KATOlaIŠK CERKVEN LIST. „Danica*' izhaja vsak petek na celi poli in velja po po^ti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za «'-etert leta 1 pl. 20 kr V tiskarnici sprejemanaza celo leto H gl. 60 kr.. za pol leta 1 gl. 80kr..za 1 . leta90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica-dan popiei. Tečaj XLV. Ljubljani, 23. trnu! na, 1892. List 52. K Brezmadežni! Tisočletja ležala je nad zemljo tema nevere in poganstva. Brez spoznanja Boga, iskajoči po temi resnice, živeli so narodi in ljudstva starega veka, zahajali so iz zmote v zmoto, udajali so se sedaj temu zdaj onemu mali kovanju, in kljubu vsemu prizadevanju, kljubu vsemu trudu njihovih modrijanov in učenjakov ni se jim moglo posrečiti, zadovoliti hrepenjenje svojega serca in najti pot, ki edina vodi k studencu vse modrosti, k pravi veri. Mogočne deržave so se vstanovile in zopet razpadle. Cvetoča mesta nastala so in se zopet zrušila v prah: surova moč nadvladovala je pravico in brezobzirno teptali so močnejši človeška prava šibkejših v blato. Jadrali so tako-rekoč na ladiji, ktero je obdajalo razburjeno va-lovje, ki se je brez zaslombe nagibala zdaj na to, zdaj na uno stran in je vedno pretila pogrezniti se v strašno globočino. Vladala je duševna tema na zemlji; nebeška luč resnice bila je poganom skrita; samo bojna bakla zasvetila se je zdaj pa zdaj tu ali tam. Vse, vse hrepenelo je po miru, po odrešenji. In — leto hrepenenje ubozega, terpečega, po tolažbi in pomoči hrepenečega človeštva se je imelo naposled spolniti. liazgerniti se je imela tema nevere in vse nesreče, ktero je imela za seboj. Rešiti se je imela ladija, na kteri je človeštvo nemirno in v nevarnosti jadralo čez peneče valove življenja. Večni Oče usmilil se je naposled zopet in jim v najskrajnejši sili poslal svojo tolažbo in svojo pomoč. Marija, brez madeža izvirnega greha spočeta Devica je bila, ki je — ljubka kakor luna in jasna kakor danica — prinesla narodom pričakovanega Odrešenika, preganjajoč temo nevere. Ona je tista, ki je kakor krasna, srečo-obetajoea jutranja zarija oznanovala svetlo solnce nebeške modrosti in pravičnosti, boga-človeka Jezusa Kristusa, ki je s svojim bridkim terpljenjem in smertjo zopet sprijaznil od Boga odpadli svet z nebesi. Pozdravljena nam bodi torej Marija, svetla morska zvezda, ki si kot taka od Boga odpadlim narodom pokazala pot v nebeško domovino! Pozdravljena nam bodi, skrinja zaveze, ki si zopet zbrala na valovih nevere raztreseno človeštvo ter ^a srečno pripeljala v pristan mirti in blaženstva! Pozdravljena nam bodi, vrata nebeška, ki so se odpcrla vsem narodom vseh časov, da morejo iti skozi vrata v večni raj k Božjemu Sinu Jezusu Kristusu. Bojazljivo in v svesti si svoje krivde in svoje slabosti, bližamo se tudi mi tvojemu milostnemu prestolu. Tvoja materinska ljubezen, tvoja želja, nam pomagati in nas rešiti, daje nam pogum, stanovitnost in moč. Ako nas uboge pozemeljske romarje tudi vse drugo zapusti: ako nam tudi noben žarek ne sveti v noči naše žalosti in kedar nam grozi, da se utopimo v valovih življenja, ki nas obdajaj«» — o, tedaj nam še vedno blišči Tvoja materina ljubezen: ljubeznjivo gleda Tvoje milostno oko uboge, osirotele otroke Kvine in Ti milostne» podajaš svojo brambo, svojo blaženo roko. Kedor se Tebi, preblažena, bliža z iskrenim, detinskim zaupanjem, temu prineseš blagoslov in gotovo rešitev. Kedor Tebe v ljubezni in ponižnosti prosi, temu odpreš kot zvesta, dobroti j i va mati vrata večnega življenja. Ti si naše pribežališče v nevarnosti, naša tolažba v žalosti, naše varstvo v časni in večni bedi. K Tebi hitimo, k Tebi bežimo iz te solzne doline: vodi in pelji nas, ki občudujoč častimo in hvalimo Tvoje presveto. brezmadežno Spočetje! — O, pelji nas po cesti, ki vodi do Tvojega Božjega Sina v nebeški Jeru. zalem! O Marija, ti predobra delivka nebeških milosti, bodi nam podpora v življenji, bodi nam pomoč naša o smertni uri, naše veselje in radost v srečni, blaženi večnosti! Ivan Repič. Modroversko kermilo zdrave omike. (Dalje.) XI. Poglavje. O kerščanskem nauku. (J kerščanskem nauku bilo bi se dalo mnogo govoriti, pa hiteti moramo dalje. Posvetnim modrijanom ne ogrenja kerščanske vere nič huje, ko nerazumevnost njenih skrivnosti. ktere so jim velikrat predmet zasmehovanja. Pokažimo v naslednji obravnavi tem prederznežem, da njihova neumnost v tem obziru ni betvice manja od njihove brezbožnosti. XII. Poglavje. Nauki o s s. skrivnostih. 