Kompendij
o glasbi
Compendium
Musicae
HISTORIA SCIENTIAE
REN   DESCARTES
Prevod, spremna  tudija in opombe
JURIJ SNOJ
1

1
HISTORIA SCIENTIAE
• René Des car tes
Kom pen dij o glas bi / Com pen dium mu si cae 
2
Zbirka Historia scientiae
René Des car tes Kom pen dij o glas bi
Com pen dium musicae
Pr e vod, spr em na štu di ja in opom be
 Ju rij Snoj
©	 2001,	Zal ožba 	ZRC
Glavni urednik V ojislav Likar
 Oblikovanje 	 Milojka 	Žalik 	Huzjan
Založila	 Založba 	ZRC,	ZRC	SAZU
Za	založnika	 Oto 	Luthar
Tisk Littera 	picta 	d.o.o.,	Ljubljana
Izid knjige je podprlo
Ministrstvo za kulturo RS.
CIP 	 –	Kataložni 	zapis 	 o	publikaciji
Narodna 	in	univerzitetna 	knjižnica, 	Ljubljana
78.01“1678.01 Descartes R.
DESCAR TES, René
				Kompendij 	o	glasbi 	=	Compendium 	musicae 	/	René 	Descartes 	;	prevod, 	
spremna 	študija 	in	opombe 	Jurij 	Snoj.	–	Ljubljana 	:	Založba 	ZRC,	ZRC	
SAZU, 	2001	- 	(Zbirka 	Historia 	scientiae)
ISBN	961-6358-43-X
1 15047680
Digitalna različica (pdf) je pod pogoji licence CC BY-NC-ND 4.0 
prosto dostopna:
https://doi.org/10.3986/961635843X
3
RENÉ
DES CAR TES
KOM PEN DIJ O GLAS BI
COM PEN DIUM
MUSICAE 
 
Pr e vod, spr em na štu di ja in opom be
JU RIJ SNOJ
LJUBLJANA 2001
4
KA	 ZA	 LO	
Renati Des car tes
Com 	 pen 	 dium 	mu	 si 	 cae
Hu 	 ius 	obiec 	 tum 	est 	so 	 nus ...................................................................10
Prae 	 no	 tan 	 da ........................................................................................10
De 	nu	 me 	 ro 	vel 	tem 	 po	 re 	in	so 	 nis 	ob	 ser 	 van 	 do ..................................... 14
De 	so 	 no	 rum 	di	 ver 	 si 	 ta 	 te 	cir 	 ca 	acu 	 tum 	et 	gra 	 ve ...................................20
De con so nan tiis ..................................................................................22
De oc ta va ........................................................................................... 24
De 	quin	 ta ............................................................................................ 36
De 	quar 	 ta ............................................................................................ 38
De 	di	 to 	 no,	ter 	 tia 	mi	 no	 re, 	et 	sex 	 tis ...................................................... 40
De 	gra 	 di	 bus 	sive 	to 	 nis 	mu	 si 	 cis ........................................................... 46
De dis so nan tiis ................................................................................... 74
De 	ra 	 tio 	 ne 	com 	 po	 nen 	 di	et 	mo	 dis .......................................................80
De 	mo	 dis ............................................................................................ 92
5
KA	 ZA	 LO	
Pred 	 go	 vor 	 ............................................................................................7
René Des car tes
Kom	 pen 	 dij	o	glas 	 bi.
Njen 	pred 	 met 	je 	ton ............................................................................11
Pred 	 hod 	 ne 	ugo	 to 	 vi 	 tve ........................................................................11
O 	rit 	 mu	ali 	tra 	 ja 	 nju 	to 	 nov .................................................................. .15
O 	raz 	 lič	 no	 sti 	to 	 nov	z 	ozi	 rom 	na 	vi	 ši 	 no ..............................................21
O 	kon 	 so 	 nan 	 cah ................................................................................... 23
O ok ta vi .............................................................................................. 25
O kvin ti .............................................................................................. 37
O kvar ti .............................................................................................. 39
O 	di	 to 	 nu,	mali 	ter 	 ci 	in	sek 	 stah 	 .......................................................... 41
O 	stop 	 njah 	ali 	glas 	 be 	 nih	to 	 nih	 ........................................................... 47
O 	di 	 so 	 nan 	 cah ...................................................................................... 75
O 	kom	 po	 ni	 ra 	 nju	in	o	mo 	 du	 sih 	 ..........................................................81
O 	mo	 du	 sih .......................................................................................... 93
O 	ure 	 di	 tvi 	la 	 tin 	 ske 	 ga 	be 	 se 	 di	 la ............................................................ 98
6
Ju rij Snoj
Glas 	 ba 	kot 	pred 	 met 	kar 	 te 	 zi	 jan 	 ske 	 ga 	vi 	 de 	 nja 	sve 	 ta ..........................101
Na 	 sta 	 nek 	Des 	 car 	 te 	 so 	 ve 	 ga 	Kom	 pen 	 di	 ja ............................................ 103
	 Vse 	 bi	 na 	Des 	 car 	 te 	 so 	 ve 	 ga 	Kom	 pen 	 di	 ja 	in	nje 	 ne 	
	 		no	 tra 	 nje 	po	 ve 	 za 	 ve ..................................................................... 111
	 Uvod 	 ni	del 	Kom	 pen 	 di	 ja .............................................................112
	 Iz 	 ho 	 dišč 	 ni	ak 	 sio 	 mi ...................................................................... 11 4
	 Des 	 car 	 te 	 so 	 va 	raz 	 la 	 ga 	rit 	 ma 	in 	 nje 	 go 	 va 	teo 	 ri 	 ja 	
	 		glas 	 be 	 ne 	 ga 	do	 je 	 ma 	 nja ..............................................................116
	 Kon 	 so 	 nan 	 ce, 	stop 	 nje, 	di	 so 	 nan 	 ce .................................................120
	 Iz 	 pe 	 lja 	 va 	kon	 so 	 nanc 	in	teo 	 ri 	 ja 	in	 ter 	 va 	 lov ...................................121
	 Stop 	 nje 	in	teo 	 ri 	 ja 	 ton 	 ske 	 ga 	si 	 ste 	 ma ............................................128
 Di so nan ce ................................................................................... 135
	 Sin 	 te 	 za: 	kom	 po	 zi	 cij 	 ska 	vpra 	 ša 	 nja .............................................. 137
Des 	 car 	 te 	 sov 	Kom	 pen 	 dij	v	zgo	 do	 vi	 ni	glas 	 be 	 no	 teo 	 ret 	 ske 	
		in	glas 	 be 	 noe 	 stet 	 ske 	mi	 sli ......................................................................
146..........................................................................................................
Li	 te 	 ra 	 tu 	 ra .......................................................................................... 153
Slo	 var 	Des 	 car 	 te 	 so 	 ve 	 ga 	glas 	 be 	 no 	 teo 	 ret 	 ske 	 ga 	izraz 	 ja ........................ 157
Stvar 	 no 	ka 	 za 	 lo 	Des 	 car 	 te 	 so 	 ve 	 ga 	Kom	 pen 	 di 	 ja 	o	glas 	 bi ..................... 163
7
Pr ed go vor
Kn j i ga pri na ša i z v i r no l a t i n sk o b e se di l o De s c ar t e so v e ga pr v e n c a, Kom­
pen di ja o glas bi iz leta 1618, in slo ven s ki pr e vod s pi s a. L a tin s ko be s e di lo je	 z	 ne	 ka	 te	 ri	 mi	 manj	 ši	 mi	 spr e	 mem	 ba	 mi	 (gl.	 str .	 xx)	 vze	 to	 iz	 kri	 tič	 ne	 iz	 da	 je 	
Des car te so vih iz bra nih del (Oeu vr es de Des car tes, X, izd. Char les Adam in Paul Tan nery, Pa riz 1986). 
Ob	 ja	 va	 la	 tin	 ske	 ga	 iz	 vir	 ni	 ka	 omo	 go	 ča	 stik	 z	 Des	 car	 te	 so	 vi	 mi	 mi	 sli	 mi 	
v iz vir nih ube se di tvah in z iz vir ni mi po men ski mi po lji nje go ve ga izraz­
ja. 	 Pr e 	 vod	 bi 	 že	 lel	 biti	 tako	 ube 	 se 	 di	 tev 	 Des 	 car	 te	 so 	 vih	 mi	 sli	 v	 so	 dob	 ni 	
slo	 venš 	 či	 ni	 kot	 tudi 	 slo	 ven	 ska	 ena	 či	 ca	 nje	 go	 vih	 la	 tin	 skih 	 ube	 se 	 di	 tev .	 Na	
mno gih ne pr e hod nih me stih tako za miš lje ne poti je mo ra la biti zve sto ba 
fi 	 lo	 zo	 fo 	 vim	 mi	 slim	 po	 mem	 bnej	 ša	 od	 zve	 sto	 be	 nje	 go	 vim	 ube	 se	 di	 tvam.	 Ker 	
sta	 na	 čin	 Des	 car	 te	 so	 ve	 ga	 raz	 miš	 lja	 nja	 in	 na	 čin	 nje	 go	 ve	 ga	 izra	 ža	 nja	 več­
krat 	 tež	 ko	 ra	 zum	 lji 	 va,	 je	 slo	 ven 	 ski	 pr e	 vod 	 opr em	 ljen	 z 	 opom 	 ba 	 mi, 	 ki	 naj	
bi	 omo	 go	 ča 	 le	 ne	 mo	 te 	 no	 bra	 nje	 be	 se	 di	 la; 	 v	 dvoum 	 nih 	 pri	 me	 rih 	 po 	 da 	 ja	 jo 	
opom	 be	 dru	 ge	 mož	 no	 sti	 ra	 zu	 me	 va	 nja	 ali 	 pr e	 va 	 jal	 ske	 ena	 či	 ce. 	 Spr em	 na	
štu di ja sku ša pr e mo sti ti vr zel, ki nuj no ob sto ji med so dob nim bral cem 
in sve tom pr ed stav , ki so bile skup ne mla de mu Des car te su in nje go ve­
mu 	 pri 	 ja 	 te 	 lju 	 Beeck 	 ma 	 nu, 	 ki 	 mu 	 je 	 bil 	 Kom 	 pen 	 dij 	 na 	 me 	 njen; 	 po 	 ka 	 za 	 ti 	 in 	
hkra 	 ti 	 zgla 	 di 	 ti 	 že 	 li 	 ne 	 ka 	 te 	 r e	 nei 	 ze 	 na 	 če 	 no 	 sti 	 in 	 raz 	 po 	 ke 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 ve 	 ga 	
be 	 se 	 di 	 la, 	 in 	 si 	 cer 	 zato, 	 da 	 bi 	 bilo 	 Kom 	 pen 	 dij 	 mo 	 go 	 če 	 vi 	 de 	 ti 	 tak 	 šne 	 ga, 	
kot je. Slo var Des car te so vih str o kov nih izra zov daje vpo gled v be sed no 
or od	 je	 Des	 car	 te	 so	 vih	 mi	 sli;	 v	 stvar	 nem	 ka	 za	 lu	 pa	 so	 pri	 ka	 za	 ne	 naj	 manj	 še, 	
os nov ne mi sel ne eno te Kom pen di ja in vzpo stav lje ne po ve za ve med nji mi. V 	 Raz 	 pra 	 vi 	 o 	 me 	 to 	 di 	 je 	 Des 	 car 	 tes 	 svo 	 je 	 bo 	 do 	 če 	 raz 	 la 	 gal 	 ce 	 po 	 zval, 	
naj kot nje go vo jem lje jo le ti sto, kar je ob ja vil sam (Oeu vres de Des­
car	 tes, 	 VI, 	 Pa 	 riz 	 1982, 	 str .	 69–70); 	 v 	 nje 	 go 	 vih 	 spi 	 sih 	 naj 	 tako 	 ne 	 iš 	 če 	 jo 	
ti 	 ste	 ga, 	 če 	 sar 	 v 	 njih	 ni.	 Ob	 sno 	 va	 nju 	 spr em	 ne 	 štu 	 di 	 je 	 se 	 je 	 njen	 pi	 sec 	
več 	 krat 	spom	 nil 	tega	pri	 po 	 r o	 či 	 la. 	
 
V Ljub lja ni, sep tem bra 2001
8
RENÉ
DES CAR TES
COM PEN DIUM
MUSICAE 
9
RENÉ
DES CAR TES
KOM PEN DIJ O GLAS BI
Pr e vod in opom be
JU RIJ SNOJ
10
(I)
HUIUS	OBIECTUM	EST 	SONUS.
[ 1 . 1 ] 	 	 Finis, 	 ut 	 delectet, 	 variosque 	 in	 nobis 	 moveat 	 affectus. 	 Fieri 	 autem 	
possunt 	 cantilenae 	 simul 	 tristes 	 et 	 delectabiles, 	 nec 	 mirum 	 tam 	
diversae: 	 ita 	 enim 	 elegeiographi 	 et 	 tragoedi 	 eo 	 magis 	 placent, 	
quo	maiorem 	in	nobis 	luctum 	excitant. 	
[ 1 . 2 ] 	 	 Media 	 ad 	 finem, 	 vel	 soni 	 affectiones 	 duae 	 sunt 	 praecipuae: 	 nempe	
huius 	 differentiae, 	 in	 ratione 	 durationis 	 vel	 temporis, 	 et 	 in	 ratione 	
intensionis 	 circa 	 acutum 	 aut 	 grave. 	 Nam 	 de	 ipsius 	 soni 	 qualitate, 	
ex	quo	corpore 	et 	quo	pacto 	gratior 	exeat, 	agant 	physici. 	
[1.3]		 Id 	 tantum 	 videtur 	 vocem 	 humanam 	 nobis 	 gratissimam 	 reddere, 	
quia 	 omnium	 maxime 	 conformis 	 est 	 nostris 	 spiritibus. 	 Ita 	 forte 	
etiam 	 amicissim i	 gratior 	 est, 	 quam 	 inimici, 	 ex 	 sympathia 	 et 	 dis -
pathia 	 affectuum: 	 eadem 	 ratione 	 qua 	 aiunt 	 ovis 	 pellem 	 tensam 	
in	 tym pano 	 obmut escere, 	 si 	 feria tur , 	 lupina 	 in	 al io	 tym pano 	
resonante. 
(II)
PRAENOT ANDA.
[2.1]		 1. 	Sensus 	omnes 	alicuius 	delectationis 	sunt 	capaces. 	
[2.2]	 	 2.	 Ad	 hanc 	 delectationem 	 requiritur 	 proportio 	 quaedam 	 obiec-
ti 	 cum 	 ipso 	 sensu. 	 Unde 	 fit 	 ut, 	 v .g.,	 strepitus 	 scloporum 	 vel 	
tonitruum 	 non	 videatur 	 aptus 	 ad 	 musicam: 	 quia 	 scilicet 	 aures 	
laederet, 	ut 	oculos 	solis 	adversi 	nimius 	splendor . 	
 1
		 Da 	 je 	 »pred 	 met« 	 glas 	 be 	 ton, 	 je 	 mo	 go	 če 	 raz 	 lič	 no	 ra 	 zu	 me 	 ti: 	 bo	 di	 si 	 tako, 	 da 	 je 	 pred 	 met 	
raz 	 prav 	 lja 	 nja 	 o	 glas 	 bi	 ton 	 oz.	 zvok,	 lah 	 ko	 pa 	 tudi 	 tako, 	 da 	 je 	 ton 	 oz. 	 zvok	 ti 	 sto, 	 prek 	 če 	 sar 	
glas 	 ba, 	ki	se 	do	 je 	 ma 	s 	slu 	 hom,	de 	 lu	 je. 	
 2
		 Mož 	 ne 	so 	 po	 men 	 ke: 	»ve 	 se 	 li«,	»raz 	 ve 	 se 	 lju 	 je«, 	»pri 	 ja«. 	
HUIUS	OBIECTUM	EST 	SONUS.
11
I
NJEN	PRED	 MET
1 
	J E	 TO N
[1.1]		 Na 	 men 	 glas 	 be 	 je, 	 da 	 uga 	 ja
2 
	 in	 da 	 vzbu	 ja 	 raz 	 lič 	 na 	 raz 	 po	 lo	 že 	 nja. 	
Sklad 	 be 	 so 	 na 	 mreč 	 lah 	 ko	 tako 	 ža 	 lost 	 ne 	 kot 	 ve 	 se 	 le, 	 in	 ni 	 čud 	 no, 	
da 	 so 	 tako 	 raz 	 no	 li	 ke: 	 saj 	 tudi 	 ele 	 gi	 ki 	 in 	 tra 	 ge 	 di	 to 	 li	 ko	 bolj	 uga -
ja 	 jo, 	ko 	 li 	 kor 	več 	 jo	ža 	 lost 	vzbu	 ja 	 jo. 	
[1.2] 		 Sreds 	 tvo 	 za 	 do	 se 	 go	 tega 	 ci 	 lja 	 sta 	 dve 	 glav 	 ni 	 last 	 no 	 sti 	 tona: 	 nje -
go 	 vi 	 raz 	 loč	 ki	 z	 ozi	 rom 	 na 	 tra 	 ja 	 nje 	 ali 	 čas 	 in 	 nje 	 go	 vi	 raz 	 loč	 ki	 z	
ozi 	 rom 	 na 	 vi 	 šin	 ski 	 raz 	 pon.
3	
	 O 	 kak 	 šno	 sti 	 sa 	 me 	 ga 	 tona 	 –	 iz	 ka 	 te -
re 	 ga 	 te 	 le 	 sa 	 pri 	 ha 	 ja 	 pri 	 jet 	 nej 	 ši	 in	 za 	 kaj 	 je 	 ka 	 te 	 ri 	 pri 	 jet 	 nej 	 ši	 –	 pa 	
naj 	raz 	 prav 	 lja 	 jo	fi 	 zi	 ki.	
[1.3]		 O 	 tem 	 le 	 to 	 li	 ko:	 Naj 	 ljub	 ši	 nam 	 je 	 člo	 veš 	 ki	 glas,
4 	
	 saj 	 je 	 od	 vseh 	
gla 	 sov 	 naj 	 bolj 	 ob	 li	 ko 	 van 	 po	 na 	 šem 	 duhu. 	 T ako 	 nam 	 je 	 lah 	 ko 	
glas 	 do 	 bre 	 ga 	 pri 	 ja 	 te 	 lja 	 pri 	 jet 	 nej 	 ši 	 kot 	 so 	 vraž 	 ni 	 kov	 glas, 	 in	 si 	 cer 	
za 	 ra 	 di 	 so 	 rod 	 no 	 sti 	 v	 du 	 šev 	 nih 	 raz 	 po 	 lo 	 že 	 njih;	 iz	 is 	 te 	 ga 	 raz 	 lo	 ga, 	
kot 	 se 	 zgo 	 di 	 to, 	 ka 	 kor 	 pri 	 po	 ve 	 du 	 je 	 jo, 	 da 	 ovč 	 ja 	 ko	 ža, 	 na 	 pe 	 ta 	 na 	
bo 	 ben, 	 udar 	 je 	 na 	 ob 	 molk	 ne, 	 če 	 na 	 dru 	 gem 	 bob 	 nu	 za 	 zve 	 ni	 volč 	 ja 	
ko	 ža. 	
II
PRED	 HOD	 NE	UGO	 T O	 VI	 TVE	
[2.1]		 1. 	 Vsak 	čut 	 ima 	zmož	 nost, 	da 	po 	 sre 	 du	 je 	ugod 	 je.
5	
 
