se bo tudi tako zadovoljila. Mraz v korenini pristni vrtnici ni tako nevaren, kot visokostebelni. Četudi po hudi zimi tu in tam pozebe kakšna vejica, ali se posuši radi drugih vzrokov, iz njene korenine sineš upati novih mladik ter cvetkov. Tudi dolgotrajni mrzli ter suhi vetrovi spomladi ji nc morejo škodovati tako budo, ker je bolj nizka in baš radi tega bolj obvarovana. V poletju jej pa tudi burja ne more tolikanj do živega. Pride loia, ti visokostcbelno vrtnico tako čisto oklesti in uniei, da se ti kaj lahko posuši. V korenirri pristno vrtnico sicer tudi poškoduje na vcjicah nad zemljo. Vejice bolj globoko iz zemljc izraščene pa ne bodo trpele ter zopet izrastcjo. Vsckakor pa bo korenina, — srce vrtnice ostalo nedotaknjeno in bo zapet vnovič pognalo. V koi-enini pristna vrtnica je bolj trpežna. doseže viSjo starost kakor navadna visokostebdna. i- Je visakostebelna vrtnica slučajno na slabi podlagi, na slabem divjaku okulirana ali na katerikoli način cepljena, ne bo strpela dolgo — par lel in ne veseliš se je več. Druga je pri v korenini pristni vrtnici. Ako je le v dobri zemlji in je ne zanemarjaš pri režnji in gnojenju, po svoji naravi se uraste močno ter izraste v korenini in na ta način se ubrani zgodnje smrti. Omeniti pa je tudi, da se cvet pri v korenini pristni vrtnici navadno razvija lepo; mcd tem ko je pri visokostebclni vrtnici cvet vsikdar odvisen od divjaka, kako da je zdrav, čvrst ter krepek. HitTeje ti navadno v korenini pristna rrtnica nastavi popke in cvetje, kakor visokostebelna. Razne bolezni vrtnic v korenini pristni vrtnici sicer ne bodo prizanesle popobioma tudi ne vrtnic škodljivci in škodljivke. Vendar jo manj napadajo, kakor se je dozdaj opazovalo. Škodljivi hrošči, ki irče po zraku tcr si najraje izvolijo visokodebelno vrtnico kot žrtev in nevarna rožna osa jej tudi ni tako nevarna. Navadno najdeš to škodljivko vrtnic sedcčo na visoki vrtnici — visokodebelni. Iz teh navedenih prednosti v korenini prislno vrtnico sanio na sebi priporočamo. Pri mojem veselju, kojega sem doživel lekom lct pri vrtnicah, je bilo vsikdar naJTečje, kadar se mi je posrečilo vzgojiti si katero v korenini pristno vrtnico prav odlične vrste. Vzgojil sem si pač kaj posebnega, izvanredncga ter lepega — (Dalje prihodnjič — samostanski vrtnar). ŽITNI TRG. Položaj na žitnih tržiSčih postaja vsled pomanjkanfa dtonar$a vfdtio težavnejši. Mnogo trgovcev, ki so ku- pili večje množine žita na kredit, se iiahaja sedaj v krizi, ker svojih obvez ne morejo izpolniti, ker ne dobe nikjer gotovega denarja. Kmelje se pa zopet nahajajo v veliki zadregi, kcr ne morejo dobiti za blago takoj denarja, ki ga nujno za zimo potrebujejo. Zato ponujajo žito za vsako ceno onemu, ki jim ga takoj izplača v gotovem denarju. Zato pa cene zlasti pri pšenici in koruzi dnevno popuščajo. Moke se istotako malo proda, ker nam pri slabših vrstah konkurira Italija, boljših pa vsled krize Ijudsivo ne kupuje veliko, izvoza pa zopet ni. Ugodna, topla jesen je zelo koristila zimskim setvam, ki kažejo lctos, da bo žetev pšenice in sploh žita drugo leto še boljša od letošnje, če ne bo prehudih vremenskih neprilik. Vse to ima za posledico padanje cen žitu, toda do izvoza še vedno ne pride, ker na svetovnih tržiščih cene žitu istatako podajo, kakor pri nas. Kmetje iz Vojvodine, Banata in Slavonije, ki se navezani samo na lo, kar izkupijo za žito, bodo težko prizadeti, če se razmere ne izpremenijo. Za Slovenijo pa je to stanje ugodno. Slovenci žita ne prodamo, le v nekaterih krajih kmetje pridelajo toliko žita, da ga lahko prodajo, drugod pa morajo celo moko kupovati. Pač pa prodamo pri nas mnogo fižola in krompirja, ki se pa še vedno lahko izvaža, naš krompir, ki je izborne kakovosti, pa še kupujejo Banat, Slavonija in Srbija, kjer je bilo letos izrcdno malo krompirja. V glavnem so cene sledeče: Moka: V začetku tcdna se je prodajala nularica po 530 dinarjev, pozneje pa že po 520 D za 100 kg. Pšenica. V začetku tedna 330 D, koncem tedna po 320 D za 100 kg, pa še to so kupovali samo bački mlini, ki imajo že dovolj kredita pri bankah ter lahko dobe denar. Pšenica iz Bosne in Slavonije na trg sploh ni prišla vsled konkurence pšenice iz Bačke. Koruza. Zelo mnogo še že trguje z ¦novo koruzo, ki je letos zelo lepa. Cene se gibljejo okrog 225 D za 100 kg. Stare koruze se je prodalo manj. Zahtevalo se je pa 240—245 D za 100 kg, Oves se je prodajal po 230 D za 100 kg. Fižol se prodajo samo še iz Slovenije, izvaža se ga malo, več ga kupuje domači konzum. Cena boljšim vrstam 650—700 D za 100 kg, mešanim pa 400—425 D. ¦ Ą Ą Vrediiost denarja. Ameriški dolar stane 87—88 D, 100 braneoskih frankov stane 485—490 D, za 100 avstrijskih kron je plaačti 0.1225—0.1235 D, za 100 čehoslovaških kron 253—254 D, nemške marke ne notirajo, in za 100 laških lir 383—384 D. V Curihu znaša vrednost dinarja 6.55 cent. (1 centim jc 1 para). Od zadnjega poročila je vrednost dinarja poskočila za 5 točk.