1. Kaj je skrivnost? Resnica, bodi si večna, bodi si razodcta, je vzvišena nad zmožnost človeške razumnosti, ktera se da verjeti, pa nikakor ne razumeti. Taka je 11. pr. skrivnost v Bogu, trojica oseb v edinstvu bistva; taka je v Jezusu Kristusu zedinjcnje, osebljenje večne Besede s človeško naravo. Nihče ne more tajiti, da ni skrivnosti. Le prevzetna topost utegne ugovarjati njih bivanje. Skrivnosti so v okrožji narave; v okrožji uma: v okrožji vere: skrivnosti so povsod. Vednost najučenejšega človeka je le iskrica v neizmernosti spoznanj, ktera so mu neznana. o. Skrivnosti v okrožji narave. Vsa dela Stvar-nikova prikriva nerazumevnost imajo svojo jasno strau. ki nam priča njih navzočnost, in svojo temno stran, ktere ne more do dna pregledati najbistrejši um. Vožnjo narave gledamo, koles ne vidimo. Svcsto odgovorim premodercem s pesnikom: „Varite snoja nas svojih sostav, in bistrih govorov premračnih razprav. Ponižno priznajte si sebi in nam, da vse je skrivnostno v vas iuo vam. Ne sanjajte, da bi prekalno oko že zmeriti moglo vso božjo roko. P»» vers nje še gledajo kratke oči. do jedra pogrešajo jasne moči.""') •1 Intellexi <|uod omnium op«*rum Dei. quae sunt sub sole, nullam possit bomo invenire rationem. Eccl. H. 17. •» Kacine. Pot-me de La Keligione — chant f>. Kako malo reči poznamo na vesoljnem svetu ! Bog, ki je vesoljnost stvaril in vlada njene dele, se je v njih zagernil; njihovo poveršje nam za-grinja, ker tako je našim razmeram potrebno; njihovo jedro pa prekriva z zagrinjalom, kterega najostrejši duh nikoli ne prešine. „Dal je svet jim v preiskovanje, da pa človek ne najde dela, ktero Bog od začetka do konca nareja.*) 5. Naj sostavlja Gassendi svet iz praznije, iz drobcev, atomov, naj ga Deskartes daie zraščati iz nerednega gibanja trehpervin: naj ga Newton < r. Njust n) stavi na postave privlačnosti in svoje zdetje poterja z izverstnim mirstvom in čudostnim računstvom: vse te visoke besede so tako prazne, kakor Aristotelove nenavzoče lastnosti. Le take utegnejo slepariti, ki se radi pasejo s senjarijami, ne pa močnih duhov, ki želijo resnico. Tistega, ki se uči sostave (zisteme) kterega si bodi modrijana. smemo primerjati človeku, kteri bi premar-ljivo preiskoval in tolmačil okoliščine neke sanje, ktero mu je prijatelj pravil. Oči vestno mlatita oba slamo. Delaje nič ne pridelata: Uperose nihil agunt. Rad občudujem verle učenjake, kteri opazujejo neznane prikazni v prirodi, pomilujem pa silni trud, kadar se ukvarjajo jih do kraja raz-tolmačiti. Samo basni snujejo bolj ali manj pretkane. naš duh pa žeja po resnici in le sam po-četnik vesoljnega stroja pozna njega peresa. Zato, ako se lotijo sostave vseh delov doslednje zaslediti, jim postavi obaro, kakor Jobu: „Kje si bil, ko sem zemlji podloge stavil? Povej mi, ako imaš nin, kdo je njene mere naredil, če veš? Ali kdo je čez njo verv potegnil? Na čem je njeno podnožje vterjeno? ali kdo je njen vogelni kamen vložil?44 Job. 38, 3. Ubi eras, quando ponebam fundamenta terrae? Indica mihi, si habes intelligentiam. Quis posuit mensuras ejus, si nosti? Vel quis tendit super eam lineam? Super quo bases illius sollidatae sunt? Aut quis demisit lapidem angularem ejus? Job. 38, 3. 7. Sam sebi sem nerazumljiv; telo imam, kije sama tvarina, in dušo, ktera misli, ktera sodi, ktera umi, ktera ljubi, ktera čerti, ktera časti in zaničuje, ktera se spominja preteklosti in sklepe snuje zastran pribodnjosti. Prašam svoj um po vezilu, ktero veže tako nasprotni bitvi; prašam *) F.t mundum tradidit disputationi eorum, ut non inveniat homo opus. quod operatus est Deus ab initio usque ad finem. Ecclesi. 3. 11. ga, kaj je telesno, kaj dušno življenje: kaj je bistvo luči, moči itd.? pa nevé mi odgovora, vse mu je skrivnost. — Pokaži mi učenjaka, modrijana, kteri bo vse to raztolmačil! ... Ali vidiš tedaj, kako si nespameten, ki se čez vero, čez razodenje, čez Boga samega povzdiguješ, ki nečeš verjeti, kar ne razumevaš. 8. Moja duša boče, da naj stori moje telo neki pregib in ko j pripomagajo vsi potrebni telesni deli. Cutnice se skrilijo, kite hitijo se stezati in ves stroj vboga. Vendar je oblast moje duše slepa: ne vé, kako se opravljajo vsi ti pregibi: ne pozna koles, katera mora zavertiti: veleva čisto neznanim mocém, in kar naj manj ne razumi. Odkod izvira tak čudovita vlada moje duše nad mojim telom? Um onemore. Defecit ingenium. — Si li ti, modrijan, vstrojil to čudno tovarno, si li ti nasnoval take čudne moči, ki jih kratko in malo nič ne razumeš? In če nisi t' vsega tega storitelj. zakaj ne moliš Njega, ki je vse to naredil? (Dalje oasl) Slovenski romar v Sveti Deželi. (Dalje.) Popoldne bil sem zopet v presv. štalici; naj jo še malo opišem: Precej, ko se po IG stopnjicah dojde v štalico, je vdolbina v skalovje proti severo-vzhodu in na tem presv. mestu bil je rojen iz Marije Device Jezus Kristus; nad temi preblaženimi tlémi je gerški oltar, nekedaj katoliški; nad oltarjem je marmorna izbuknjena predstava rojstva Gospodovega, obdana z zlatimi in srebemimi svetilkami, v katerih svetijo oljnate luči. Pod menzo v šupljini visijo izpod menze v polokrogu šestnajstere dragocene svetilke z lučmi. 