[2.2] 		 2. 	 Za 	 to 	 ugod	 je 	 je 	 po	 treb 	 no 	 us 	 trez 	 no	 raz 	 mer 	 je 	 med 	 pred 	 me 	 tom 	
in	 sa 	 mim 	 ču 	 tom. 	 Zato 	 se 	 na 	 pri 	 mer 	 hrup 	 orož 	 ja
6 
	 ali 	 pa 	 gr 	 me 	 nja 	
ne 	 zdi 	 pri 	 me 	 ren 	 za 	 glas 	 bo, 	 saj 	 bi	 poš 	 ko 	 do 	 val 	 uše 	 sa, 	 tako 	 kot 	 bi	
pre 	 mo 	 čen 	 sij 	 ne 	 po 	 sred 	 no 	 upi 	 ra 	 jo 	 če 	 ga 	 se 	 son 	 ca 	 poš 	 ko 	 do 	 val 	 oči. 	
	3
		 V 	 iz	 vir 	 ni 	 ku: 	 »... 	 z	 ozi	 rom 	 na 	 vi	 so 	 ko	 in	 niz	 ko.«	 – 	 Des 	 car 	 tes 	 iz	 po	 sta 	 vi	 dve 	 os 	 nov	 ni	 last -
no	 sti 	tona, 	tra 	 ja 	 nje 	 in	vi 	 ši	 no,	v	na 	 da 	 lje 	 va 	 nju 	pa 	iz	raz 	 pra 	 ve 	iz	 klju	 či	bar 	 vo	tona. 	
	4
		 La 	 tin 	 ski 	sta 	 vek 	ni	ra 	 zum	 ljiv;	ver 	 jet 	 no 	lap 	 sus 	ca 	 la 	 mi. 	
	5
		 V 	 iz 	 vir 	 ni 	 ku:	»Vsi 	ču	 ti 	so 	spo 	 sob 	 ni	ne 	 ke 	 ga 	ugod	 ja.«
 6
		 »Sclo 	 pus« 	 ali 	 »sclo 	 pum«:	 nei 	 den 	 ti 	 fi 	 ci 	 ra 	 na 	 be 	 se 	 da; 	 po 	 an 	 gleš 	 kem 	 pre 	 vo	 du	 »puš	 ka«, 	 po 	
nemš 	 kem 	»tlesk«. 	
NJEN	PRED	 MET
 
	J E	 TO N
12
..........
[2.3]		 3. 	 T ale 	 obiectum 	 esse 	 debet, 	 ut 	 non	 nimis 	 difficulter 	 et 	 confuse 	
cadat 	 in 	 sensum. 	 Unde 	 fit 	 ut, 	 v .g., 	 valde 	 implicata 	 aliqua 	 figura, 	
licet 	 re gularis 	 sit ,	 qua lis 	 e st 	mater	 in	 a strolabio, 	 non	 a deo	 placeat 	
aspectui, 	 quam 	 alia, 	 quae 	 magis 	 aequalibus 	 lineis 	 constaret, 	
quale 	 in 	 eodem 	rete	 esse 	 solet. 	 Cuius 	 ratio 	 est, 	 quia 	 plenius 	 in 	
hoc 	 sensus 	 sibi 	 satisfacit, 	 quam 	 in 	 altero, 	 ubi 	 multa 	 sunt 	 quae 	
satis distincte non percipit. 
[ 2 . 4 ] 	 	 4.	 Illud	 obiectum 	 facilius 	 sensu 	 percipitur ,	 in	 quo	 minor 	 est 	
differentia 	partium. 	
[2.5] 		 5. 	 Partes 	 totius 	 obiecti 	 minus 	 inter 	 se 	 differentes 	 esse 	 dicimus, 	
inter 	quas 	est 	maior 	proportio. 	
[2.6] 		 6. 	 Illa 	 proportio 	 arithmetica 	 esse 	 debet, 	 non 	 geometrica. 	 Cuius 	
ratio 	 est, 	 quia 	 non	 tam 	 multa 	 in	 ea 	 sunt 	 advertenda, 	 cum 	 aequales 	
sint 	 ubique 	 differentiae, 	 ideoque 	 non 	 tantopere 	 sensus 	 fatigetur ,	
ut 	 omnia 	 quae 	 in	 ea 	 sunt 	 distincte 	 percipiat. 	 Exemplum:	 proportio 	
linearum 	
	 facilius 	oculis 	distinguitur , 	quam 	harum, 	
	 qui a , 	 in	 pri ma, 	 oport et 	 t antum 	 a dvertere 	 unitat e m 	 pro 	 differe nt i a 	
cuiusque 	 lineae; 	 in 	 secunda 	 vero, 	 partes 	 AB 	 et 	 BC, 	 quae 	 sunt 	
incommensurabiles, 	 ideoque,	 ut 	 a rbitror , 	 nullo	 pacto 	 si mul 	
possunt 	 a 	 sensu 	 perfecte 	 cognosci, 	 sed 	 tantum 	 in 	 ordine 	 ad 	 ar -
ithmeticam 	 proportionem: 	 ita 	 scilicet, 	 ut 	 advertat 	 in	 parte 	 AB, 	
 7
		 As 	 tro 	 lab 	 je 	 bil 	 pri 	 pra 	 va 	 za 	 mer 	 je 	 nje 	 ko 	 tov 	 med 	 ne 	 be 	 sni 	 mi 	 te 	 le 	 si; 	 »ma 	 ter«, 	 »mati« 	 ali 	
»ma 	 tri 	 ca« 	in	»rete«, 	»mre 	 ža« 	sta 	bila 	nje 	 go 	 va 	se 	 stav 	 na 	dela. 	
 8
		 Manj 	 ša 	 v 	 tem 	 smi 	 slu, 	 da 	 je 	 la 	 že 	 do	 jem 	 lji 	 va, 	 ne 	 pa 	 v	 tem 	 smi 	 slu, 	 da 	 bi	 mo	 ra 	 la 	 biti 	 raz 	 li 	 ka 	
(v 	 ma 	 te 	 ma 	 tič 	 nem 	 smi 	 slu) 	 med 	 se 	 stav 	 ni 	 mi 	 deli 	 pred 	 me 	 ta 	 ko 	 li 	 čin 	 sko 	 majh 	 na. 	 Nas 	 prot 	 no: 	
kot 	 je 	 raz 	 vid	 no	 iz	 6.	 ak 	 sio 	 ma, 	 je 	 manj 	 ša 	 raz 	 li	 ka 	 med 	 deli 	 te 	 že 	 zaz 	 nav 	 na. 	 Mi 	 sel 	 je 	 pre 	 ci -
zi	 ra 	 na 	v	sle 	 de 	 čem 	ak 	 sio 	 mu.	
	9
		 Iz 	 Kom	 pen 	 di 	 ja 	 ni 	 mo 	 go 	 če 	 iz 	 ve 	 sti 	 ma 	 te 	 ma 	 tič 	 ne 	 ga 	 izra 	 za, 	 ki 	 bi	 do	 lo	 čal, 	 kaj 	 so 	 več 	 ja 	 in 	
kaj 	 manj 	 ša 	 raz 	 mer 	 ja. 	 Ne 	 gle 	 de 	 na 	 to 	 je 	 iz 	 raz 	 pra 	 ve 	 mo 	 go 	 če 	 pov 	 ze 	 ti, 	 da 	 se 	 po 	 Des 	 car 	 te 	 su 	
ve 	 li 	 kost 	 raz 	 me 	 rij 	 manj 	 ša 	 ta 	 ko 	 le: 	 2/1, 	 3/2, 	 4/3 	 itd., 	 mor 	 da 	 pa 	 še 	 dru 	 ga 	 če. 	 V eč 	 je 	 raz 	 mer 	 je 	
(2/1,	 3/2	 itd.) 	 je 	 tako 	 la 	 že 	 zaz 	 nav 	 no	 kot 	 manj 	 še 	 (npr .	 81/80): 	 raz 	 li	 ka 	 med 	 dve 	 ma 	 eno 	 ta -
ma 	 nas 	 pro 	 ti 	 eni 	 ali 	 pa 	 med 	 tre 	 mi	 eno 	 ta 	 mi 	 nas 	 pro 	 ti 	 dve 	 ma 	 je 	 to 	 rej 	 »manj 	 ša« 	 kot 	 pa 	 npr .	
raz 	 li 	 ka 	med 	de 	 lo	 ma 	v	raz 	 mer 	 ju 	81/80.	
2
3
4
2
√8
4
A        B C
PRAENOT ANDA.
.....
13
[2.3]		 3. 	 Pred 	 met 	 mora 	 biti 	 tak, 	 da 	 na 	 ču 	 te 	 ne 	 de 	 lu	 je 	 pre 	 tež 	 ko 	 in 	 zme -
de 	 no. 	 Zato 	 kaka 	 zelo 	 za 	 ple 	 te 	 na, 	 če 	 prav 	 pra 	 vil 	 na 	 ob 	 li 	 ka, 	 ka 	 kr 	 šna 	
je 	 na 	 pri 	 mer 	 ma 	 t er na 	 a s 	 t ro 	 la 	 bu,	 po	 gle 	 du	 ne 	 uga 	 ja 	 t o	 li	 ko	 kot 	 ka ka 	
dru 	 ga, 	 ki 	 bi 	 bila 	 se 	 stav 	 lje 	 na 	 iz 	 bolj 	 ena 	 kih 	 li 	 nij, 	 ka 	 kr 	 šna 	 je 	 na 	
as 	 tro 	 la 	 bu 	 rete.
7 
	 Pri 	 tej 	 fi 	 gu	 ri 	 si 	 na 	 mreč 	 ču	 ti 	 pol 	 ne 	 je 	 ugo 	 di	 jo 	 kot 	
pri 	 prvi, 	 pri 	 ka 	 te 	 ri 	 je 	 mno	 go	 ta 	 ke 	 ga, 	 če 	 sar 	 ne 	 mo	 re 	 jo	 raz 	 loč	 no	
zaz 	 na 	 ti. 	
[2.4] 		 4. 	 S	 ču 	 ti 	 se 	 la 	 že 	 zaz 	 na 	 ti 	 sti 	 pred 	 met, 	 pri 	 ka 	 te 	 rem 	 je 	 raz 	 li	 ka 	 med 	
deli 	manjša.
8 
 
[ 2 . 5 ] 	 	 5.	 Med	 se 	 boj	 manj 	 ra z	 lič	 ne 	 poj	 mu	 je 	 mo	 t i	 st e	 dele 	 c e 	 lot 	 ne 	 ga 	
pred 	 me 	 ta, 	med 	ka 	 te 	 ri 	 mi	je 	več 	 je 	raz 	 mer 	 je.
9 	
 