8 svetilk visi pred votlino in oltarjem, 28 svetilk pa je razdeljeno od stropa po vsej presv. štalici. in luči vedno vse gorijo. Malo dalje, in levo stran od pre-svetega rojstnega kraja je tri stopnjice nižje druga štalična šupljina; na desno, ko se noter stopi, je v podmolju skalovja presv. mesto, kjer so stale jaslice, v ktere je deviška Mati položila novorojeno nebeško Dete Jezusa; podmolj ta je nizek, ne more se tu maševati, niti oltar postaviti. Pri steni, kjer so stale presv. jaslice, je lepa in pomenljiva slika, predstavljajoča Devico Marijo, sv. Jožefa in pobožne pastirje pri jaslicah, v kterih leži podoba nebeškega Deteta, — Kralja večne časti. 5 srebernih svetilk visi pred to sliko in nad prostorom, kjer so stale jaslice — pervi tron večnega Boga in Kralja včlovečenega na tej zemlji. Levo stran pred mestom sv. jaslic, v vzvi-šeneji štalični vdolbini stoji katoliški oltar ss. trijeh Modrih iz dežela jutrovih; slika nad oltarjem predstavlja ss. tri Kralje molijoče presv. Dete — Boga-človeka, Kralja, ki mu darujejo kadila, mire in zlatá. Naravne skalnate stene v tej vdolbini presv. štalice so obgernjene z dragocenimi rudečimi svilnenimi pregrinjali, v ktere so vtikane rumene cvetlice, povsod vmes pa ime Jezus. Po ostali štalici so pa obgrinjala še stara i katoliška), toda jako obrabljena in oslabljena! gerki ne pustijo katolikom z novimi jih nadomestiti, gerki pa jih tudi ne smejo premeniti in tako so stara, obdergnjena. Obesili so gerki po zastaramh stenskih obgrinjalih okolo po presv. štalici svete slike v okvirjih Pod obgrinjali je večji del presv. štalice (razun onih dveh vdolblin) oblečen z marmornimi ploščami V zadnjem delu štalice je v kotu vodnjak. s«'daj brez vode, v drugem kotu so vrata v popolno katoliške štalične podzemeljske votline, katere so v zvezi med seboj: ide se iz jedne v drugo na okolo; potem pa po stopnjicah gori v levo ladijo nove katoliške cerkve. Tako imajo katoliki dva vhoda v presv. štalico, istotako dva izhoda. Strop kamneni v štali« i ni ob gernjen, deržijo ga močni, navskriž speljani železni obroči; to pa zato, da se ne vdere, ker zgoraj je gerška cerkev in včasih stoji mnogo ljudstva nad sv. štalico na vzvišenem tlaku, v prezbiteriji stare bazilike. Tudi tu so gotovo naravnega griča nad sv. štalico odvzeli, ko so baziliko stavili okolo in nad betlehemsko štalico; zato se je pa naravni obok šta-lični stan jšal. Pervotno ni imela presv šta lica sedanje oblike, kajti s trijemi zidovi je opredeljena od drugih podzemeljskih votlin, katere so vse jedna špilja, v več vdolblin in votlin naravno porazdeljene bile. Toda ljudje radi kaj po svoje okrenejo, naravnim rečem kaj odvzamejo ali dodajo; ipak mnogokrat s tem marsikaj skazijo, in ta skaza se skoro povsod pri naravnih sveto-zgodovinskih krajih in svetiščih opazuje, ter to mnoge ne prave spoznavatelje in opazovalce jako moti. Ipak je betlehemska presv. štalica še vedno ista naravna podzemeljska štalica. kakor je bila, ko je bil rojen v nji Zveličar naš iz Marije Device. Sedaj imajo pravico v presv štalici katoliki, nezjedinjeni gerki, rusi in armenci V sedaj oprede Ijeni štalici imajo imenovani verci razdeljen čas za cerkveno službo božjo: gerki, rusi in armenci na oltarju nad tlami rojstva Kristusovega; katoliki pa na oltarju ss. trijeh Kraljev poleg sv. mesta, kjer je Jezus ležal v jaslicah. Moliti in osebne pobožnosti opravljati pa smč vsak in kadar hoče v presv. štalici. Ipak. ako vzamemo pervotno naravno obliko betle-hemske občne štalice z vsemi njenimi postranskimi votlinami, ktere so si v dohodu v zvezi, imajo katoliki v tem Svetišču Božjem še sedaj naj /eč oltarjev, namreč, šest po številu, na kterih sami opravljajo sv. mašo. Po cerkveni redovni večernici v krasni katoliški cerkvi se zbero redovniki, svečeniki in verni katoliki lajiki, zakristan porazdeli med nje voščene svečice in začne se vsaki dan navadna procesija na presv. kraje tako le: Trije redovni svečeniki v cerkveni ve-čemični obleki pokleknejo pred glavni oltar, in počasti in moli se Najsvetejši v Zakramentu oltarja, sveče v rokah se vse prižgo, večnemu Gospodu Bogu zažge se kadilo in pokadi se Njegov sv. oltar. Potem se vzdigne ginljiva procesija z gorečimi svečami v rokah in dva in dva skup idejo, pervi redovniki in svečeniki, za njimi pa verni kristijani v cerkvi k vhodu, v hodišče pri baziliki, od tod pa skozi vhod v končnico desno povprečne ladije starodavne bazilike, skozi to pa po stopnjicah doli v presv. štalico, pevajoči pomenljivo cerkveno himno, pesem o rojstvu Kristusovem. Pervo se počasti in pokadi presv. mesto rojstva Gospodovega, čita se dotični sv. Kvangelij; pri besedah: „In tu je rodila"... dva po.^režčeka po-kažeta na zvezdo, na tleh. kjer je bil r>j«'n Mesija — Kristus — Gospod. Upravi se cerkvena molitev, poljubijo se sveta tla, potem moli se tiho, vsaki sam, oče naš, češčena Marija in čast Bogu Očetu itd., to pa za obilne odpustke, na teh Svetiščih podeljene. Procesija se pe-vajoč premakne na mesto sv. jaslic, poklekne se. polasti in pokadi kraj presv. jaslic in oltar ss. trijeh Kraljev. Med Evangeljem pri besedah: „In ga je položila v jasli"... zopet s tre ¿č" k a pokažeta na mesto, kjer je Bog-človek ko Dete ležal v jaslicah. Procesija ide skozi vrata v votlino sv. Jožefa, od tod v votlino >.s nedolžnih otročičev. k grobu sv. Jeronima, k grobu sv. Evzebija. k gr- bu ss. Pavle in Evstohije, v stanovanje sv. Jeronima (sedaj lepa kapela pod zemljo»; povsod se pokadi oltar, opravi molitev cerkvena in oče naš in češčena Marija za odpustke. Vsa ta svetišča so pod zemljo. Potem doide iz podzemeljskih prostorov procesija po stopnjicah gori v levo ladijo frančiškanske cerkve in procesija se zverši pred glavnim «.'tarjein z iavretanskimi litanijami. Med polnočnicami v <-erkvi sv. Katarine ide le i"den o Idelek redovnega svečenstva »nekoliko bratov lajikov in romarji, kadar. tam. m če hočejo i v procesiji v presv. štalico, tu .-e pokadijo sveti kraji med tem. ko v cerkvi v re-dovnein koru opravljajo nadalje zornice. in to je vsake polnoči. No. včasih, ak« »ravno ta čas gerki imajo sveto opravilo v presv. štalu i. se procesija opusti, ali pa premakne na poznejši čas. Tudi g^rki in armenci opravljajo polmčniee v oddelkih svojih v stari baziliki; ti dvoji se verste. ker bi se sicer v petju motili vsi ob jednem. ko nimajo sv. prostorov z zidovi opredeljenih: zato. ko jedni zveršijo, začno drugi. Ker iuvijo katoliki novo veliko «vrkvo svojo, ktera stoji ob desni končnici povprečne la.dije in ob prezbiteriji stare bazilike'. zam«»rejo vsaki čas po noči in po dnevu ss. opravila opravljati brez motenja in zaderžka. (Dalje nasl.j Na sveti Večer. Oj srečna, blaga noč, Prinesla si pomoč Iz rajskih nam višin; Kdo ni nocoj vesel. K lo ne bi sladko pel. Pozabil bolečin V Kar čakal celi svet. Je štiri tisuč let. In prosil je z nebes; Nocoj je nam došlo. Nocoj je spol njeno : Pri nas je Bog zares. Devica dala je Nam rajsko Detice; V priprosti Betlehem Poslan je od Boga Rodovom vsem sveta. V rešenje revežem. Na slamei scer leži, Obraz pa mu žari, Kot zlati rajski bliš; Ročice nam moli. Objeti vse želi, Odpira paradiž. To oznanujejo, To nam spričujejo, V podnebju angelji, — Njih slavospevni glas Razveseljuje nas. K zaupnosti budi. Zato pa naj doni Vse čase in vse dni Ti v čast, Odrešenik! Ko pride smertni čas, Se spet usmili nas. Nam mili bod' Sodnik! Jos. Le vi mik. Detinski zdihljeji k nebeškemu Deteta» Detice malo. Milo in zalo, Ježček priserčni. bodi češčen! Pridi še k meni, Z mano se skleni. Ti si moj ljubček, drugi noben. Angeljčki Tebi slavo na nebi V rajski radosti glasno pojo; Da bi ti speva!. Čas razodeval, Ježček dodeli milost mi to! Djan si v plenice, Točiš solzice. V jaslicah mraza zame medliš; Kako me ljubiš! Dušico snubiš — 0 naj bo tvoja, kakor želiš. Mati Devica. Rajska Kraljica! Revček te prosim sladko vesel: Ti me oblaži, Dete pokaži, Da ga v ljubezni bodem objčl. Detice Božje! Tebi v podnožje V prahu se sklonim in te častim; Lepo te prosim: V serčicu nosim Tebe naj, Ježček, dokler živim. Serčice moje, Bode naj Tvoje, Tvoje da sklenem zemeljski tek; In ko utihne, Dušico zdihne, Vzemi jo, Ježček, k sebi na vek. Radoslav. S t o I p j e. m. (Dalje.) ..On skriva v svojih rokah svetlobo ter ji zapoveda. da zopet sveti." Joh. 3«. Hi». Vsako noč prižigajo na morskih bregovih luč v stolpih svetilnikih. Da pa mornarji razločujejo ta ogenj od druzega slučajnega, je ona luč tako vravnana. da se skrije in koj zatem zopet prikaže, kakor da kedo okoli nje hodi. Neki svetilniki tudi barvo luči pre-minjajo. Na Teržaškem svetilniku zginja in prisine luč vsake pol minute, na Salvorskem ertu od minute do minute. Svetilnik pri TJmagi v Istri zeleno sveti, oni pri sv. Ivanu in Pelagu po vsakih dveh minutah skoz rudeče steklo zablišči, in dalje na bregovih Istre, otokov kvarnerskih in Dalmacije so razpostavljeni stolpi svetilniki ladijam v znamenje, da ne zabredejo med skalovje, ter da kermilarji pazno vozijo. V knjigi Jobovi govori Eliu: „Glej, Bog je najviši v svoji moči, in ni ga njemu enakega med za po vodniki. Vsi ljudje ga vidijo, sleherni ga od daleč gleda... On skriva v svojih rokah svetlobo, ter ji zapoveda, da zopet sveti." (Job. 36. 