[ 2 . 6 ] 	 	 6.	 T o	 r az 	 mer 	 je	 mora 	 biti 	 a rit 	 me	 t ič	 no,	 ne	 geo	 me	 t rič 	 no.
1 
	 Raz 	 log	 za 	
to 	 je, 	 da 	 pri 	 arit 	 me 	 tič 	 nem 	 raz 	 mer 	 ju	 ni	 po	 treb 	 no	 to 	 li	 ko	 zaz 	 na 	 va 	 ti, 	
saj 	 so 	 raz 	 li	 ke 	 ved 	 no	 ena 	 ke; 	 tako 	 se 	 ču 	 tom 	 ni 	 po 	 treb 	 no	 po	 se 	 bej 	
na 	 pre 	 za 	 ti, 	 da 	 bi	 vse, 	 kar 	 je 	 v 	 arit 	 me 	 tič 	 nem 	 raz 	 mer 	 ju,	 raz 	 loč	 no	
zaz 	 na 	 li. 	Pri 	 mer: 	Raz 	 mer 	 je 	med 	temi 	čr 	 ta 	 mi
	 je 	z	vi	 dom 	la 	 že 	raz 	 loč	 lji	 vo 	kot 	med 	temi: 	
	 kaj 	 ti 	 v 	 pr 	 vem 	 pri 	 me 	 ru
2 
	 je 	 za 	 zaz 	 na 	 vo	 raz 	 lič	 no	 sti 	 ka 	 te 	 re 	 koli	 čr -
te 	 po	 treb 	 no 	 poz 	 na 	 ti 	 le 	 eno 	 to. 	 V 	 dru 	 gem 	 pri 	 me 	 ru 	 pa 	 dela 	 AB 	 in 	
BC ni 	 sta 	 mer 	 lji 	 va 	 in	 ju	 zato, 	 me 	 nim,	 s 	 ču	 ti 	 ni	 ka 	 kor 	 ni	 mož	 no 	
naen 	 krat 	 do	 konč	 no	 spoz 	 na 	 ti, 	 pač 	 pa 	 le 	 po 	 sto 	 po	 ma, 	 in	 si 	 cer 	 v	
smi 	 slu 	 arit 	 me 	 tič 	 ne 	 ga 	 raz 	 mer 	 ja: 	 na 	 mreč 	 tako, 	 da 	 se 	 na 	 pri 	 mer 	 v	
2
3
4
2
√8
4
A        B C
 1
		 Strogo 	 vze 	 to 	 go	 vo	 ri 	 Des 	 car 	 tes 	 tu 	 o 	 raz 	 mer 	 jih	 med 	 se 	 sta 	 vi	 na 	 mi	 arit 	 me 	 tič 	 ne 	 ga 	 in	 geo 	 me -
trič 	 ne 	 ga 	 za 	 po 	 red 	 ja. 	 Arit 	 me 	 tič 	 no 	 za 	 po 	 red 	 je 	 je 	 ti 	 sto, 	 pri 	 ka 	 te 	 rem 	 je 	 raz 	 li 	 ka 	 med 	 ka 	 te 	 ri 	 ma 	
koli 	 so 	 sed 	 nji	 ma 	 šte 	 vi	 lo	 ma 	 ved 	 no	 ena 	 ka; 	 geo 	 me 	 trič 	 no	 za 	 po	 red 	 je 	 pa 	 je 	 za 	 po	 red 	 je, 	 kjer 	 je 	
med 	 ka 	 te 	 ri 	 ma 	 koli 	 so 	 sed 	 nji 	 ma 	 šte 	 vi 	 lo 	 ma 	 sta 	 len 	 ko 	 lič 	 nik. 	 Za 	 po 	 red 	 je 	 ce 	 lih 	 šte 	 vil 	 (1, 	 2, 	 3 	
...)	 je 	 npr .	 arit 	 me 	 tič 	 no,	 saj 	 je 	 raz 	 li	 ka 	 med 	 ka 	 te 	 ri 	 ma 	 koli	 so 	 sed 	 nji 	 ma 	 šte 	 vi	 lo	 ma 	 ved 	 no	 1.	
Nas 	 prot 	 no	 pa 	 je 	 za 	 po	 red 	 je 	 2,	√ 8,	 4,	√ 32,	 ki 	 ga 	 Des 	 car 	 tes 	 na 	 va 	 ja 	 v	 na 	 da 	 lje 	 va 	 nju,	 geome -
trič 	 no, 	 ker 	 je 	 ko 	 lič 	 nik 	 med 	 ka 	 te 	 ri 	 ma 	 koli 	 za 	 po 	 red 	 ni 	 ma 	 šte 	 vi 	 lo 	 ma 	 ved 	 no 	√ 2	 (√8:2	 = 	√ 2;	
4:V8	 =	√2;	 V32:4	 =	√ 2	 itd.). 	 Raz 	 mer 	 ja 	 med 	 tako 	 na 	 sta 	 li	 mi	 šte 	 vi	 li	 ime 	 nu	 je 	 Des 	 car 	 tes 	 tu 	
kar 	 z 	 ed 	 ni 	 no, 	 »pro 	 por 	 tio 	 arith 	 me 	 ti 	 ca«, 	 »arit 	 me 	 tič 	 no 	 raz 	 mer 	 je« 	 oz. 	 »pro 	 por 	 tio 	 geo 	 me 	 tri -
ca«, 	»geo 	 me 	 trič 	 no 	raz 	 mer 	 je«. 	
 2
		 Ab 	 la 	 tiv 	 »pri 	 ma« 	 se 	 ver 	 jet 	 no	 na 	 na 	 ša 	 na 	 »pro 	 por 	 tio«, 	 a 	 gle 	 de 	 na 	 to, 	 da 	 se 	 Des 	 car 	 tes 	 v	
na 	 da 	 lje 	 va 	 nju	 skli 	 cu 	 je 	 na 	 čr 	 ke 	 v	 po	 na 	 zo 	 ri 	 lih, 	 je 	 tu 	 elip 	 tič 	 no 	 miš 	 ljen 	 mor 	 da 	 tudi 	 gra 	 fič 	 ni 	
pri 	 mer ,	»fi 	 gu	 ra«. 	Raz 	 lo 	 ček 	ne 	spre 	 minja 	vse 	 bi	 ne. 	
PREDHODNE	UGOT OVITVE
..........
.....
14
verbi 	 gratia, 	 duas 	 partes, 	 quarum 	 3	 in	 BC	 exsistant. 	 Ubi	 patet 	
sensum 	perpetuo 	decipi. 	
[2.7] 		 7.	 Inter 	 obiecta 	 sensus, 	 illud 	 non 	 animo 	 gratissimum 	 est, 	 quod 	
facillime 	 sensu 	 percipitur ,	 neque 	 etiam 	 quod 	 difficillime; 	 sed 	
quod	 non	 tam 	 facile, 	 ut 	 naturale 	 desiderium, 	 quo	 sensus 	 feruntur 	
in 	 obiec ta, 	 plane 	 non 	 impleat, 	 neque 	 etiam 	 tam 	 difficulter ,	 ut 	
sensum 	fatiget.
[ 2 . 8 ] 	 	 8.	 Denique 	 notandum 	 est 	 varietatem 	 omnibus 	 in	 rebus 	 esse 	
gratissimam. 	 Quibus 	 positis, 	 agamus 	 de 	 prima 	 soni 	 affectione, 	
nempe:
(III)
DE	NUMERO	 VEL 	 TEMPORE	IN	SONIS	OBSER -
V ANDO.
[3.1]		 T empus 	 in	 sonis 	 debet 	 constare 	 aequalibus 	 partibus, 	 quia 	 illae 	
sunt 	 quae 	 omnium	 facillime 	 sensu 	 percipiuntur ,	 ex	 4.	 praenotato; 	
vel 	 partibus 	 quae 	 sint 	 in	 proportione 	 dupla 	 vel 	 tripla, 	 nec 	 ulterius 	
sit 	 progressio; 	 quia 	 hae 	 omnium 	 facillime 	 auditu 	 distinguuntur ,	
ex 	5.	et 	6.	praenotatis. 	
[ 3 . 2 ] 	 	 Si	 vero 	 magis 	 inaequales 	 es sent 	 mensurae, 	 auditus 	 illarum 	 differ -
entias 	 sine 	 labore 	 agnoscere 	 non	 posset, 	 ut 	 patet 	 experientia. 	 Si 	
enim 	 contra 	 unam 	 notam 	 quinque, 	 verbi 	 gratia, 	 aequales 	 vellem 	
ponere, 	tunc 	sine 	maxima 	difficultate 	cantari 	non	posset. 	
[3.3]	 	 Sed, 	 dices, 	 possum 	 quatuor 	 notas 	 contra 	 unam 	 ponere, 	 vel 	 octo; 	
	3
		 Des 	 car 	 tes 	 trdi, 	 da 	 je 	 iz	 bra 	 no	 geo 	 me 	 trič 	 no	 za 	 po 	 red 	 je 	 s 	 ču	 ti 	 mo 	 go 	 če 	 do	 je 	 ti 	 le 	 v 	 smi 	 slu 	
prib 	 liž 	 kov 	 arit 	 me 	 tič 	 ne 	 ga 	 za 	 po 	 red 	 ja: 	 raz 	 mer 	 ja 	 2 	 : 	√ 8	 : 	 4 	 so 	 to 	 rej 	 do 	 jem 	 lji 	 va 	 le 	 kot 	 raz -
mer 	 ja 	 10/5 	 :	 14/5 	 :	 20/5	 (tj. 	5:6:7:8:9:10 	 –	 v	 arit 	 me 	 tič 	 ni 	 vr 	 sti 	 si 	 je 	 tre 	 ba 	 mi	 sli 	 ti 	 vme 	 sna 	
šte 	 vi 	 la), 	ki 	pa 	le 	prib 	 liž 	 no 	us 	 tre 	 za 	 jo 	geo 	 me 	 trič 	 ni 	vr 	 sti, 	saj 	14/5	ni	√ 8:	(14/5)
2
	= 	196/25.	
	4
		 V 	 iz 	 vir 	 ni 	 ku	»ani 	 mus«, 	ki	bi	ga 	bilo	mo 	 go 	 če 	ra 	 zu	 me 	 ti 	tudi 	kot 	»du	 šev 	 nost«. 	
	5
		 Očit 	 no	 je 	 izraz 	 »nu	 me 	 rus«, 	 »šte 	 vi	 lo«,	 rab 	 ljen 	 tu 	 kot 	 glas 	 be 	 ni	 oz. 	 li	 te 	 rar 	 ni	 ter 	 min,	 kot 	
la 	 tin 	 ska 	 us 	 trez 	 ni 	 ca 	 grš 	 ke 	 mu	 ruq 	 mos; 	 Des 	 car 	 tes 	 tu 	 ne 	 go	 vo	 ri 	 o 	 šte 	 vi	 lih,	 pač 	 pa 	 o	 rit 	 mu 	
kot 	eni 	od	glas 	 be 	 nih 	ima 	 nenc.
 6
	 	 V 	 iz	 vir 	 ni	 ku:	 »Čas 	 to 	 nov	 mora 	 se 	 sta 	 ja 	 ti 	 iz	 ena 	 kih	 de	 lov«,	 kar 	 je	 mo	 go	 če	 ra 	 zu	 me	 ti 	 tudi 	 tako, 	
da 	mo	 ra 	 jo	biti 	toni 	de 	 lji 	 vi 	na 	ena 	 ke 	dele; 	a 	v	na 	 da 	 lje 	 va 	 nju 	od	 stav 	 ka 	go	 vo	 ri 	Des 	 car 	 tes 	o	
slu 	 šnem 	 raz 	 lo	 če 	 va 	 nju	 raz 	 me 	 rij, 	 ki	 pa 	 s 	 samo 	 mož 	 nost 	 jo 	 de 	 li 	 tve 	 še 	 niso 	 zaz 	 nav 	 na. 	 Zato 	 je 	
DE	NUMERO	 VEL 	 TEMPORE	IN	SONIS	OBSER V ANDO.
15
delu 	 AB	 zaz 	 na 	 dva 	 dela, 	 ko	 li	 kr 	 šni	 tri 	 je 	 ob	 sto 	 ji	 jo	 v 	 delu 	 BC.	 Ob	
tem 	je 	očit 	 no, 	da 	se 	ču 	 ti 	ne 	 neh 	 no 	va 	 ra 	 jo.
3 	
 
[2.7] 		 7.	 Med 	 čut 	 ni	 mi	 pred 	 me 	 ti 	 duhu
4 	
	 ni	 naj 	 bolj	 pri 	 je 	 ten 	 ti 	 sti, 	 ki	 ga 	
ču 	 ti 	 naj 	 la 	 že 	 zaz 	 na 	 va 	 jo,	 a 	 tudi 	 ne 	 ti 	 sti, 	 ki 	 ga 	 naj 	 te 	 že, 	 pač 	 pa 	 ti 	 sti, 	
ki 	 ga 	 ču 	 ti 	 ne 	 zaz 	 na 	 va 	 jo	 niti 	 s 	 to 	 lik 	 šno	 lah 	 ko	 to, 	 da 	 sploh 	 ne 	 bi	
omo	 go	 čal 	 iz	 pol	 nje	 va 	 nja 	 na 	 rav 	 ne	 ga 	 nag 	 nje	 nja, 	 po	 ka 	 te 	 rem 	 se 	 ču	 ti 	
us 	 mer 	 ja 	 jo 	 k 	 pred 	 me 	 tom, 	 niti 	 ga 	 ne 	 zaz 	 na 	 va 	 jo	 s 	 to 	 lik	 šno	 te 	 ža 	 vo,	
da 	bi	ču	 te 	utru 	 jal.
[2.8] 		 8.	 Sled 	 njič 	 je 	 tre 	 ba 	 pou	 da 	 ri 	 ti: 	 pri 	 vseh 	 re 	 čeh 	 je 	 zelo 	 pri 	 jet 	 no 	 va -
rii 	 ra 	 nje. 	 S 	 temi 	 ugo	 to 	 vi	 tva 	 mi	 se 	 lo	 ti 	 mo 	 raz 	 pra 	 ve 	 o	 prvi 	 last 	 no	 sti 	
tona, 	na 	 mreč: 	
III
O	RIT	 MU
5	
	 ALI	 TRA	 JA	 NJU	 T O	 NOV
[ 3 . 1 ] 	 	 T oni	 mo	 ra 	 jo	 biti 	 po	 tra 	 ja 	 nju	 ena 	 ki,
6 
	 s aj 	 s e	 ena 	 ki	 deli	 s 	 ču	 ti 	 naj 	 la 	 že 	
zaz 	 na 	 va 	 jo,	 kot 	 iz	 ha 	 ja 	 iz	 4.	 pred 	 hod	 ne 	 ugo	 to 	 vi	 tve. 	 Po	 tra 	 ja 	 nju	 so 	
lah 	 ko	 toni 	 tudi 	 v	 raz 	 mer 	 ju	 2:1	 ali 	 pa 	 3:1;	 a 	 da 	 lje 	 naj 	 se 	 ne 	 sega, 	
kaj 	 ti 	 med 	 vse 	 mi 	 raz 	 mer 	 ji 	 se 	 s 	 slu 	 hom 	 naj 	 la 	 že 	 raz 	 lo 	 ču 	 je 	 jo 	 ta, 	 kot 	
iz 	 ha 	 ja 	iz	5.	in	6.	pred 	 hod 	 ne 	ugo	 to 	 vi 	 tve. 	
[ 3 . 2 ] 	 	 V 	 pri 	 me	 ru, 	 da 	 bi	 bili	 toni 	 v	 med	 se	 boj	 nih	 raz 	 mer 	 jih	 bolj 	
nee na ki,
1 
	 sluh 	 nji	 ho	 vih	 raz 	 lik	 brez 	 na 	 pre 	 za 	 nja 	 ne	 bi	 mo	 gel 	
spoz 	 na 	 ti, 	 kot 	 ja 	 sno 	 ka 	 že	 iz	 kuš	 nja: 	 Če	 bi	 nas 	 pro 	 ti 	 ene	 mu	 tonu 	
ho	 tel 	 po	 sta 	 vi	 ti 	 na 	 pri 	 mer 	 pet 	 ena 	 kih	 to 	 nov ,
2 
	 bi	 se 	 pelo	 le	 z 	
naj 	 več	 jo	te 	 ža 	 vo. 	
ver 	 jet 	 ne 	 je, 	 da 	 mi	 sli 	 tu 	 na 	 ča 	 sov 	 na 	 raz 	 mer 	 ja 	 med 	 za 	 po 	 red 	 no 	 na 	 sto 	 pa 	 jo	 či	 mi	 toni. 	 Ob	 tem 	
je 	 se 	 ve 	 da 	 samo 	 po 	 sebi 	 umev 	 no,	 da 	 im	 pli	 ci 	 ra 	 jo	 raz 	 mer 	 ja 	 med 	 za 	 po	 red 	 ni	 mi	 toni 	 ča 	 sov 	 no	
de 	 li 	 tev 	 tona, 	 dobe, 	 in 	 obrat 	 no. 	 T o	 je 	 tre 	 ba 	 upo 	 šte 	 va 	 ti 	 tudi 	 v 	 na 	 da 	 lje 	 va 	 nju 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 ve 	
raz 	 pra 	 ve. 	
1
		 V 	 iz	 vir 	 ni	 ku:	 »Če 	 pa 	 bi	 bile 	 men 	 zu	 re 	 bolj 	 nee 	 na 	 ke 	 ...«;	 be 	 se 	 da 	 »men 	 zu 	 ra« 	 tu 	 ni	 rab 	 lje 	 na 	
kot 	 glas 	 be 	 no	 teo 	 ret 	 ski 	 ter 	 min.	 Kljub	 dru 	 gač 	 nim	 izra 	 zom	 se 	 še 	 ved 	 no 	 go	 vo	 ri 	 o	 ča 	 sov 	 nih	
raz 	 mer 	 jih	 med 	 za 	 po 	 red 	 ni	 mi	 toni 	 –	 v 	 tem 	 smi 	 slu 	 o 	 men 	 zu	 rah 	 –	 in 	 im	 pli	 cit 	 no	 o	 de 	 li	 tvi 	
us 	 trez 	 ne 	 ga 	dalj 	 še 	 ga 	tona. 	
 2
		 Ube 	 se 	 di	 tev 	 »con 	 tra 	 unam 	 no	 tam«, 	 »nas 	 pro 	 ti 	 ene 	 mu 	 tonu« 	 lahko 	 po	 me 	 ni	 so 	 ča 	 sno 	 z	 njim 	
ali 	pa 	ča 	 sov 	 no 	za 	njim. 	
O	RITMU	 ALI	 TRAJANJU	 T ONOV
16
e rgo 	 ulterius 	 etiam 	 ad 	 hos	 numeros 	 debemus	 progredi. 	
Sed	 respondeo 	 hos	 numeros 	 non	 esse 	 primos 	 inter 	 se; 	
ideoque	 novas 	 proportiones 	 non	 generare, 	 sed	 tantum 	
multiplicare 	 duplicem. 	 Quod	 patet 	 ex	 eo	 quod	 poni	 non 	
possint 	 nisi	 combinatae; 	 neque	 enim	 possum 	 tales 	 notas 	
solas ponere 
 