22 32.) Velik je svetilnik Gospodov, solnce; manjši mesec, in brez števila zvezd na nebu. in vse te luči je postavil ..Oče luči in svet-J.be. pri kterem ni premenjenja, tudi ne sence kake spremenljivosti" Jak 1, 17. Silno veliko je solnce. milijonkrat veče kot naša zemlja, in kako je žareče, da s prostim očesom ni moč vanj gledati, a brez števila zvezd je na nebu. ki so stokrat, tisočkrat, celo milijonkrat veče kot naše solnce, in svetloba njih v primeri s solnčno za več stopinj živa h: ejša. ..Še le onostran naše solnčne sostave se razprostira neizmerni zvezdnati ocean. V tem neskončnem morju je vsaka zvezda nepremičnica. nekak stolp svetilnik, ki sija sem v večno noč Naša zemlja zgine pred temi ogromnimi orjaki Božjimi." A daleč so, silno daleč od nas. Po raziskavah in opazovanju zvezdogledov je najbližja naši solnčni sostavi zvezda x v so/.vezdji Centauru. Pet bilijonov milj je neki od nas oddaljena. Svetloba, ki v eni sekundi prehiti 300,000 kilometrov in ki od solnca do nas potrebuje pol četert ure (8 minut), mora od one najbližje nepremičnice do nas hoditi blizo štiri leta. Od krasne zvezde Sirij, ki je baje milijonkrat veča od našega solnca, hiti solnčni žarek 8 let predno do nas pride. Pa ta daljava je jako negotova. Leskeča zvezda „Vega- v sozvezdji „lire" potrebuje (po Ogrin-čevi Astronomiji str. 318) dvanajst let in 1 mesec, po novejših opazovanjih (_Natur u. Offenbarung" str. 76.) 20 let. a po heliometrični preiskavi celo 35 1 2 leta („Nat. u. Offb." XXXVIII. 628). da nam zasveti". Precejšnja razlika. Svetloba severne polarne zvezde potrebuje 47 let, od zvezde Arktur 200 let. od zvezde „Alkione," najsvitlejše v gostosevcih (lestencih) celih 573 let hoje do nas. Naj še omenim, da je polomer „rimske ceste" tako orjaški, da potrebuje svetloba 3887 let, da pride do nas." (Ogrinec. Astronomija str. 318.) Kaj pa je „rimska cesta?" Brezštevilno nakopičena sozvezdja, zvezdne meglice, povsem drugačnih sostavov kot druga sozvezdja, v nepreglednih krogih in sokrogih, da je nemogoče to z besedo dopovedati, -ali le poveršno popisati. Resnično: „Nebesa oznanjajo slavo Božjo, Ps. 18, 1. in delo njegovih rok kaže obnebje,* (Dalje nasi.) Skofja Loka premilostnemu gospoda knezu škofa. Mnogo sliši se izjave Iz bližine in daljave. Zi prevzvišenga vladika. Knezoškofa, nam vodnika. Mestice še naše malo Naj bi zadnje ne ostalo, Razodeti tu sožalje. In zvestobo še nadalje. Kaj je reči, kaj početi ? In besed od kodi vzeti. Razodeti tu sočutje. In zavreči černo snutje. Žalost nam serce prebada. Slišat1 sik strupom gada. Ki brezvestno laži kuje. Škofa svoj ga obrekuje ' Vendar pa. ukljub navala, Vikši je Pastir ko skala; Puhle glave se razbile. Laži pa se razkadile. Zlato, ki se z blatom meče. Bolj se še potem loskeče, Ne zgubi zato veljave Ondi. kjer so misli prave. Naj bučijo le viharji. Zidajo prostozidarji, Vendar Cerkev naša draga Vse sovražnike premaga. Mi pa verni katoličani Škofu svoj'inu zvesto vdani Vedno hočemo ostati. — Naj svet prazno slamo mlati. Vse za vero. dom, cesarja. Tud' za škofa in vladarja! Geslo naše mora biti. Tem se lioč mo posvetiti. Loka škofja bo slovela. — To ime le čast nam dela, Saj ponos je za otroka, Hčerka Vaša: Škofja Loka. Loka Škofja se imenujem, Škofa svojega spoštujem. Z zmoto hočem se boriti, Poti prave le hoditi. Dal nam Bog je mož preslavnih, V časih zdanjih ino davnih, Kakor škof ste milostivi, Zato kličem: Bog Vas živi! (Narodna Loskaj Ogled po Slovenskem in dopisi. Ljubljana (Pri čem smo?) Pisma verne vdanosti do prevzvišenega gosp. škofa neprenehoma prihajajo od občinskih zborov iz cele škofije, in to je prav dobro znamnje in dokaz, kako včren je naš slovenski narod. Bolj ko pisači liberalnih listov pisano gledajo in iščejo ljudstvo od prevzvišenega škofa od-vemiti, bolj se verniki vnemajo za apostoljskega naslednika in svojega škofa. Čudno pa je, da časnikarji, ki hujskajo zoper papeža, svojega škofa, duhovstvo, svoj pot zaterjajo, kako da so eni „verni katoličani!" Ali ni to vertoglavnost: z eno roko hišo zažigati, z drugo jo pa gasiti, pa v enomčr terditi, da noče hiše požgati! In to se kaže drevi in davi. Primorski gg. duhovni so odmenili, da v teh zmešnjavah hočejo ob novem letu začeti izdajati nov časnik, in sicer v Terstu. Precej so liberalci lagoj zagnali, da bo to bratomorno hujskanje med narodom! To pa ni bratomor, da oni narod hujskajo zoper škofe in njim zveste duhovne, in zdaj z medvedovimi kremplji, zdaj v mehkih rokovicah njih veljavo tergajo. Raztrosili so tudi prekanjeno laž, da nadškof Goriški v Gorici niso hotli dopustiti tega novega časnika, zato bo izhajal v Terstu, in ugibali so vsled tega: kako more teržaški škof dovoliti, kar goriški zabranjuje, in zdaj pa: se li teržaški ne boji pora rned duhovščino?... Pa kako so sovražniki tuui tukaj naleteli! Zanesljivo je to, da goriškega prevzv. nadškofa še nihče prašal ni, in „ako bi jih bil kdo prašal, bi bili višji pastir početje le pohvalili in po moči podpirali, kajti katoliški škof katoliškega lista nikdar ne bo zaviral." To je istina in vse drugo bledenje tako zvanih liberalnih listov je izmišljeno. Zopet drugo lisjaštvo je to le. Sv. Oče Leon XIII so v god brezmadežnega spočetja M D. dali na svitlo preizverstno encikliko zoper framasonstvo do italijanskih ljudstev Vsak pošten katoličan bi moral tega vesel biti. Toda znan slovenski časnik, kakor piše . Slovenec," je precej začel glodati nad tem pismom sv. < »četa in reč sumničiti po kalupu, kakor judinja „N. Fr. Presse " Tako se pekel vedno vojskuje zoper Božje kraljestvo in da bi ložje škodoval, se zlasti dandanes spreminja v „angelja svitlobe." Slovenski antikrist ima na čelu zlasti ta-le znam-nja: 1. Geslo: „Narodnostv pervi versti;" 2. Kajfanje j>ervega slovenskega katoliškega shoda; 3. Objedanje, obrekovanje papeža, škofov in duhovnov, ako ne trobijo v liberalni rog. — Varite se torej lažnjivih prerokov ! Iz Bosne (Iz osebnega pisma.) Moljeno. slav-ljeno in hvaljeno bodi presv. Božje Dete Jezus in češčena Marija, Jožef! Velečastiti Monsignor! Prav dobro in dostojno je, da ste opis „Slovenski romar v Sv. deželi"1 — o Betlehemu blagovolili ravno ta božični mesec vrediti za milo „Zgodnjo Danico."4 Istinito zaterjam Vam, da ste s tern prav veliko vzrokovali. vspodbudili in oživili za večje spoznanj»*. moljenje in češčenje Božjega Deteta, ter mnoga serca poiskrenili še k večji ljubezni do neskončne ljubezni presv. Deteta — Boga človeka. Istina je, da takove spise verni Slovenci jako radi čitajo in si vernost, pobožnost in spoštovanje obilno pomnožijo s čitanjem. Tu so mnogi te številke „Zg. Danice," v kterih so betlehemski opisi, čitali in bili so v dušo in serce do solz ginjeni. Došli so k nam č. o. Anton Palinic, župnik pri sv. Antonu v Stari Rieki, dal sem jim čitati omenjene Danice;" pri drugem, oddelku, v štev. 50. list, so se solzili. Prečitavši vprašajo: „Kdo je je bio onaj slovenski romar, koji je tako opisao?" Išlo je njih višje več iz Slovenije v Sv. zemljo. „Mnogo jesam več čitao i čuo o Svetoj zemlji; njezinih svetiščih; a tako viemo, navdušeno, ganutljivo, polag pa tako živo i potanjko predstavlajoče jošče njesam čitao, niti mislio i promorio." Vzeli so obe Danici in prosili, da jim pošljem še naslednje, v kojih bodo spomenuti opisi, ker hočejo Božične praznike in bo-božični čas narodu v cerkvi pripovedovati iz teh opisov. Hvala Bogu za te opise in sprejetje njih v ljubo Danico! Hvala Bogu za milosti in ves dobri sad, ki ga bodo obrodili. Vam pa stoterno povernite: Jezus, Marija, Jožef, za trud in dobroto, ker ste blagovolili sprejeti jih v verlo „Zg. Danico." Istotako dobro in koristno bilo bi, ako se vredi še v blago „Zg- Danico:" „Slovenski romar v Sv. deželi," kar je v spisih o Jeruzalemu, v času po Svečnici do Velike noči; o Emavsu po Vel. noči, o sv Ivanu v gorah proti Kresu do 2. julija ; onda gora Tabor, okolo 6. avgusta; po veliki Gospej do male, in dalje Nazaret. zatem Kana galileja, Gora 8 zvth blagrov, jezero Genezaret, Gora Karmelj. Zanimivo bilo bi tudi: vožnja po morju tje. Aleksandrija, pervi vstop na sv. Zemljo v Kajfi, potovanje iz Jafe v Jeruzalem. Zaupam, da böte Vi vredili vse prav in dobro razmemo in prilično. iPrav z veseljem, kar se bo dalo. Vr.) i Kone<- nasl.) Razgled po svetu. Hervasko. (Lepo priznanje.) Pod tem napisom je „Katolički List" v Zagrebu prinesel članek, ki poterjuje, da tudi v višjih krogih nezedinjenih Jugoslavenov prodira prijazni žarek v prid katoličan-stva. V Karlovcih na Slavonskem se je 5. novembra pričel zbor gerško-nezedinjene metropole, in