			 ubi	secunda 	est 	quarta 	pars 	primae; 	sed 	sic 	
	 ubi	 secundae 	 ultimae 	 sunt 	 media 	 pars 	 primae; 	 sicque 	 est 	
tantum 	proportio 	dupla 	multiplicata. 	
[ 3 . 4 ] 	 	 Ex	 his 	 duobus 	 proportionum 	 generibus 	 in	 tempore, 	 orta 	 sunt 	 duo 	
genera 	 mensurarum 	 in 	 musica: 	 nempe, 	 per 	 divisionem 	 in 	 tria 	
tempora, 	 vel 	 in	 duo.	 Haec 	 autem 	 divisio 	 notatur 	 percussione, 	 vel	
battuta, 	 ut 	 vocant, 	 quod	 fit 	 ad 	 iuvandam 	 imaginationem 	 nostram; 	
qua 	 possimus 	 facilius 	 omnia 	 cantilenae 	 membra 	 percipere, 	 et 	
proportione 	 quae 	 in 	 illis 	 esse 	 debet 	 delectari. 	 Haec 	 autem 	 pro -
portio 	 talis 	 servatur 	 saepissime 	 in 	 membris 	 cantilenae, 	 ut 	 possit 	
apprehensionem 	 nostram 	 ita 	 iuvare, 	 ut 	 dum 	 ultimum 	 audimus, 	
adhuc 	 temporis, 	 quod 	 in 	 primo 	 fuit 	 et 	 quod 	 in 	 reliqua 	 cantilena, 	
recordemur; 	 quod 	 fit, 	 si 	 tota 	 cantilena 	 vel 	 8, 	 vel 	 16, 	 vel 	 32, 	 vel 	
64, 	 etc., 	 membr is 	 constet, 	 ut 	 scilicet 	 omnes 	 divisiones 	 a 	 pro -
portione 	 dupla 	 procedant. 	 T unc 	 enim, 	 dum 	 duo 	 prima 	 membra 	
audimus, 	 illa 	 instar 	 unius 	 concip imus; 	 dum 	 tertium 	 membrum, 	
adhuc 	 illud	 cum 	 primis 	 coniungimus, 	 i t a 	 u t 	 s i t 	 p r o p o r t i o 	 t r i p l a ; 	
postea, 	 dum	 audimus 	 quartum, 	 illud	 cum 	 tertio 	 iungimus, 	 ita 	
ut 	 instar 	 unius 	 concipiamus; 	 deinde	 d u o 	p r i m a 	c u m 	 d u o b u s	
ultimis 	 iterum 	 coniungimus, 	 ita 	 ut 	 ins tar 	 unius 	 illa 	 quatuor 	
3
		 V 	 iz	 vir 	 ni	 ku:	 »da 	 ta 	 šte 	 vi 	 la 	 med 	 sabo 	 niso 	 prva«; 	 se 	 pra 	 vi,	 da 	 so 	 mno	 go	 krat 	 ni	 ki,	 de 	 lji	 vi	
z	dve, 	in	da 	je 	nji 	 ho	 va 	med 	 se 	 boj	 na 	raz 	 mer 	 ja 	mo	 go	 če 	izra 	 zi	 ti 	z	manj 	 ši	 mi	šte 	 vi	 li.
4
	 Miš	 lje 	 ni	 so 	 toni, 	 o	 ka 	 te 	 rih 	 go	 vo	 ri 	 na 	 za 	 čet 	 ku	 od	 stav 	 ka, 	 če 	 prav 	 so 	 slov 	 nič	 ni	 ob	 jekt 	 šte 	 vi	 la. 	
5
		 V 	 iz	 da 	 ji 	 Ch.	 Ada 	 ma 	 in	 P .	 T an 	 nery 	 ja 	 sta 	 v	 zad 	 njem 	 po	 na 	 zo	 ri 	 lu	 mi	 ni	 ma 	 in	 dve 	 se 	 mi	 mi	 ni-
mi,	 kar 	 je 	 na 	 pač 	 no;	 iz	 be 	 se 	 di	 la, 	 ki	 izrec 	 no	 pra 	 vi,	 da 	 »sta 	 zad 	 nja 	 dva 	 po	 lo	 vi	 ca 	 pr 	 ve 	 ga«, 	 je 	
ja 	 sno 	 raz 	 vid	 no,	 da 	 mora 	 biti 	 prvi 	 ton 	 se 	 mi	 bre 	 vis 	 (ce 	 lin	 ka). 	 Na 	 pa 	 ka 	 je 	 po 	 prav 	 lje 	 na 	 tudi 	 v	
la 	 tin 	 skem 	 be 	 se 	 di	 lu. 	 O 	 tem 	 tudi 	 Sei 	 del, 	 W .,	 »Des 	 car 	 tes’ 	 Be 	 mer 	 kun	 gen 	 zur 	 mu	 si 	 ka 	 lisc 	 hen 	
Zeit«, 	str . 	296.	
6
		 Na 	 tem 	 me 	 stu 	 je 	 upo	 rab 	 lje 	 na 	 po	 la 	 ti 	 nje 	 na 	 ita 	 li	 jan 	 ska 	 be 	 se 	 da 	 »bat 	 tu 	 ta«, 	 ki	 oz 	 na 	 ču	 je 	 naka -
zo	 va 	 nje	 men 	 zur 	 nih	 enot 	 oz.	 tak 	 tov 	 z	 roko, 	 tak 	 ti 	 ra 	 nje;	 za 	 re 	 fe	 ren 	 co 	 izra 	 za 	 in	 nje 	 gov	 po	 men	
 
  
DE	NUMERO	 VEL 	 TEMPORE	IN	SONIS	OBSER V ANDO.
17
[ 3 . 3 ] 	 	 Mor 	 da 	 boš	 ugo	 var 	 jal, 	 da 	 nas 	 pro 	 ti 	 ene 	 mu	 tonu 	 ven	 dar 	 le	 lah 	 ko	 po-
sta 	 viš 	 šti 	 ri 	 tone 	 ali 	 pa 	 osem; 	 v 	 na 	 da 	 lje 	 va 	 nju 	 pri 	 de 	 mo 	 to 	 rej 	 nuj 	 no 	
tudi 	 do 	 ta 	 kih 	 šte 	 vil. 	 V en 	 dar 	 od 	 go 	 var 	 jam, 	 da 	 raz 	 mer 	 ja 	 med 	 temi 	
šte 	 vi 	 li 	 niso 	 pr 	 vot 	 na;
3	
	 ta 	 šte 	 vi	 la 	 tako 	 ne 	 po	 ra 	 ja 	 jo	 no	 vih	 raz 	 me 	 rij, 	
pač 	 pa 	 le 	 mno	 ži	 jo	 raz 	 mer 	 je 	 2:1.	 T o	 je 	 raz 	 vid	 no	 iz	 tega, 	 da 	 jih	
ni	 mo	 go	 če 	 sta 	 vi	 ti 	 dru 	 ga 	 če 	 kot 	 v 	 sku 	 pi 	 nah;
4	
	 ne 	 mo	 rem 	 na 	 mreč 	
sa 	 mo 	 stoj 	 no	sta 	 vi	 ti 	dveh 	ta 	 kih	to 	 nov ,	
	 	 od 	ka 	 te 	 rih 	je 	dru 	 gi	če 	 tr 	 ti 	del 	pr 	 ve 	 ga;
	 	 pač 	pa 	lah 	 ko	sta 	 vim	tone 	tako, 	
	 da 	 sta 	 zad 	 nja 	 dva 	 po 	 lo 	 vi	 ca 	 pr 	 ve 	 ga.
5 	
	 V 	 ta 	 kih	 pri 	 me 	 rih 	 pa 	 gre 	 le 	
za 	pom	 no 	 že 	 no	raz 	 mer 	 je 	2:1.	
[ 3 . 4 ] 	 	 Iz	 teh 	 dveh 	 ro 	 dov	 ča 	 sov 	 nih	 raz 	 me 	 rij 	 iz	 ha 	 ja 	 ta 	 dva 	 ro 	 do	 va 	 glas 	 be -
nih	 men 	 zur: 	 na 	 mreč 	 rod 	 men 	 zur 	 z	 de 	 li	 tvi 	 jo 	 v	 tri 	 ča 	 sov 	 ne 	 eno 	 te 	
in	 rod 	 men 	 zur 	 z	 de 	 li	 tvi 	 jo	 v 	 dve 	 eno 	 ti. 	 T a 	 de 	 li	 tev 	 se 	 naz 	 na 	 ču 	 je 	
z	 udar 	 ja 	 njem 	 ali 	 pa 	 s 	 tak 	 ti 	 ra 	 njem,
6 
	 kot 	 ga 	 ime 	 nu	 je 	 jo,	 s 	 či	 mer 	 si 	
la 	 že 	 us 	 tvar 	 ja 	 mo 	 pred 	 sta 	 vo;	 ob 	 tak 	 ti 	 ra 	 nju	 mo	 re 	 mo	 la 	 že 	 zaz 	 na -
va 	 ti 	 po 	 sa 	 mič 	 ne 	 čle 	 ne 	 kom	 po	 zi	 ci 	 je 	 in	 la 	 že 	 se 	 mo	 re 	 mo	 ra 	 do	 sti 	 ti 	
ob 	 raz 	 mer 	 jih, 	 ki	 mo 	 ra 	 jo 	 ob	 sta 	 ja 	 ti 	 med 	 nji 	 mi. 	 T a 	 raz 	 mer 	 ja 	 pa 	 so 	
sko 	 raj 	 ved 	 no	 tak 	 šna, 	 da 	 po 	 ma 	 ga 	 jo	 na 	 še 	 mu	 do 	 je 	 ma 	 nju, 	 in 	 si 	 cer 	
tako: 	 ko 	 v 	 da 	 nem 	 tre 	 nut 	 ku 	 po	 slu 	 ša 	 mo	 po	 sled 	 nji	 člen, 	 se 	 spo -
mi 	 nja 	 mo 	 ti 	 ste 	 ga, 	 kar 	 je 	 bilo	 na 	 za 	 čet 	 ku	 in	 kar 	 v	 že 	 pre 	 te 	 če 	 nem 	
delu 	 sklad 	 be.
7 
	 T a ko 	 je,	 če	 se 	 sto 	 ji	 ce 	 lot 	 na 	 sklad 	 ba 	 iz	 8,	 16,	 32, 	
64	 itd. 	 čle	 nov ,	 ko	 iz	 ha 	 ja 	 jo	 na 	 mreč 	 vsi 	 nje	 ni	deli	iz	raz 	 mer 	 ja 	
2:1:	 Ko	 sli 	 ši	 mo	 prva 	 dva 	 čle	 na, 	 j u 	 d o 	 j a 	 m e 	 m o 	 k o t 	 e n o ;
8 
	 ko 	 sli -
ši	 mo 	 tret 	 ji	 člen, 	 ga 	 po	 ve 	 že 	 mo 	 s 	 pr 	 vi	 ma 	 dve 	 ma, 	 tako 	 da 	 na 	 sta 	 ne 	
raz 	 mer 	 je 	 3:1;	 ko 	 po	 tem 	 sli 	 ši	 mo	 če 	 tr 	 te 	 ga, 	 ga 	 po 	 ve 	 že 	 mo	 s 	 tret 	 jim,	
tako 	 da 	 do 	 ja 	 me 	 mo	 tret 	 ji 	 in	 če 	 tr 	 ti 	 člen 	 kot 	 eno. 	 Nato 	 po	 nov	 no	
po	 ve 	 že 	 mo	 prva 	 dva 	 čle 	 na 	 z	 zad 	 nji	 ma 	 dve 	 ma 	 in	 do	 ja 	 me 	 mo	 hkra 	 ti 	
gl. 	sprem 	 no	štu 	 di	 jo, 	 str . 	xxx.	
7
	 	 Iz	 be 	 se 	 di	 la 	 ni	 ja 	 sno, 	 kaj 	 na 	 tanč 	 no	 je 	 miš	 lje 	 no	 z	 izra 	 zi	 »in	 pri 	 mo«,	 »po	 prej«, 	 »na 	 za 	 čet 	 ku« 	
in 	 »in 	 re 	 li 	 qua 	 can 	 ti 	 le 	 na«, 	 »v 	 os 	 ta 	 lem 	 delu 	 sklad 	 be«: 	 naj 	 brž 	 za 	 čet 	 ni 	 del 	 kom 	 po 	 zi 	 ci 	 je 	 in 	
nje 	 no	na 	 da 	 lje 	 va 	 nje 	do	da 	 ne 	 ga 	tre 	 nut 	 ka 	v	nje 	 nem 	do	 je 	 ma 	 nju.	
8
	 Zdi	 se, 	 da 	 se 	 Des 	 car 	 tes 	 ogi	 ba 	 temu, 	 da 	 bi	 ti 	 ste 	 dele, 	 ki	 na 	 sta 	 ja 	 jo	 z	 dru 	 že	 njem	 »čle	 nov«, 	
»mem	 bra« 	 –	 te 	 bi	 bilo	 gle	 de	 na 	 za 	 če	 tek 	 od	 stav 	 ka 	 mo	 go	 če	 ra 	 zu	 me	 ti 	 kot 	 men	 zur 	 ne	 eno	 te 	
oz.	 tak 	 te 	 –	 še	 ime	 no	 val 	 »čle	 ne«;	 v	 na 	 da 	 lje	 va 	 nju	 se 	 na 	 mreč 	 ni	 ko	 li	 ne	 po	 ja 	 vi	 zve	 za 	 »in	 star 	
unius 	 mem	 bri«. 	 S	 tem 	 na 	 ka 	 zu	 je	 »unum«,	 »eno«	 ali 	 »eno	 ta« 	 sa 	 mo	 stal 	 niš	 ko	 rabo: 	 »čle	 ni« 	
se 	v	za 	 ve	 sti 	dru 	 ži	 jo	v	več	 je	eno	 te 	in	te 	se 	na 	višji	rav 	 ni	dru 	 ži	 jo	v	še	več	 je	eno	 te. 	
1
		 V 	 iz 	 da 	 ji 	 Ch.	 Ada 	 ma 	 in	 P .	 T an 	 nery 	 ja 	 je 	 na 	 tem 	 me 	 stu 	 zve 	 za 	 »men 	 su 	 ra 	 sive 	 bat 	 tu 	 ta«, 	 v	
  
 
O	RITMU	 ALI	 TRAJANJU	 T ONOV
18
c o n c i p i a m u s 	 simul. 	 Et 	 sic 	 ad 	 finem 	 usque 	 nostra 	 imaginatio 	
pr o c e d i t , 	 ub i 	 t andem 	 omnem 	 c antilenam 	 ut 	 unu m	 qu i d	 e x	 m u l t i s 	
aequalibus 	membris 	conflatum 	concipit. 	
[3.5] 		 Pauci 	 autem 	 advertunt, 	 quo 	 pacto 	 haec 	 mensura 	 sine 	 battuta, 	 in 	
musica 	 valde 	 diminuta 	 et 	 multaru m	 vocum, 	 auribus 	 exhibeatur .	
Quod	 dico 	 fieri 	 tantum 	 quadam 	 spiritus 	 intensione 	 in	 vocali 	
musica, 	 vel 	 tactus 	 in 	 instrumentis, 	 ita 	 ut 	 initio 	 cuiusque 	 battutae 	
dis tinctius 	 sonus 	 emittatur .	 Quod	 naturaliter 	 observant 	 cantores, 	
et 	 qui 	 ludunt 	 instrumentis, 	 praecipue 	 in 	 cantilenis 	 ad 	 quarum 	
numeros 	 solemus 	 saltare 	 et 	 tripudiare: 	 haec 	 enim	 regula 	 ibi 	
servatur ,	 ut 	 singulis 	 corporis 	 motibus 	 singulas 	 musicae 	 battutas 	
distinguamus. 	 Ad 	 quod 	 agendum 	 etiam 	 naturaliter 	 impellimur 	 a 	
musica: 	 certum 	 enim 	 est 	 sonum 	 omnia 	 corpora 	 circumquaque 	
concutere, 	 ut 	 advertitur 	 in 	 campanis 	 et 	 tonitru, 	 cuius 	 rationem 	
physicis 	 relinqu o. 	 Sed 	 cum 	 hoc 	 in 	 confesso 	 sit, 	 et 	 ut 	 diximus, 	
initio 	 cuiusque 	 mensurae 	 fortius 	 et 	 distinctius 	 sonus 	 emittatur: 	
dicendum 	 est 	 etiam 	 illum 	 fortius 	 spiritus 	 nostros 	 concutere, 	 a 	
quibus 	 ad 	 motum 	 excitamur .	 Unde 	 sequitur 	 etiam 	 feras 	 posse 	
saltare 	 ad 	 numerum, 	 si 	 doceantur 	 et 	 assuescant, 	 quia 	 ad 	 id 	 nat -
urali 	tantum 	impetu 	opus 	est. 	
[3.6] 		 Quod 	 autem 	 attinet 	 ad 	 varios 	 affectus, 	 quos 	 varia 	 mensura 	 mu -
sica 	 potest 	 excitare, 	 generaliter 	 dico, 	 tardiorem 	 lentiores 	 etiam 	
in 	 nobis 	 motus 	 excitare, 	 quales 	 sunt 	 languor ,	 tristitia, 	 metus, 	
superbia, 	 etc.; 	 celeriorem 	 vero, 	 etiam 	 celeriores 	 affectus, 	 qualis 	
est 	 laetitia, 	 etc. 	 Eodem 	 etiam 	 pacto 	 dicendum 	 de 	 duplici 	 genere 	
battutae: 	 nempe 	 quadratam, 	 sive 	 quae 	 in 	 aequalia 	 perpetuo 	 re -
solvitur , 	 tardiorem 	 esse 	 quam 	 tertiata, 	 sive 	 quae 	 tribus 	 constat 	
partibus 	 aequalibus. 	 Cuius 	 ratio 	 est, 	 quia 	 haec 	 magis 	 occupat 	
am 	 ster 	 dam 	 ski 	 iz	 da 	 ji	 iz	 leta 	 1656	 pa 	 »men	 su 	 ra 	 sine 	 bat 	 tutâ« 	 z	 oz	 na 	 če 	 no	 ab 	 la 	 tiv 	 no	 dol	 ži	 no. 	
Smi	 sel 	 nej 	 ša 	je 	sled 	 nja 	va 	 rian 	 ta. 	Me 	 sto 	je 	spremen 	 je 	 no	tudi 	v	la 	 tin 	 skem 	be 	 se 	 di	 lu.	
2
		 V 	 iz 	 vir 	 ni	 ku	 »z	 na 	 po	 nom	 udar 	 ca«, 	 tj. 	 z	 več 	 jo 	 in	 ten 	 ziv	 nost 	 jo	 udar 	 ca 	 na 	 zvo 	 či 	 lo 	 ali 	 vzvod.
3
		 V 	 iz 	 vir 	 ni 	 ku 	 »bat 	 tu 	 ta«; 	 s 	 tem 	 je 	 miš	 lje 	 no	 ti 	 sto, 	 kar 	 se 	 je 	 s 	 tak 	 ti 	 ra 	 njem 	 de 	 jan 	 sko 	 na 	 ka 	 zo-
va 	 lo,	to 	pa 	je 	eno 	 ta 	dane 	men 	 zu	 re 	oz.	takt. 	
4
	 V 	 iz	 vir 	 ni	 ku	 »sal 	 ta 	 re 	 et 	 tri 	 pu	 dia 	 re«; 	 izra 	 za 	 sta 	 naj 	 ver 	 jet 	 ne 	 je 	 si 	 no	 ni 	 ma 	 s 	 po	 me 	 nom	 »ple -
sa 	 ti«. 	»T ri 	 pu 	 dia 	 re« 	na 	 ka 	 zu 	 je 	si 	 cer 	tri 	 dob 	 ni 	ples. 	
5
		 V 	 iz	 vir 	 ni 	 ku 	»bat 	 tu 	 ta«. 	
6
		 Des 	 car 	 tes 	 upo	 rab 	 lja 	 tu 	 izraz 	 »men 	 su 	 ra«, 	 ki	 mu	 je 	 očit 	 no	 si 	 no	 nim 	 za 	 izraz 	 »bat 	 tu 	 ta« 	 v	
dru 	 gem 	po 	 me 	 nu.
7
		 V 	 iz 	 vir 	 ni 	 ku 	 »spi 	 ri 	 tus« 	 (v 	 mno	 ži	 ni),	 s 	 či	 mer 	 so 	 očit 	 no 	 miš	 lje 	 ni	 »es 	 prits 	 ani 	 maux«, 	 o	
DE	NUMERO	 VEL 	 TEMPORE	IN	SONIS	OBSER V ANDO.
19
vse 	 šti 	 ri 	 čle 	 ne 	 kot 	 eno. 	 Na 	 ta 	 na 	 čin	 na 	 da 	 lju	 je 	 na 	 ša 	 do	 miš	 lji	 ja 	 vse 	
do	 kon	 c a, 	 ko	 do	 ja 	 me 	 sl ed 	 njič	 c e 	 lot 	 no	 kom	 po	 zi	 c i	 jo	 kot 	 e no	 sa mo 	
stvar ,	se 	 stav 	 lje 	 no 	iz	mno	 gih 	ena 	 kih 	čle 	 nov .	
[ 3 . 5 ] 	 	 Ma 	 lo	 št e	 vil	 ni	 pa 	 ome	 nja 	 jo,	 ka ko	 se 	 v	 več	 gla 	 sni 	 glas 	 bi	 in	 v	 drob 	 nih 	
vred 	 no 	 stih 	 po 	 te 	 ka 	 jo 	 či 	 glas 	 bi 	 men 	 zu 	 ra 	 pou 	 dar 	 ja 	 brez 	 tak 	 ti 	 ra 	 nja.
1 
 