to poltretje leto potem, ko je bil prenehal. Izdelal je zborov odsek petnajstorice novi „vstav i statute) o cerkveni vpravi za metropole, kteri gerškemu duhovstvu prisvoja večo oblast v ceikvenih pravilih. Predlog je saboru izročen ; toda to ni naša reč. Opomniti pa je vredno, da 19. novembra je na tem shodu imel daljši govor saborski član g. dr. Mihailo Polit-Desančič, brez dvoma izobražen gospod. V svojem govoru se je z nekterimi besedami verlo pohvalno izrekel o primatu rimo-katoliške Cerkve. Rekel je. da jutrova Cerkev je episkopalna (škofovska). o čemur ne more biti naj manjše sumnje, in smatra jo on ket staro pravo apostoljsko cerkev. Toda, nadaljeval je: „Naša vzhodnja cerkev nima primata (pervaštva. papeštva). in zato ker ga nima kakor zahodnja (latinska) Cerkev, ona nima tiste vesoljne centralizacije (središnje zedinjenosti), ktera zapadni Cerkvi daje tako ogromno moč po vsih delih sveta in kar jo je zmožno storilo, da se je vsak čas mogla vspešno boriti z deržavno oblastjo, kakor se bori tudi dandanes, česar dokaz imamo o naj novejši dobi v naši domovini." Dr. Volovic, ki to „lepo priznanje" obširniše obravnava v „Katol. Listu," pravi: „To smo opomnili, da se vidi, kako umni možje tudi iz nasprotniške stranke spoznavajo veliko korist in potrebo primata v Cerkvi Kristusovi. Ako bi g. dr. Polit-Desančič, kteri se je toliko oiresel vsih predsoj, da se tako izjavlja o primatu rimo katoliške Cerkve, hotel popolno preiskati spričevanje sv. pisma in izročila (tradicije), ki govorite o tem primatu (pervaštvu rimskega papeža), svesti smo si. da bi se on prepričal, da po vstanovi Kristusovi primat mora biti v Cerkvi in da brez primata ni Kristusove Cerkve. Dr. Polit Desančic dalje med drugim govori in nekako toži o borbah, ktere je imela nezedinjena gerška cerkev tudi proti latinski Cerkvi, češ, da je bila primatna preoblast podpirana tudi od deržave z vsimi dopuščenimi in nedopuščenimi pomočki. Dr. Volovic pa kakor nalašč primerno odgovarja na to: Ako bi se g. doktor hotel malo globokeje zamisliti v pravi razlog slabosti svoje cerkve, bi ga polno in celega našel v naslednjih besedah sv. Ciprijana: „Avelle radium solis a corpore, divisionem lucis unitas non capit. Ab arbore frange ramum. fractus germi-nare non poterit; a fonte praeeide rivum, praecisus arescit." To je: „Odtergaj solnčni žarek od solnra, e dinost ne terpi luč razdeliti. Od drevesa odlomi vejo, odlomljena ne bo poganjala berstov. Oddeli studenec od vira, odločeni studenec se bo usušil." Ni tedaj primat rimsko katoliške Cerkve nič hudega storil vzhod-nji cerkvi; temuč ona je sama sebi hudo naredila s svojo šizmo. Dunaj. (Služba božja in vojaštvo.) Poslanec Zal-linger in konservativni tovariši so se v neki interpelaciji do deželnobrambovskega ministra pritoževali -o tem, da se vojakom dostikrat ne daje prilike, ob nedeljah in praznikih spolnovati svojo kerščansko dolžnost in vdeleževati se sv. maše. Minister je odgovarjal, da v tem oziru obstoji splošna in prav odločna zapoved, ker službeni, od cesarja poterjeni pravilnik zaukazuje: „Poveljniki naj gledajo na to. da bode vojakom mogoče, ob službi božji posvečenih dnevih vdeleževati se službe božje svojih sovernikov/ „Ako se vojaškim gosposkam naznanijo posebni slučaji, v katerih se za to zapoved ne zmenijo, veže jih enkrat za vselej dolžnost, da to odpravijo." Zallinger je v dotični interpelaciji omenial samo dežele Tirolske, ali enake pritožbe so bile slišati tudi iz druzih dežel, n. pr. iz Senožeč na Kranjskem o priliki poletnih vojaških vaj, kar se je vsled gori omenjenega odgora naznanilo ministerstvu, da se v prihodnje odvernejo dogodki, ki so kmetskemu ljudstvu v izpodtiko. („Slov.u> Bulgarija. Undan smo omenili, da po zboljšani bulgarski vstavi knez ne bo zavezan, da bi moral biti nezedinjen gerk; zdaj pa pišejo celo, da se v knežji palači verše pogajanja, da naj bi se bolgarska narodna cerkev zedinila s katoliško, ter je 120 poslancev za to že pridobljenih. To bi bilo veliko veselje za vesoljno katoliško Cerkev, naj veča sreča pa za bolgarski narod sam. Naj Slomšekova molitvena bratovščina ss. Cirila in Metoda pomnoži gorečo molitev in darujejo naj udje ss. obhajila na ta namen, s tem bi sv. Oče papež in sv. Cerkev z verniki vred bili malo odškodovani za tolike bridkosti, ki jih že toliko lčt terpi Kristusova nevesta. Mnogoštevilni bulgarski narod, zedinjen z materjo Cerkvijo, bi iinel velik vpliv tudi na druge nezedinjene gerke, ki so še v turški oblasti, kakor tudi na sosednje Serbe, Macedonce in druge Slavene. Bog nas usliši! Po poznejih naznanilih omenjeno svobodo zastran vere ima samo pervi izvoljeni knez in njegov naslednik, ako sta druge vere; sicer pa bi moral knez biti razkolni gerk. I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. Nameni za mesec december (gruden), a) Glavni namen: Katoliška Poljska dežela. b) Posebni nameni. 