V 	 vo 	 kal 	 ni 	 glas 	 bi 	 se 	 do	 ga 	 ja 	 to 	 z 	 na 	 po	 nom	 sape, 	 na 	 glas 	 bi	 lih	 pa 	
z 	 moč 	 nej 	 šim 	 udar 	 cem,
2 
	 tako 	 da 	 se 	 na 	 za 	 čet 	 ku	 vsa 	 ke 	 men 	 zur 	 ne 	
eno te
3	
	 zvok	 raz 	 loč	 ne	 je	 odda. 	 Pev	 ci 	 in	 in	 stru 	 men	 ta 	 li	 sti 	 upo	 šte 	 va 	 jo 	
to 	 po	 na 	 ra 	 vi,	 zla 	 sti 	 pri 	 sklad 	 bah, 	 ob 	 rit 	 mih	 ka 	 te 	 rih 	 ima 	 mo 	 na 	 va -
do	 ple 	 sa 	 ti:
4	
	 tu 	 na 	 mreč 	 ve 	 lja 	 pra 	 vi	 lo,	 da 	 raz 	 lo	 ču	 je 	 mo	 po 	 sa 	 mič	 ne 	
men 	 zur 	 ne 	 eno 	 te
5	
	 glas 	 be 	 s 	 po 	 sa 	 mič	 ni	 mi	 gibi	 te 	 le 	 sa. 	 K	 temu 	 nas 	
glas 	 ba 	 sili 	 tudi 	 po 	 na 	 ra 	 vi: 	 Ned 	 vom 	 no	 udar 	 ja 	 zvok	 na 	 vse 	 pred -
me 	 te 	 oko 	 li 	 sebe, 	 kot 	 lah 	 ko 	 opa 	 ža 	 mo	 pri 	 zvo	 no	 vih	 in	 gr 	 me 	 nju,	
vzrok 	 če 	 sar 	 pre 	 puš	 čam 	 fi 	 zi	 kom.	 A 	 ker 	 je 	 to 	 ned 	 vom	 no	 in	 ker 	 se, 	
kot 	 s mo	 de 	 ja 	 li,	 na 	 za 	 čet 	 ku	 vs a 	 ke 	 men 	 zur 	 ne 	 eno 	 te
6 
	 ton 	 raz 	 loč	 ne 	 je	
i n	 m oč	 ne 	 j e 	 odda ,	 j e 	 go	 t o	 vo	 t udi 	 t o,	 da 	 na 	 z a 	 č e t 	 ku	 vsa 	 ke 	 m e n 	 z ur -
ne 	 eno 	 te 	 moč	 ne 	 je 	 uda 	 ri 	 na 	 na 	 še 	 živ	 čev 	 je;
7 
	 prek 	 živ	 čev 	 ja 	 pa 	 smo 	
vzpod 	 bu 	 je 	 ni 	 h	 gi	 ba 	 nju.	 Iz 	 tega 	 je 	 mo	 go	 če 	 raz 	 lo	 ži 	 ti, 	 da 	 mo	 re 	 jo 	
po	 rit 	 mu	 ple 	 sa 	 ti 	 tudi 	 ži 	 va 	 li, 	 če 	 se 	 tega 	 nau 	 či	 jo	 in	 na 	 va 	 di	 jo,	 saj 	
je 	za 	to 	po	 tre 	 ben 	le 	na 	 rav 	 ni 	gon.	
[ 3 . 6 ] 	 	 Kar 	 pa 	 za 	 de 	 va 	 raz 	 lič	 na 	 du	 šev 	 na 	 sta 	 nja, 	 ki	 jih	 glas 	 ba 	 z	 raz 	 lič	 ni	 mi 	
men	 zu	 ra 	 mi	 more 	 iz	 zva 	 ti, 	 naj 	 spre 	 go	 vo	 rim 	 le	 splo 	 šno:	 po	 ča 	 snej 	 ša 	
glas 	 ba 	 iz 	 zo 	 ve 	 mir 	 nejša 	 sta 	 nja,
8 
	 ka 	 kr 	 šna 	 so 	 mla 	 ha 	 vost,
9 	
	 ža 	 lost, 	
st rah, 	 po	 nos
10 
	 itd.; 	 hi	 t rej 	 ša 	 glas 	 ba 	 pa 	 iz	 zo	 ve	 bolj	 ra z	 gi	 ba 	 na 	
du 	 šev 	 na 	 sta 	 nja, 	 ka 	 kr 	 šno	 je 	 ve 	 se 	 lje 	 itd. 	 V 	 is 	 tem 	 smi 	 slu 	 je 	 tre 	 ba 	
raz 	 prav 	 lja 	 ti 	 tudi 	 o 	 dveh 	 ro 	 do 	 vih 	 men 	 zur:
11 
 in si cer je kva drat na 
men 	 zu	 ra
12 
	 oz.	 ti 	 sta, 	 ki	 jo	 je 	 mo	 go	 če 	 raz 	 stav 	 lja 	 ti 	 na 	 ena 	 ke 	 dele, 	
po	 ča 	 snej 	 ša 	 kot 	 tri 	 del 	 na 	 oz.	 ti 	 sta, 	 ki 	 se 	 sto 	 ji	 iz	 treh 	 ena 	 kih	 de 	 lov .	
ka 	 te 	 rih 	 Des 	 car 	 tes 	 raz 	 prav 	 lja 	 pred 	 vsem 	 v	 Les 	 pas 	 sions 	 de 	 l’âme 	 (I,	 10;	 Oeu 	 vres 	 de 	 Des -
car 	 tes, 	 XI, 	 izd. 	 Ch. 	 Adam 	 in 	 P .	 T an 	 nery ,	 Pa 	 riz 	 1986, 	 str .	 334–335) 	 pa 	 tudi 	 v 	 Raz 	 pra 	 vi 	 o 	
me 	 to 	 di	 (Oeu 	 vres 	 de 	 Des 	 car 	 tes, 	 VI,	 Pa 	 riz 	 1982,	 str .	 54).	 »Es 	 prits 	 ani 	 maux«, 	 »živ	 ljen 	 ski 	
du	 ho	 vi«,	 »živ	 ljen 	 ske 	 sape«, 	 so 	 prav 	 za 	 prav 	 ti 	 sti 	 del 	 ci, 	 ki	 po 	 tu 	 je 	 jo 	 po	 krvi 	 in	 po	 živ 	 cih 	 in	
po 	 ve 	 zu 	 je 	 jo 	or 	 ga 	 ne 	z	mož	 ga 	 ni. 	
8
		 V 	 iz	 vir 	 ni 	 ku: 	 »po	 ča 	 snej 	 ša 	 iz	 zo	 ve 	 tudi 	 v	 nas 	 mir 	 nej 	 ša 	 gi	 ba 	 nja 	 ...«	 Mož	 ne 	 pre 	 ve 	 den 	 ke 	
pri 	 dev 	 ni 	 ka 	»len 	 tior«, 	»mir 	 nej 	 ši«, 	so 	»po 	 ča 	 snejši«, 	»hlad 	 no	 krv 	 nej 	 ši«, 	»bolj	len«.
9
		 Mož	 ne 	pre 	 ve 	 den 	 ke 	sa 	 mo	 stal 	 ni	 ka 	»lan 	 guor« 	so 	»otož 	 nost«, 	»mlač 	 nost«, 	»med 	 lost«. 	
10
		 Mož 	 ne 	so 	 po 	 men 	 ke 	sa 	 mo	 stal 	 ni 	 ka 	»su 	 per 	 bia« 	so 	»na 	 puh«,	»prev 	 zet 	 nost«, 	»oho	 lost«. 	
11
		 V 	 iz	 vir 	 ni	 ku	je 	izraz 	»battu 	 ta«, 	ki	tret 	 jič	 po	 me 	 ni 	to 	 rej 	še 	»men 	 zu 	 ra«. 	
12
		 Z 	 izra 	 zom	 »kva 	 drat 	 na 	 men 	 zu	 ra«, 	 »bat 	 tu 	 ta 	 qua 	 dra 	 ta«, 	 je 	 miš 	 lje 	 na 	 tak 	 šna, 	 pri 	 ka 	 te 	 ri 	 je 	
vsa 	 ka 	 dalj 	 ša 	 vred 	 nost 	 zmno	 žek 	 ne 	 po	 sred 	 no	 niž	 je 	 kraj 	 še 	 vred 	 no	 sti 	 s 	 šte 	 vi	 lom 	 2.	 V 	 tem 	
je nje na kva drat nost.
O	RITMU	 ALI	 TRAJANJU	 T ONOV
20
sensum, 	 cum 	 in	 ea 	 plura 	 sint 	 advertenda, 	 nempe 	 tria 	 membra, 	
ubi 	 in 	 alia 	 tantum 	 duo. 	 Sed 	 huius 	 rei 	 magis 	 exacta 	 disquisitio 	
pendet 	 ab 	 exquisita 	 cognitione 	 motuum 	 animi, 	 de 	 quibus 	 nihil 	
plura. 	
[3.7] 		 Non 	 omittam 	 tamen 	 tant am 	 esse 	 vim 	 temporis 	 in 	 musica, 	 ut 	 hoc 	
solum 	 quandam 	 delectationem 	 per 	 se 	 possit 	 afferre: 	 ut 	 patet 	 in 	
tympano, 	 instrumento 	 bellico, 	 in 	 quo 	 nihil 	 aliud 	 spectatur 	 quam 	
mensura. 	 Quae 	 ideo, 	 opinor ,	 ibi 	 esse 	 potest, 	 non 	 solum 	 duabus 	
vel 	 tribus 	 partibus 	 constans, 	 sed 	 etiam 	 forte 	 quinque 	 aut 	 septem 	
aliis que.	 Cum	 enim,	 in	 tali 	 instrumento, 	 s ensus 	 nihil	 aliud 	 habeat 	
advertendum 	 quam 	 tempus, 	 idcirco 	 in	 tempore 	 potest 	 esse 	 maior 	
diversitas, 	ut 	magis 	sensum 	occupet. 	
(IV)
DE	SONORUM	DIVERSIT A TE	CIRCA 	
ACUTUM	ET 	GRA VE . 	
[ 4 . 1 ] 	 	 Haec 	 tribus 	 maxime 	 modis 	 potest 	 spectari: 	 vel	 scilicet 	 in	 sonis 	 qui 	
simul 	 emittuntur 	 a 	 diversis 	 corporibus, 	 vel 	 in	 illis 	 qui	 successive 	
ab 	 eadem 	 voce, 	 vel 	 denique 	 in 	 illis 	 qui 	 successive 	 a 	 diversis 	
vocibus 	 vel 	 corporibus 	 sonoris. 	 Ex 	 primo 	 modo 	 consonantiae 	
oriuntur; 	 ex 	 secundo, 	 gradus; 	 ex 	 tertio, 	 dissonantiae, 	 quae 	 magis 	
ad 	 consonantias 	 accedunt. 	 Ubi 	 patet 	 in 	 consonantiis 	 minorem 	
esse 	 debere 	 sonorum 	 diversitatem, 	 quam 	 in 	 gradibus: 	 quia 	 scil -
icet 	 illa 	 magis 	 auditum 	 fatigaret, 	 in 	 sonis 	 qui 	 simul 	 emittuntur ,	
quam 	 in 	 illis 	 qui 	 successive. 	 Idem 	 etiam 	 proportione 	 dicendum 	
13
		 V 	iz	 vir 	 ni	 ku:	»...	z	ozi	 rom 	na 	vi	 so 	 ko	in	niz	 ko«.
1
		 V 	 iz	 vir 	 ni 	 ku: 	 »T o	 raz 	 lič	 nost 	 je 	 mo	 go	 če 	 gle 	 da 	 ti 	 zla 	 sti 	 na 	 tri 	 na 	 či	 ne 	 ...«; 	 kot 	 je 	 raz 	 vid	 no	 iz	
na 	 da 	 lje 	 va 	 nja, 	je 	na 	 čin 	gle 	 da 	 nja 	tu 	za 	 me 	 njan 	z 	na 	 či 	 nom 	po	 jav 	 lja 	 nja.
2
	 Kon 	 so 	 nan 	 ce 	so 	po	 Des 	 car 	 te 	 su 	pred 	 vsem 	hkra 	 ti 	na 	 sto 	 pa 	 jo	 či	kon	 so 	 nanč 	 ni	in	 ter 	 va 	 li.	
3
		 V 	 iz	 vir 	 ni	 ku	 »gra 	 dus«, 	 »stop 	 ni 	 ca«, 	 »stop 	 nja«, 	 »sto 	 pi	 nja«, 	 »ko	 rak«. 	 S 	 stop 	 nja 	 mi	 so 	 miš-
lje 	 ne 	 ved 	 no 	 zgolj	 se 	 kun	 de 	 kot 	 za 	 po 	 red 	 ni 	 in	 ter 	 va 	 li.	 Izraz 	 ni	 ka 	 kor 	 ne 	 im 	 pli	 ci 	 ra 	 po	 me 	 na 	
har 	 mon	 ske 	funk	 ci 	 je, 	ki	ga 	ima 	v	ter 	 mi	 no	 lo	 gi	 ji	funk	 cio 	 nal 	 ne 	har 	 mo	 ni	 je.
4
		 V 	 iz	 vir 	 ni	 ku:	 »ki	 ve 	 či	 no	 ma 	 pri 	 sto 	 pa 	 jo	 h	 kon	 so 	 nan 	 cam« 	 ali 	 »ki	 se 	 ve 	 či 	 no 	 ma 	 bli 	 ža 	 jo	 kon-
so 	 nan 	 cam«. 	 Po 	 men 	 stav 	 ka 	 ni 	 ja 	 sen; 	 v 	 smi 	 slu 	 raz 	 pra 	 ve 	 o	 »di	 mi	 nu	 ci 	 ji«	 (12.18)	 bi	 lah 	 ko	
DE	SONORUM	DIVERSIT A TE	CIRCA 	 ACUTUM	ET 	GRA VE .
21
Raz 	 log	 za 	 to 	 je, 	 da 	 tri 	 del 	 na 	 men 	 zu	 ra 	 ču 	 te 	 bolj	 za 	 po	 slu 	 je, 	 saj 	 je 	
pri 	 njej 	 tre 	 ba 	 zaz 	 navati 	 več, 	 na 	 mreč 	 tri 	 čle 	 ne, 	 med 	 tem 	 ko 	 pri 	 oni 	
le 	 dva. 	 A 	 bolj 	 te 	 me 	 lji 	 ta 	 raz 	 pra 	 va 	 o 	 tem 	 vpra 	 ša 	 nju 	 je 	 od 	 vi 	 sna 	 od 	
n a 	 t a n č 	 n e 	 g a 	 p o z	 n a 	 v a 	 n j a 	 d u	 še v 	 n i h	 g i	 b a n j , 	 o 	 k a 	 t e 	 r i h	 t u	 k a j 	 n i č	 v e č . 	
[3.7] 	 	 Ob 	 tem 	 naj 	 ne 	 po 	 za 	 bim 	 ome 	 ni 	 ti, 	 da 	 je 	 moč 	 ča 	 sa 	 v 	 glasbi 	 to 	 lik -
šna, 	 da 	 more 	 tudi 	 sam 	 po 	 sebi 	 pri 	 na 	 ša 	 ti 	 ugod 	 je; 	 to 	 je 	 očit 	 no 	 ob 	
igri 	 na 	 bo 	 ben, 	 boj 	 no 	 glas 	 bi 	 lo, 	 kjer 	 se 	 ne 	 zaz 	 na 	 va 	 dru 	 ge 	 ga 	 kot 	
men 	 zu 	 ra. 	 Zato 	 v 	 tem 	 pri 	 me 	 ru 	 men 	 zu 	 ra 	 lah 	 ko 	 se 	 sto 	 ji, 	 me 	 nim, 	
ne 	 le 	 iz 	 dveh 	 ali 	 treh 	 de 	 lov ,	 pač 	 pa 	 tudi 	 iz 	 petih 	 ali 	 sed 	 mih 	 in 	
mor 	 da 	 tudi 	 še 	 dru 	 gih. 	 Ker 	 na 	 mreč 	 ču 	 ti 	 pri 	 tak 	 šnem 	 glas 	 bi 	 lu 	 ne 	
zaz 	 na 	 va 	 jo 	 dru 	 ge 	 ga 	 kot 	 čas, 	 je 	 ta 	 lah 	 ko 	 bolj 	 raz 	 čle 	 njen, 	 saj 	 ču 	 te 	
lah 	 ko 	bolj 	za 	 po 	 sli. 	
IV
O	RAZ	 LIČ	 NO	 STI	 T O	 NOV 	Z 	OZI	 ROM	NA 	 VI	 ŠI	 NO
13	
 