27. S. Janez Ev&ng. Pospeševanje molitvenega apostoljstva. Žalostne zadeve v svetišča svete Cerkve. liazširjanje po I» j/, n ost i do presv. Jezusovega Serca. 2S. Praznik nedolžnih otrofcičev. Družba sv. Detinstva. še zmeraj nerešeno šolsko vprašanje. Pokorščina in spoštovanje otrok do staršev in višjih. 2ih S. TomaŽ Bekeškl. Anjrlija in Irsko. Da bi se bolj jasno spoznala tehtnost in pomen pobožnosti do Jezusovega presv. Sen a. posebno pri duhovnih. 80. S. Rajnar. Da bi se spoznalo in k«-rščansko reševalo delavsko vprašanje. Fabriško delavstvo. :»1. S. Silvester. Spoznanje, kako minljivo je vse posvetno. Hvaležnost za dobrote liožje. Vse ¡»oslaiie m ne še uslišane z.t-deve. I dje molitvenega aposloljslva in bratovščine Jezusovega Serca, ki so umerli ta. ali uinerj«» prihodnji mese« 11 Bratovske zadeve N. Ij. Oosp* preev. Jezusov. Seroa. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. Ij. G. presv. Jezusovega Sere*4 sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših anjreljtv varhov in vsih naših patronov. Bog dobrotno odverni <»d naše dežele poboje, umore in samomore, odpad, in brezverstvo. prešest-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse |>ošastne pregrehe. — Zanikaren dijak z.i poboljšanje. — Xe kteri mia~ denči. da bi bili obvarovani slabili polov. Listek za raznoterosti. Nedolžnih otročičev dan, 2*. t. m., bode v uršu-linski cerkvi zjutraj ob bih sv. maša za družbo sv. Detinstva, popolni odpustek za ude, ako opravijo spoved in sv. Obhajilo ter pri tej sv. maši molijo v namen sv. Očeta. Popoldne ob 4ih pa bo kratka pridiga in litanije z blagoslovoma. Božičnice. V nedeljo ob i lih dopoldne je bila v Reduti slovesna delitev obleke med šolsko mladino. Navzoči so bili prevzvišeni gospod knez in škof, gospod baron Hein z gospo soprogo, gospa Murnikova in druga gospoda. Nad 100 otrok je dobilo novo obleko in druzih darov, — med njimi 23 deklic iz ur- Šulinskih Sd. K skleju so tudi prevz. gesped kil. škof s preserfnim egovorem sjedtudovali obdarovane otroke k hvaležnosti in dmgim dednostim. V Jczefinvim je 18. t m. ordotno gospejsko društvo ob o i h zvečer dbajalo svojo bcžičnico. Preteklo sredo. 21. t. m pa je bilo v uršulin-skem samostanu obdarovanih 33 ubožnih deklic zunanje šole. Kakor druga leta so jim tudi letos obleko pripravljale gospodične notranje šole. tudi nekaj blaga nakupile, drugo je darovala čast gospa mati prednica in nekaj tudi spoštovana Kantova diužina. — Neznan dober r Miklavž." je tudi letos, kakor že tuliko let skrivaj prinesel pred samostanska vrata po 12 koscev srajčič. kril in iutic za ubožne šolarice. Bog poverni temu blagemu „Miklavžu," in vsim „Miklavžem" in „Mikiavževkam" njih dobrote. — „Parkeljna" porednesti in nepokorščine pa naj od vse mladine preč edžene in v Ljubljanico verže, da ga nese v černo morje. V Lichtenthurrovi ubožnici se bode božičnica obhajala 28. t. m. zvečer ob 5ih. Za bratovščino, ki se vstanovlja v prid umerlih mašnikov. se je že naj:rej cglasilo 1341 družbenikov. Sv. Oče Lecn XIII so v pretresljivem pisanji do italijanskega ljudstva popisali brezbožnost, hudobijo in škodljivost skrivne družbe „framasonstva." Kaj več o drugi priliki. ..Dolenjske Novice" Temu listu, ki izhaja 1. in 15. vsacega mesca in stane 1 gl. za celo leto, 50 kr. za pol leta. bode piihodnje leto vrednik v. č. g. Jožef Marinko. Vodilo za vredovanje mu bodo vselej sklepi ..pervega katoliškega sheda v Ljubljani." To nam je zadosti, da rDoIenjske Novice" prav iskrer.o priporočamo; kteri časniki so pa ..sklepom pervega katoliškega shoda v Ljubljani nasprotni." tisti niso za katoliške Slovence in noben katoličan jih ne more z dobro vestjo podpirati in razširjati. Dobrotni darovi. Za dijaško mizo: Prečast g. kan. deželni in de rž. poslanec Karol Klun 1 nov cekin za 20 kron. — Č. g. L. K. Č. 2 gld. — Novakovi iz I. 2 gld. — Prečast. g. župnik Ign. Podobnik 2 gld. 10 kr. — Pl. Sočebran 50 kr. — Č. g. Fr. ..Goroljub" v Draž-«iošah za poboljšek božičnih praznikov o gld. — Mati daruje za dijaško mizo 50 kr. in prosi za vdeležbo pri božičnih sv. mašah priporoča svojega hudobnega sina v molitev bratovšine N. Ljube G<»spe. Priporoča se tudi bolna sestra za zdravje. Za sr. Detinstro: Ga. Viktorija Melcerjeva 1