[ 4 . 1 ] 	 	 T a 	 raz 	 lič	 nost 	 je	 v	 glas 	 bi	 pri 	 sot 	 na 	 zla 	 sti 	 na 	 tri 	 na 	 či	 ne:
1 
	 med 	
toni, 	 ki	 jih	 hkrat 	 no	 od	 da 	 ja 	 jo	 raz 	 lič	 na 	 zvo	 či	 la; 	 med	 toni, 	
ki	jih	za 	 po	 red 	 no	od	 da 	 ja 	isti 	glas; 	sled	 njič	med	toni, 	ki	jih 	
za 	 po	 red 	 no	 od	 da 	 ja 	 jo	 raz 	 lič	 ni	 gla 	 so	 vi	 ali 	 zvo	 či	 la. 	 Po	 pr 	 vem 	
na 	 či	 nu	 na 	 st a 	 ja 	 jo	 kon	 so 	 nan 	 c e;
2 
	 po	 dru 	 gem	 st op	 nje;
3	
	 po	 t ret -
jem	di	 so	 nan 	 ce, 	ki	pa 	pre 	 ha 	 ja 	 jo	v	kon	 so	 nan 	 ce.
4	
	Ob	tem 	je 	
očit 	 no,	da 	mo	 ra 	 jo	biti 	raz 	 loč	 ki	med	toni 	pri 	kon	 so	 nan 	 cah 	
manj 	 ši	 kot 	 pri 	 stop 	 njah,
5	
	 in	 si	 cer 	 zato, 	 ker 	 raz 	 loč	 ki	 med 	
hkra 	 ti 	zve	 ne	 či	 mi	toni 	za 	 po	 slu 	 je	 jo	sluh 	bolj	kot 	pa 	raz 	 loč-
ki	 med	za 	 po	 red 	 no	na 	 sto 	 pa 	 jo	 či	 mi	toni. 	Isto 	je	 v	 us 	 trez 	 nem 	
bili	 miš	 lje 	 ni	 di	 so 	 nanč 	 ni 	 pre 	 ho	 di.	 – 	 S 	 tem 	 je 	 Des 	 car 	 tes 	 za 	 čr 	 tal 	 tro 	 je 	 mož	 nih	 po	 jav 	 ljanj 	
in	 ter 	 va 	 lov	 v	 glas 	 be 	 nem 	 stav 	 ku:	 1.	 so 	 ča 	 sni 	 in	 ter 	 va 	 li;	 2. 	 in 	 ter 	 va 	 li, 	 ki	 na 	 sto 	 pa 	 jo	 za 	 po	 red 	 no	
v 	 is 	 tem 	 gla 	 su; 	 3. 	 in 	 ter 	 va 	 li, 	 ki 	 se 	 po 	 jav 	 lja 	 jo 	 za 	 po 	 red 	 no, 	 ven 	 dar 	 med 	 raz 	 lič 	 ni 	 mi 	 gla 	 so 	 vi, 	 se 	
pra 	 vi	 med 	 to 	 nom	 da 	 ne 	 ga 	 gla 	 su 	 in	 ne	 več	 zve	 ne	 čim	 pred 	 hod	 nim	 to 	 nom	 oz.	 še 	 ne 	 zve	 ne 	 čim 	
sle 	 de 	 čim	 to 	 nom	 dru 	 ge 	 ga 	 gla 	 su. 	 T ako 	 na 	 sta 	 li	 od	 no	 si 	 se 	 v	 kon	 tra 	 punkt 	 ski 	 teo 	 ri 	 ji	 ime 	 nu	 je 	 jo 	
preč 	 ni 	od	 no 	 si 	ali 	preč 	 ja 	in	tudi 	Des 	 car 	 tes 	sam 	jih	na 	kon	 cu 	po	 glav 	 ja 	tako 	ime 	 nu 	 je. 	
5
		 T o	 zah 	 te 	 vo 	 je 	 tre 	 ba 	 ra 	 zu	 me 	 ti 	 v	 smi 	 slu 	 4.	 pred 	 hod	 ne 	 ugo 	 to 	 vi	 tve 	 (2.4)	 in 	 iz 	 nje 	 iz	 ha 	 ja 	 jo	 čih	
iz	 pe 	 ljav: 	 raz 	 mer 	 ja 	 med 	 hkra 	 ti 	 zve 	 ne 	 či	 mi	 toni 	 mo	 ra 	 jo	 biti 	 po	 5.	 pred 	 hod	 ni	 ugo	 to 	 vi	 tvi 	 (2.5) 	
več 	 ja, 	tj. 	biti 	mo	 ra 	 jo	kon	 so 	 nanč 	 na. 	
O	RAZLIÈNOSTI	 T ONOV 	Z 	OZIROM	NA 	 VIŠINO
22
de 	 differentia 	 graduum 	 ab 	 illis 	 dissonantiis 	 quae 	 in	 relatione 	
tolerantur .	
(V)
DE	CONSONANTIIS.
[ 5 . 1 ] 	 	 Advertendum 	 e st, 	 pri mo,	 unisonum 	 non	 esse 	 c onsonantiam, 	 quia 	
in 	 ill o	 nulla 	 est 	 differentia 	 sonorum 	 in	 acuto 	 et 	 gravi; 	 sed 	 illum	
se 	habere 	ad 	consonantias, 	ut 	unitas 	ad 	numeros. 	
[5.2] 		 Secundo, 	 ex 	 duobus 	 terminis, 	 qui 	 in 	 consonantia 	 requiruntur ,	
illum	 qui	 gravior 	 est, 	 longe	 esse 	 potentiorem, 	 atque 	 alium 	
quodammodo 	 in	 se 	 continere. 	 Ut 	 patet 	 in	 nervis 	 testudinis, 	 ex 	
quibus 	 dum 	 aliquis 	 pulsatur ,	 qui 	 illo 	 octava 	 vel 	 quinta 	 acutio -
res 	 sunt, 	 sponte 	 tremunt 	 et 	 resonant; 	 graviores 	 autem 	 non	 ita, 	
saltem 	 apparenter .	 Cuius 	 ratio 	 sic 	 demonstratur: 	 sonus 	 se 	 habet 	
ad 	 sonum, 	 ut 	 nervus 	 ad 	 nervum; 	 atqui 	 in	 quolibet 	 nervo 	 omnes 	
illo 	 minores 	 continentur ,	 non	 autem 	 longiores; 	 er go	 etiam 	 in 	
quolibet 	 sono 	 omnes 	 acutiores 	 continentur ,	 non	 autem 	 contra 	
graviores 	 in 	 acuto. 	 Unde 	 patet 	 acutiorem 	 terminum 	 esse 	 inven -
iendum 	 per 	 divisionem 	 gravioris; 	 quam 	 divisionem 	 debere 	 esse 	
arithmeticam, 	hoc 	est 	in	aequalia, 	sequitur 	ex 	praenotatis. 	
[5.3] 	 	 Sit 	 igitu r 	 AB 	 gravior 	 terminus; 	 in 	 quo 	 si 	 velim 	 acutiorem 	 termi -
num 	 primae 	 consonantiarum 	 omnium 	 invenire, 	 illum 	 dividam 	
per 	 primum 	 numerorum 	 omnium, 	 nempe 	 per 	 binarium, 	 ut 	 fac -
tum 	 est 	 in 	 C: 	 et 	 tunc 	 AC, 	 AB, 	 prima 	 consonantiarum 	 omnium 	
distant 	 ab 	 invicem, 	 quae 	 octava 	 et 	 diapasson 	 appellatur .	 Quod 	
si 	 rursum 	 alias 	 consonantias 	 habere 	 velim, 	 quae 	 immediate 	 se -
A          C                 B
A                  D                 E                  B
6
		 T o	 po	 me 	 ni:	 še 	 bolj 	 di	 so 	 nanč 	 ni	 kot 	 pri 	 za 	 po	 red 	 no	 na 	 sto 	 pa 	 jo	 čih	 to 	 nih	 so 	 lah 	 ko	 in	 ter 	 va 	 li,	
ki 	 na 	 sto 	 pa 	 jo 	 v 	 preč 	 ju, 	 saj 	 je 	 sluh 	 z 	 nji 	 mi 	 še 	 manj 	 za 	 po 	 slen 	 kot 	 z 	 in 	 ter 	 va 	 li 	 pri 	 za 	 po 	 red 	 no 	
na 	 sto 	 pa 	 jo 	 čih 	to 	 nih. 	
7
		 Tj.	či	 sta 	pri 	 ma. 	
8
		 La 	 tin 	 ski 	sta 	 vek 	je 	as 	 ket 	 sko 	kra 	 tek: 	»...	ni	pa, 	nas 	 prot 	 no,	niž	 jih	v	viš 	 jih.« 	
DE	CONSONANTIIS.
23
raz 	 mer 	 ju	 tre 	 ba 	 ugo	 to 	 vi	 ti 	 tudi 	 za 	 stop 	 nje	 v	 od	 no	 su 	 do	 ti 	 stih 	
di	 so 	 nanc, 	ki	se	do	 vo	 lju	 je	 jo	v	preč 	 ju.
6
V
O	KON	 SO	 NAN	 CAH
[5.1]		 Naj 	 prej 	 je 	 tre 	 ba 	 po	 ve 	 da 	 ti, 	 da 	 uni	 so 	 no
7
	 ni 	 kon 	 so 	 nan 	 ca, 	 ker 	 med 	
nje 	 go	 vi	 ma 	 to 	 no	 ma 	 ni	 vi	 šin	 ske 	 raz 	 li	 ke; 	 uni	 so 	 no	 je 	 do	 dru 	 gih 	
kon 	 so 	 nanc 	tako, 	kot 	je 	šte 	 vi 	 lo 	1	nas 	 pro 	 ti 	dru 	 gim	šte 	 vi	 lom.	
[5.2] 		 Na 	 da 	 lje 	 je 	 tre 	 ba 	 po	 ve 	 da 	 ti, 	 da 	 je 	 od	 obeh 	 ter 	 mi	 nov ,	 ki	 se 	 stav 	 lja 	 ta 	
kon	 s o	 nan 	 co, 	 s pod	 nji	 da 	 leč 	 moč	 nej 	 š i	 in	 da 	 na 	 neki 	 na 	 čin	 vs e 	 bu	 je 	
dru 	 ge 	 ga. 	 T o	 je 	 raz 	 vid	 no	 iz 	 strun 	 na 	 lut 	 nji:	 ko	 trz 	 ne 	 mo	 eno 	 od	
njih, 	se 	 ti 	 ste, 	ki	 so 	 ok	 ta 	 vo	 ali 	kvin	 to 	viš	 je 	od	 nje, 	same 	od	 sebe 	
za 	 tre 	 se 	 jo 	 in	 so 	 za 	 zve 	 ni	 jo;	 niž	 je 	 pa 	 ne 	 tako, 	 vsaj 	 doz	 dev 	 no.	 T a 	
po 	 j a v 	 si 	 j e 	 m o	 go	 č e 	 r az 	 lo	 ži	 t i	 t a 	 kole: 	 t on	 je 	 v	 r a z 	 m e r 	 j u	 do 	 dr u 	 ge 	 ga 	
tona 	 kot 	 stru 	 na 	 do	 stru 	 ne; 	 ven 	 dar 	 pa 	 ob	 se 	 ga 	 ka 	 te 	 ra 	 koli	 stru 	 na 	
vse 	 kraj 	 še 	 od	 sebe, 	 ne 	 pa 	 dalj 	 ših;	 to 	 rej 	 vse 	 bu	 je 	 tudi 	 ka 	 te 	 ri 	 koli	
ton 	 vse 	 viš 	 je 	 od 	 sebe, 	 a 	 viš	 ji	 ton, 	 nas 	 prot 	 no,	 niž 	 jih	 od	 sebe 	 ne 	
vse 	 bu 	 je.
8 
	 Od	 tod 	 iz	 ha 	 ja, 	 da 	 je 	 tre 	 ba 	 viš	 ji	 ter 	 min	 is 	 ka 	 ti 	 z 	 de 	 li	 tvi 	 jo	
niž	 je 	 ga; 	 da 	 mora 	 biti 	 ta 	 de 	 li	 tev 	 arit 	 me 	 tič 	 na, 	 se 	 pra 	 vi	 na 	 ena 	 ke 	
dele, 	pa 	sle 	 di	iz 	iz	 ho	 dišč	 nih	ugo	 to 	 vi	 tev .
9	
[ 5 . 3 ] 	 	 Naj 	 bo	 to 	 rej 	 AB	 niž	 ji	 ter 	 min.	 Če	 ho	 čem	 zno	 traj 	 nje	 ga 	 do	 lo-
či	 ti 	 zgor 	 nji	 ter 	 min	 prve 	 od	 vseh 	 kon	 so 	 nanc, 	 ga 	 mo	 ram 	 de	 li	 ti 	
s 	 pr 	 vim	 od	 vseh 	 šte 	 vil,	 to 	 je	 z	 2,	 kot 	 je	 stor 	 je	 no	 v	 toč 	 ki	 C: 	
in	 zdaj 	 sta 	 AC	 in	 AB	 od	 da 	 lje	 na 	 drug 	 od	 dru 	 ge	 ga 	 za 	 prvo 	 od 	
vseh 	 kon	 so 	 nanc, 	 ki	 se 	 ime	 nu	 je	 ok	 ta 	 va 	 ali 	 dia 	 pa 	 zon.
1 
	 Če	 pa 	
ho	 čem	 pri 	 ti 	 do	 dru 	 gih	 kon	 so 	 nanc, 	 ki	 ne	 po	 sred 	 no	 sle 	 di	 jo	 prvi, 	
A         C                B
A                 D                 E                B
9
  Gl. 2.6.
1
		 V 	 iz	 vir 	 nem 	 pra 	 vo	 pi	 su 	 »dia 	 pas 	 son«, 	 kar 	 je 	 po	 la 	 ti 	 nje 	 na 	 ob	 li	 ka 	 ter 	 mi	 na 	 dia 	 passwn, 	 ki	 je 	
v 	 an 	 tič 	 ni	 har 	 mo	 nič	 ni	 teo 	 ri 	 ji 	 oz	 na 	 če 	 val 	 ok	 ta 	 vo,	 in	 si 	 cer 	 kot 	 kraj 	 ša 	 va 	 izra 	 za 	 dia 	 passwn 	
cordw n,	 »pre 	 ko	 vs eh 	 s trun«, 	 s e 	 pra 	 vi	 od	 naj 	 niž	 je 	 do	 naj 	 viš	 je. 	 Des 	 car 	 tes 	 s e 	 ka 	 s ne 	 je 	 na 	 ve 	 že	
na 	ta 	po	 men 	(6.1 1). 	
O	KONSONANCAH
24
quuntur 	 primam, 	 dividam 	 AB	 in	 tres 	 partes 	 aequales: 	 tuncque 	
non 	 habeo 	 dumtaxat 	 unum 	 acutum 	 terminum, 	 sed 	 duos, 	 nempe 	
AD 	 et 	 AE; 	 ex 	 quibus 	 nascentur 	 duae 	 consonantiae 	 huiusdem 	
generis, 	 nempe 	 duodecima 	 et 	 quinta. 	 Rursus 	 possum 	 dividere 	
lineam 	 AB 	 in 	 quatuor 	 partes, 	 vel 	 in 	 quinque, 	 vel 	 in 	 sex; 	 nec 	
ulterius 	 sit 	 divisio, 	 quia 	 scilicet 	 aurium 	 imbecilitas 	 sine 	 labore 	
maiores 	sonorum 	differentias 	non	posset 	distinguere. 	
[5.4] 		 Ubi	 notandum 	 est, 	 ex 	 prima 	 divisione 	 oriri 	 tantum 	 unam 	 conso -
nantiam; 	 ex 	 secunda, 	 duas; 	 ex 	 tertia, 	 tres, 	 etc., 	 ut 	 sequens 	 tabula 	
demonstrat: 	
	 Prima 	figura
1/2	 Octava
1/3	 Duodecima	 2/3	 Quinta	 	 	 	 	
1/4	 Decima 		 2/4	 Octava	 3/4	 Quarta
	 quinta	 	 	
1/5	 Decima 		 2/5	 Decima 	 	 3/5	 Sexta 		 4/5	 Ditonus	
	 septima	 	 maior	 	 maior
1/6	 Decima 		 2/6	 Duo-	 3/6	 Octava	 4/6	 Quinta	 5/6	 T ertia 	
	 nona	 	 decima	 	 	 	 	 	 minor
[5.5]		 Hic 	 nondum	 omnes 	 consonantiae 	 sunt; 	 sed 	 ut 	 reliquas 	 inven -
iamus, 	agendum 	est 	prius
(VI)
D E	O C T A V A.
[6.1]		 Hanc 	 primam 	 esse 	 consonantiarum 	 omnium, 	 et 	 quae 	 facillime 	
post 	 unisonum 	 auditu 	 percipiatur ,	 patet 	 ex 	 dictis. 	 Atque 	 etiam 	
in	 fist ulis 	 experimento 	 c omprobatur: 	 quae 	 si 	 va lidiori 	 fla tu 	
D E	O C T A V A.
25
mo	 ram 	 raz 	 de	 li	 ti 	 AB	 na 	 tri 	 ena 	 ke	 dele;	 a 	 zdaj 	 ni	 mam 	 le	 ene	 ga 	
viš	 je	 ga 	 ter 	 mi	 na, 	 pač 	 pa 	 dva: 	 AD	 in	 AE,	 s 	 ka 	 te 	 ri 	 ma 	 na 	 sta 	 ne	 ta 	
dve	 kon	 so 	 nan 	 ci 	 is 	 te 	 ga
2 
	 rodu, 	 duo	 de	 ci 	 ma 	 in	 kvin	 ta. 	 Na 	 da 	 lje 	
lah 	 ko	de	 lim	da 	 lji	 co 	 AB	na 	šti 	 ri 	dele,	na 	pet 	ali 	pa 	na 	šest. 	 A 	
na 	 več	 kot 	 šest 	 de	 lov	 naj 	 se 	 ne	 deli,	 kaj 	 ti 	 sluh 	 nima 	 zmož	 no-
sti, 	 da 	 bi	 brez 	 po	 seb 	 ne	 ga 	 na 	 po	 ra 	 do	 je	 mal 	 več	 je	 raz 	 li	 ke	 med 	
toni. 
[ 5 . 4 ] 	 	 Pri 	 t em	 je	 t re 	 ba 	 pou	 da 	 ri 	 t i:	 ob	 prvi 	 de	 li	 t vi	 na 	 st a 	 ne	 le	 ena 	 kon	 so 	 na n-
ca, 	 ob	 dru 	 gi 	 dve, 	 ob	 tret 	 ji	 tri 	 itd., 	 kot 	 ka 	 že 	 sle 	 de 	 ča 	 pre 	 gled 	 nica: 	
	 Pre 	 gled 	 ni 	 ca 	
1/2	 ok 	 ta 	 va	 	 	 	 	 	
1/3	 duo 	 de 	 ci 	 ma 		 2/3	 kvin 	 ta
 (okt. 	 in	 kvin 	 ta)   
1/4	 de 	 ci 	 ma 		 2/4	 ok 	 ta 	 va	 3/4	 kvar 	 ta	
 kvin	 ta 	(2	 okt.)	
1/5	 ve 	 l.de 	 ci 	 ma 		 2/5	 ve 	 l.de 	 ci 	 ma 	 	 3/5	 ve 	 li	 ka	 4/5	 di	 ton	
	 sep 	 ti 	 ma 		 					 (okt. 	in	v . 	ter 	 ca)  sek sta
     (2	okt. 	in 	v .	 ter 	 ca) 
1/6	 de 	 ci 	 ma 	nona	 2/6	 duo 	 de 	 ci 	 ma	 3/6	 ok 	 ta 	 va	 4/6	 kvin	 ta	 5/6	 mala 	 ter 	 ca
   (dve 	okt. 	in	 kvin	 ta)   						(okt. 	in	 kvin	 ta)	 	
[5.5]		 T o 	 še 	 niso 	 vse 	 kon 	 so 	 nan 	 ce; 	 a 	 da 	 bi	 iz 	 pe 	 lja 	 li	 os 	 ta 	 le, 	 je 	 tre 	 ba 	 naj -
prej 	raz 	 prav 	 lja 	 ti: 	
VI
O	OK	 T A 	 VI
[6.1]		 Iz 	 do	 slej 	 po 	 ve 	 da 	 ne 	 ga 	 je 	 raz 	 vid	 no, 	 da 	 je 	 ok 	 ta 	 va 	 med 	 vse 	 mi 	 kon-
so 	 nan 	 ca 	 mi 	 prva 	 in	 da 	 jo 	 za 	 uni 	 so 	 nom	 sluh 	 naj 	 la 	 že 	 zaz 	 na. 	 T o	
po	 tr 	 ju	 je 	 tudi 	 po 	 skus 	 na 	 piš	 ča 	 lih:	 če 	 pih	 ne 	 mo	 va 	 nje 	 moč	 ne 	 je 	 kot 	
2
		 V 	 iz	 vir 	 ni	 ku 	 »hu 	 ius 	 dem«, 	 »tega«, 	 mor 	 da 	 lap 	 sus 	 ca 	 la 	 mi	 za 	 »eius 	 dem«, 	 »is 	 te 	 ga«; 	 tudi 	 v	
pr 	 vem 	pri 	 me 	 ru 	ne 	 more 	biti 	miš	 lje 	 no 	nič	dru 	 ge 	 ga 	kot 	obe 	ime 	 no 	 va 	 ni 	kvin	 ti. 	
O	OKT A VI
26
i n spirentur 	 quam 	 solent, 	 statim 	 una 	 octava 	 acutiorem 	 edent 	
sonum. 	 Neque 	 ratio 	 est, 	 quare 	 immediate 	 ad 	 octavam 	 deveniat 	
potius 	 quam 	 ad 	 quintam 	 vel	 alias, 	 nisi 	 quia 	 octava 	 omnium 	
prima 	est, 	et 	quae 	omnium	minime	differt 	ab 	unisono. 	Unde 	
praeterea 	 sequi 	 existimo, 	 nullum	 sonum 	 audiri, 	 quin	 huius	
octava 	 acutior 	 auribus 	 quodammodo 	 videatur 	 resonare. 	 Unde 	
factum 	 est 	 etiam 	 in	 tes tudine, 	 ut 	 cras sioribus 	 nervis, 	 qui 	
graviores 	 edunt 	 sonos, 	 alii 	 minores 	 adiungerentur ,	 una 	 octava 	
acutiores, 	 qui	 semper 	 una 	 tanguntur ,	 et 	 efficiunt 	 ut 	 graviores 	
distinctius 	 audiantur .	 Ex	 quibus 	 patet 	 nullum	 sonum, 	 qui	 cum 	
uno	 oc tavae 	 t ermino 	 c onsonabit, 	 posse 	 c um	 a lio	 eiusdem	
octavae dissonare. 
[6.2] 		 Alterum 	 est 	 in 	 octava 	 notandum: 	 nempe 	 illam 	 consonantiarum 	
omnium 	 maxima m	 esse, 	 id 	 est, 	 omnes 	 alias 	 in 	 illa 	 contineri, 	 vel 	
ex 	 illa 	 componi 	 et 	 aliis 	 quae 	 in 	 ea 	 continentur .	 Quod 	 demon -
strari 	 potest 	 ex 	 eo, 	 quod 	 consonantiae 	 omnes 	 constent 	 partibus 	
aequalibus; 	 unde 	 fit 	 ut, 	 si 	 illarum 	 termini 	 amplius 	 quam 	 una 	
octava 	 distent 	 ab 	 invicem, 	 possim 	 absque 	 ulla 	 divisione 	 ulteriori 	
gravioris 	 termini 	 unam 	 octavam 	 acutiori 	 addere, 	 ex 	 qua 	 una 	 cum 	
resuduo 	 illam 	 componi 	 apparebit. 	 Exemplum 	 sit 	 AB, 	 divisus 	 in 	
tres 	aequales 	partes,
	 ex 	 quibus 	 AC, 	 AB, 	 distent 	 una 	 duodecima; 	 dico 	 illam 	 duodec -
imam 	 componi 	 ex 	 octava 	 et 	 eius 	 residuo, 	 nempe 	 quinta. 	 Com -
ponitur 	 enim 	 ex 	 AC, 	 AD, 	 quod 	 est 	 octava, 	 et 	 ex 	 AD, 	 AB, 	 quod 	
est 	quinta; 	et 	ita 	accidit 	in	caeteris. 	
[6.3] 		 Unde 	 fit 	 ut 	 octava 	 non 	 ita 	 multiplicet 	 numeros 	 proportionum, 	
si 	 alias 	 componat, 	 quam 	 ceterae 	 omnes; 	 ideoque 	 sola 	 sit, 	 quae 	
possit 	 geminari. 	 Si 	 enim 	 illa 	 geminetur ,	 4 	 tantum 	 efficit; 	 vel 	
3
	 V 	 iz 	 vir 	 ni 	 ku:	 »T o	 je 	 mo	 go	 če 	 do	 ka 	 za 	 ti 	 iz 	 tega, 	 da 	 ...«;	 Des 	 car 	 tes 	 se 	 tu 	 skli 	 cu 	 je 	 na 	 pre 	 gled -
ni	 co 	 v	 5.4.	 Dej 	 tvo, 	 da 	 na 	 sta 	 ja 	 jo	 kon 	 so 	 nan 	 ce 	 z	 de 	 li	 tvi 	 jo 	 stru 	 ne 	 na 	 ena 	 ke 	 dele, 	 pri 	 ka 	 za 	 no	
v 	 na 	 ve 	 de 	 ni 	 pre 	 gled 	 ni 	 ci, 	 samo 	 po 	 sebi 	 si 	 cer 	 še 	 ni 	 do 	 kaz 	 nje 	 go 	 ve 	 tr 	 di 	 tve; 	 ven 	 dar 	 je 	 iz 	
na 	 ve 	 de 	 ne 	pre 	 gled 	 ni	 ce 	raz 	 vid	 na 	nje 	 na 	pra 	 vil	 nost. 	
4
		 V 	 iz	 vir 	 ni 	 ku: 	 »Od	 tod 	 iz	 ha 	 ja, 	 da 	 mo	 rem, 	 če 	 so 	 ter 	 mi	 ni	 kon	 so 	 nanc 	 od	 da 	 lje 	 ni	 drug 	 od	
dru 	 ge 	 ga 	 za 	 več 	 kot 	 eno 	 ok	 ta 	 vo,	 brez 	 ka 	 kr 	 šne 	 koli	 na 	 dalj 	 ne 	 de 	 li	 tve 	 spod 	 nje 	 ga 	 ter 	 mi	 na 	
do 	 da 	 ti 	 eno 	 ok 	 ta 	 vo 	 zgor 	 nje 	 mu 	 ter 	 mi	 nu,	 in	 po 	 ka 	 za 	 lo	 se 	 bo,	 da 	 se 	 sto 	 ji	 kon 	 so 	 nan 	 ca, 	 več 	 ja 	
od 	 ok 	 ta 	 ve, 	 iz 	 ok 	 ta 	 ve 	 sku 	 paj 	 s 	 preo 	 sta 	 lim 	 de 	 lom.« 	 La 	 tin 	 ski 	 sta 	 vek 	 je 	 tež 	 ko 	 ra 	 zum 	 ljiv ,	 ker 	
ime 	 nu 	 je 	 Des 	 car 	 tes 	 kon 	 so 	 nan 	 ce, 	 ka 	 te 	 rih 	 ter 	 mi 	 ni 	 so 	 »od 	 da 	 lje 	 ni 	 drug 	 od 	 dru 	 ge 	 ga 	 za 	 več 	
kot 	 eno 	 ok	 ta 	 vo«	 v	 pro 	 lep 	 tič 	 nem 	 smi 	 slu; 	 te 	 kon	 so 	 nan 	 ce 	 so 	 ti 	 sto, 	 kar 	 na 	 sta 	 ne 	 s 	 po	 stop 	 kom, 	
A               C              D         B
D E	O C T A V A.
27
obi 	 č a j 	 no,	 bodo	 t a 	 koj 	 da l e 	 ok	 t a 	 vo	 vi š	 j i	 t on.	 Ni 	 dru 	 ge 	 ga 	 vz ro 	 ka 	 z a 	
to, 	 da 	 piš 	 čal 	 ne 	 po 	 sred 	 no 	 do 	 se 	 že 	 ok 	 tavo 	 prej 	 kot 	 kvin 	 to 	 ali 	 dru 	 ge 	
kon 	 so 	 nan 	 ce, 	 kot 	 je 	 ta, 	 da 	 je 	 ok 	 ta 	 va 	 med 	 vse 	 mi 	 kon 	 so 	 nan 	 ca 	 mi 	
prva 	 in	 da 	 se 	 med	 vse 	 mi	 naj 	 manj 	 raz 	 li	 ku	 je	 od	 uni	 so 	 na. 	 Po	 leg	 tega 	
me 	 nim, 	 da 	 iz 	 ha 	 ja 	 od 	 tod 	 tudi 	 to, 	 da 	 ni 	 mo 	 go 	 če 	 sli 	 ša 	 ti 	 no 	 be 	 ne 	 ga 	
tona, 	 ne 	 da 	 bi 	 se 	 ob 	 njem 	 v 	 slu 	 hu 	 na 	 neki 	 na 	 čin 	 doz 	 dev 	 no 	 og 	 la -
ša 	 la 	 nje 	 go 	 va 	 viš 	 ja 	 ok 	 ta 	 va. 	 Zato 	 se 	 de 	 be 	 lej 	 šim 	 stru 	 nam 	 lut 	 nje, 	 ki 	
da 	 je 	 jo 	 niž 	 je 	 tone, 	 do 	 da 	 ja 	 jo 	 dru 	 ge, 	 tanj 	 še, 	 eno 	 ok 	 ta 	 vo 	 viš 	 je: 	 te 	 se 	
zato, 	 da 	 se 	 niž	 je 	 stru 	 ne 	 raz 	 loč	 ne 	 je 	 sli 	 ši	 jo,	 stal 	 no	 bren 	 ka 	 jo	 sku 	 paj 	
z 	 nji 	 mi. 	 Iz 	 tega 	 je 	 očit 	 no: 	 ton, 	 ki 	 je 	 v 	 kon 	 so 	 nanč 	 nem 	 od 	 no 	 su 	 z 	
enim 	 ter 	 mi 	 nom 	 ok 	 ta 	 ve, 	 ne 	 more 	 biti 	 v 	 di 	 so 	 nanč 	 nem 	 od 	 no 	 su 	 z 	
dru 	 gim 	ter 	 mi 	 nom 	iste 	ok	 ta 	 ve. 	
[6.2] 		 Še 	 dru 	 go 	 je 	 tre 	 ba 	 pou 	 da 	 ri 	 ti 	 v 	 zve 	 zi 	 z 	 ok 	 ta 	 vo: 	 Med 	 vse 	 mi 	 kon 	 so -
nan 	 ca 	 mi 	 je 	 naj 	 več 	 ja, 	 se 	 pra 	 vi, 	 vse 	 dru 	 ge 	 kon 	 so 	 nan 	 ce 	 so 	 zaob 	 se -
že 	 ne 	 v 	 njej, 	 ali 	 pa 	 so 	 se 	 stav 	 lje 	 ne 	 iz 	 nje 	 in 	 še 	 ene 	 kon 	 so 	 nan 	 ce, 	 ki 	
je 	 zaob 	 se 	 že 	 na 	 v 	 njej. 	 Do 	 kaz 	 za 	 to 	 je 	 mo 	 go 	 če 	 iz 	 pe 	 lja 	 ti 	 iz 	 tega,
3
 
da 	 ob 	 sto 	 ji 	 jo	 kon	 so 	 nan 	 ce 	 v	 de 	 li	 tvi 	 na 	 ena 	 ke 	 dele. 	 Do	 kon	 so 	 nanc, 	
ki	 pre 	 se 	 ga 	 jo 	 ok	 ta 	 vo,	 se 	 ne 	 pri 	 de 	 tako, 	 da 	 bi	 se 	 spod 	 nji	 ter 	 min	
dane 	 kon	 so 	 nance, 	 manj 	 še 	 od 	 ok	 ta 	 ve, 	 na 	 da 	 lje 	 de 	 lil,	 pač 	 pa 	 tako, 	
da 	 se 	 doda 	 ok 	 ta 	 va 	 nje 	 ne 	 mu	 zgor 	 nje 	 mu 	 ter 	 mi	 nu;	 tako 	 se 	 po	 ka 	 že, 	
da 	 kon	 so 	 nan 	 ca, 	 več 	 ja 	 od	 ok 	 ta 	 ve, 	 po	 leg 	 ne 	 če 	 sa 	 dru 	 ge 	 ga 	 v	 re 	 sni 	 ci 	
vse 	 bu 	 je 	 tudi 	 ok	 ta 	 vo.
4 	
	 Pri 	 mer 	 naj 	 bo	 AB,	 raz 	 de 	 ljen 	 na 	 tri 	 ena 	 ke 	
dele, 
	 od	 ka 	 te 	 rih 	 naj 	 bo 	 sta 	 AC 	 in 	 AB 	 od 	 da 	 lje 	 na 	 za 	 eno 	 duo 	 de 	 ci 	 mo; 	
tr 	 dim, 	 da 	 je 	 ta 	 duo 	 de 	 ci 	 ma 	 se 	 stav 	 lje 	 na 	 iz 	 ok 	 ta 	 ve 	 in 	 nje 	 ne 	 ga 	 os -
tan 	 ka, 	 na 	 mreč 	 kvin 	 te. 	 Se 	 stav 	 lje 	 na 	 je 	 na 	 mreč 	 iz 	 AC 	 in 	 AD, 	 kar 	
je 	 ok 	 ta 	 va, 	 in 	 iz 	 AD 	 in 	 AB, 	 kar 	 je 	 kvin 	 ta.
1 
	 T ako 	 je 	 tudi 	 v	 dru 	 gih 	
pri 	 me 	 rih. 	
A               C              D          B
opi 	 sa 	 nem 	 v	 dru 	 gem 	 delu 	 stav 	 ka: 	 zgor 	 nje 	 mu 	 ter 	 mi	 nu	 se 	 »doda« 	 ok 	 ta 	 va 	 in	 to 	 je 	 do	 kaz, 	
da 	 se 	 sto 	 ji 	 na 	 sta 	 la 	 kon 	 so 	 nan 	 ca 	 iz 	 iz 	 ho 	 dišč 	 ne 	 ga 	 in 	 ter 	 va 	 la 	 in 	 ok 	 ta 	 ve. 	 Na 	 da 	 lje 	 va 	 nje 	 pri 	 na 	 ša 	
na 	 tan 	 čen 	opis 	po	 stop 	 ka. 	
1
		 Des 	 car 	 te 	 sov 	 pri 	 kaz 	 bi 	 bil 	 mor 	 da 	 bolj	 ra 	 zum	 ljiv ,	 če 	 bi	 bil	 vrst 	 ni 	 red 	 opi	 sa 	 ne 	 ga 	 po	 stop 	 ka 	
obr 	 njen: 	 Do 	 duo	 de 	 ci 	 me, 	 ki 	 jo	 nas 	 pro 	 ti 	 AB 	 tvo 	 ri 	 AC	 (ena 	 zve 	 ne 	 ča 	 tret 	 ji 	 na 	 stru 	 ne 	 AB)	
pri 	 de 	 mo 	 tako, 	 da 	 kvin	 ti, 	 ki	 jo	 nas 	 pro 	 ti 	 AB	 tvo 	 ri 	 AD	 (dve 	 tret 	 ji	 ni	 zve 	 ne 	 če 	 stru 	 ne 	 AB)	
»do 	 da 	 mo« 	 ok 	 ta 	 vo, 	 se 	 pra 	 vi, 	 da 	 AD 	 raz 	 de 	 li 	 mo 	 na 	 po 	 lo 	 vi 	 co; 	 tako 	 pri 	 de 	 mo 	 do 	 duo 	 de 	 ci 	 me, 	
ki	 jo	 nas 	 pro 	 ti 	 AB	 tvo 	 ri 	 AC.	 Ma 	 te 	 ma 	 tič 	 no	 (ulomki 	 pred 	 stav 	 lja 	 jo	 zve 	 ne 	 či	 del 	 stru 	 ne): 	 2/3	
x	1/2	=	1/3.
O	OKT A VI
28
8,	 si 	 iter um 	 geminetur .	 Si 	 autem ,	 v .	 g.,	 quinta, 	 quae 	 post 	 illam 	
prima 	est, 	 gemin etur , 	 9 	 efficiet; 	nam 	 a 	 4 	 ad 	 6 	 est 	 quinta; 	item 	a 	
6 	 ad 	 9, 	 qui 	 numerus 	 longe 	 maior 	 est 	 quam 	 4, 	 et 	 excedit 	 seriem 	
primorum 	 sex 	 numerorum, 	 in 	 quibus 	 omnes 	 supra 	 consonantias 	
inclusimus. 	
[6.4] 		 Ex	 quibus 	 sequitur 	 cuiuscumque 	 generis 	 consonantiaru m 	 tres 	
esse 	 species: 	 nempe 	 una 	 est 	 simplex, 	 alia 	 composita 	 a 	 simplici 	
et 	 octava, 	 tertia 	 composita 	 a 	 simplici 	 et 	 duabus 	 octavis. 	 Nec 	
ulterius 	 alia 	 species 	 additur ,	 quae 	 componatur 	 a 	 tribus 	 octavis 	
et 	 alia 	 consonantia 	 simplici, 	 quia 	 hi 	 sunt 	 limites, 	 nec 	 ultra 	 tres 	
octavas 	 sit 	 progressio: 	 quia 	 scilicet 	 tunc 	 nimis 	 multiplicarentur 	
numeri 	 proportionum. 	 Unde 	 deducitur 	 omnium 	 omnino 	 conso -
nantiarum 	 catalogus 	 generalis, 	 quem	 in	 sequenti 	 tabula 	 expressi: 	
	 Secunda 	figura
	 	 Consonantiae	 Compositae	 Compositae 	
	 	 simplices	 primae	 secundae
	 Octavae	 1/2	 1/4	 1/8
	 Quintae	 2/3	 1/3	 1/6
	 Ditoni	 4/5	 2/5	 1/5
	 Quartae	 3/4	 3/8	 3/16
	 Sextae 	maiores	 3/5	 3/10	 3/20
	 T ertiae 	minores	 5/6	 5/12	 5/24
	 Sextae 	minores	 5/8	 5/16	 5/32
[6.5]		 Hic 	 sextam 	 minorem 	 addidimus, 	 quam 	 tamen 	 nondum 	 invener -
amus 	 in	 superioribus. 	 Sed 	 illa 	 potest 	 educi 	 ex 	 dictis 	 de 	 octava: 	 a 	
qua 	 si 	 ditonus 	 abscindatur ,	 residuum 	 erit 	 sexta 	 minor .	 Sed 	 mox	
clarius. 	
[6.6] 		 Nunc 	 vero, 	 cum 	 iam 	 iam 	 dixerim 	 omnes 	 consonantias 	 in 	 octava 	
contineri, 	 videndum 	 est 	 quomodo 	 id 	 fiat, 	 et 	 quomodo 	 ex 	 illius 	
2
	 V 	 izi	 vir 	 ni	 ku:	 »če 	 se 	 stav 	 lja 	 dru 	 ge 	 [ok	 ta 	 ve]«; 	 po	 jem 	 se 	 stav 	 lje 	 nih	 in	 ter 	 va 	 lov	 uve 	 de 	 Des -
car 	 tes 	še 	 le 	v	6.4.	
3
		 Des 	 car 	 tes 	 se 	 izra 	 ža 	 z	 zaim 	 ki:	 »ce 	 te 	 rae 	 om	 nes«, 	 »vse 	 os 	 ta 	 le« 	 so 	 smi 	 sel 	 no	 lah 	 ko	 le 	 vse 	
kon	 sonance 	ra 	 zen 	ok 	 ta 	 ve. 	
4
		 Gl. 	 5.4.	 –	 Na 	 dru 	 gi	 na 	 čin	 je 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 vo	 mi	 sel 	 mo	 go	 če 	 izra 	 zi	 ti 	 tako: 	 dvoj	 na 	 ok	 ta 	 va 	
(4/1)	 ne 	 pre 	 se 	 že 	 vr 	 ste 	 »pr 	 vih	 še 	 stih 	 šte 	 vil« 	 in	 troj 	 no	 ok	 ta 	 vo	 je 	 s 	 po	 stop 	 kom	 de 	 lje 	 nja 	 z	 2	
mo 	 go	 če 	 raz 	 de 	 li 	 ti 	 v	 dvoj	 no	 ok	 ta 	 vo,	 ki	 ne 	 pre 	 se 	 že 	 pr 	 vih	 še 	 stih 	 šte 	 vil;	 nas 	 prot 	 no	 pa 	 med 	
D E	O C T A V A.
29
[ 6 . 3 ] 	 	 Od	 tod 	 iz	 ha 	 ja, 	 da 	 ok	 ta 	 va, 	 ka 	 dar 	 se 	 se 	 stav 	 lja 	 v	 se 	 stav 	 lje	 ne	 ok	 ta 	 ve,
2 
 
šte 	 vil	 svo 	 jih	 raz 	 me 	 rij 	 ne 	 mno	 ži	 tako 	 kot 	 vse 	 os 	 ta 	 le 	 kon	 so 	 nan 	 ce;
3
 
zato 	 je 	 edi 	 na 	 kon 	 so 	 nan 	 ca, 	 ki	 jo	 je 	 mo	 go	 če 	 dvo	 ji	 ti. 	 Če 	 se 	 na 	 mreč 	
pod 	 vo 	 ji, 	 da 	 le 	 4,	 in 	 če 	 se 	 po	 nov	 no	 pod	 vo	 ji,	 8.	 Če 	 pa 	 se 	 na 	 pri 	 mer 	
pod 	 vo 	 ji 	 kvin 	 ta, 	 ki 	 je 	 prva 	 za 	 ok	 ta 	 vo,	 bo	 dala 	 9;	 kaj 	 ti 	 od	 4	 do	 6	
je 	 kvin	 ta; 	 tako 	 tudi 	 od	 6	 do	 9;	 to 	 šte 	 vi 	 lo	 pa 	 je 	 pre 	 cej 	 več 	 je 	 od	 4	
in	 pre 	 se 	 ga 	 vr 	 sto 	 pr 	 vih	 še 	 stih 	 šte 	 vil,	 v 	 ka 	 te 	 ro 	 smo 	 zgo 	 raj 	 za 	 je 	 li	
vse kon so nan ce.
4
 
[6.4] 		 Iz 	 vse 	 ga 	 tega 	 sle 	 di,	 da 	 ob	 sto 	 ji 	 jo 	 ro 	 do	 vi	 kon	 so 	 nanc 	 v	 treh 	 vr 	 stah: 	
prva 	 je 	 vr 	 sta 	 eno 	 stav 	 nih 	 kon	 so 	 nanc, 	 dru 	 ga 	 je 	 vr 	 sta 	 se 	 stav 	 lje 	 nih 	
kon	 so 	 nanc, 	 se 	 stav 	 lje	 nih	 iz	 eno	 stav 	 nih	 kon	 so 	 nanc 	 in	 ok	 ta 	 ve,	 tret 	 ja 	
je 	 vr 	 sta 	 se 	 stav 	 lje 	 nih 	 kon	 so 	 nanc, 	 se 	 stav 	 lje 	 nih	 iz	 eno 	 stav 	 nih 	 kon-
so 	 nanc 	 in	 dveh 	 ok	 tav .	 Po 	 leg 	 teh 	 ni 	 še 	 ene 	 vr 	 ste, 	 ki	 bi	 ob	 se 	 ga 	 la 	
tri 	 ok	 ta 	 ve 	 in 	 eno 	 od	 dru 	 gih	 eno 	 stav 	 nih 	 kon	 so 	 nanc, 	 kaj 	 ti 	 to 	 so 	
meje; 	 pre 	 ko 	 treh 	 ok 	 tav 	 naj 	 se 	 ne 	 sega, 	 saj 	 bi	 bila 	 šte 	 vi	 la 	 v	 raz -
mer 	 jih 	 si 	 cer 	 pre 	 ve 	 li	 ka. 	 Zdaj 	 se 	 lah 	 ko	 iz	 pe 	 lje 	 pre 	 gled 	 prav 	 vseh 	
kon	 so 	 nanc; 	po	 da 	 jam 	ga 	v	sle 	 de 	 či	pre 	 gled 	 ni	 ci: 	
	 Pre 	 gled 	 ni 	 ca 	2
	 	 																													Eno	 stav 	 ne 		 Se 	 stav 	 lje 	 ne 		 Se 	 stav 	 lje 	 ne 	
	 	 																												kon	 so 	 nan 	 ce	 prve	 dru 	 ge	
Ok 	 ta 	 ve	 1/2	 1/4	 1/8	
Kvin 	 te	 2/3	 1/3	 1/6	
Di 	 to 	 ni	 4/5	 2/5	 1/5	
Kvar 	 te	 3/4	 3/8	 3/16	
V e 	 li 	 ke 	sek 	 ste	 3/5	 3/10	 3/20	
Male 	ter 	 ce	 5/6	 5/12	 5/24	
Male 	sek 	 ste	 5/8	 5/16	 5/32
[ 6 . 5 ] 	 	 Do	 da 	 li	 smo 	 malo 	 se k	 st o,	 ki	 je 	 v	 zgor 	 njem 	 ra z	 pra v	 lja 	 nju	 še 	 ni	 sm o 	
ome 	 nja 	 li, 	 ven 	 dar 	 jo 	 je 	 mo 	 go 	 če 	 iz 	 pe 	 lja 	 ti 	 iz 	 ugo 	 to 	 vi 	 tev 	 v 	 zve 	 zi 	 z 	
ok 	 ta 	 vo: 	 če 	 se 	 ok 	 ta 	 vi 	 od 	 vza 	 me 	 di 	 ton, 	 je 	 preo 	 sta 	 nek 	 mala 	 sek 	 sta. 	
V 	 na 	 da 	 lje 	 va 	 nju 	po	 drob 	 ne 	 je 	o	tem. 	
[6.6] 		 Prav 	 kar 	 smo 	 de 	 ja 	 li, 	 da 	 so 	 vse 	 kon 	 so 	 nan 	 ce 	 zaob 	 se 	 že 	 ne 	 v 	 ok 	 ta 	 vi.
5	
 
kon	 so 	 nan 	 ca 	 mi,	 ki	 jih	 je 	 mo	 go	 če 	 izra 	 zi	 ti 	 z 	 raz 	 mer 	 ji 	 med 	 pr 	 vi 	 mi 	 še 	 sti 	 mi	 šte 	 vi	 li,	 ni	 dveh 	
se 	 stav 	 lje 	 nih	 kvint, 	 tj. 	 ve 	 li	 ke 	 none 	 (3/2	 x 	 3/2 	 =	 9/4), 	 in	 s 	 po 	 stop 	 kom 	 de 	 lje 	 nja 	 z	 2	 iz	 tega 	
in	 ter 	 va 	 la 	ni 	mo	 go	 če 	do	 bi 	 ti 	kvin	 te 	(9/4:2	=	9/8).	
O	OKT A VI
30
divisione	 procedant, 	 ut 	 illarum 	 natura 	 distinctius 	 agnos -
catur . 	
[6.7]		 Primum 	 autem, 	 ex	 praenotatis, 	 certum 	 est 	 id	 fieri 	 debere 	
per 	 divisionem	 arithmeticam, 	 sive	 in	 aequalia. 	 Quid	 autem 	
sit 	quod	dividi	debeat, 	patet 	in	nervo 	 AB, 	
	 quod 	 distat 	 ab 	 AC, 	 parte 	 CB; 	 sonus 	 autem 	 AB 	 distat 	 a 	 sono 	 AC 	
una 	 octava; 	 er go	 spati um 	 octavae 	 erit 	 pars 	 soni 	 CB.	 Illa 	 est 	 igit ur 	
quae 	 dividi 	 debet 	 in 	 duo 	 aequalia, 	 ut 	 tota 	 octava 	 dividatur: 	 quod 	
factum 	 est 	 in 	 D. 	 Ex 	 qua 	 divisione 	 ut 	 sciamus 	 quae 	 consonantia 	
proprie 	 et 	 per 	 se 	 generetur ,	 considerandum 	 est 	 AB, 	 qui 	 gravior 	
est 	 terminus, 	 dividi 	 in 	 D: 	 non 	 in 	 ordine 	 ad 	 se 	 ipsum, 	 tunc 	 enim 	
divideretur 	 in 	 C, 	 ut 	 ante 	 factum 	 est; 	 neque 	 enim 	 iam 	 dividitur 	
unisonus, 	 sed 	 octava, 	 quae 	 duobus 	 constat 	 terminis, 	 ideoque, 	
dum 	 gravior 	 terminus 	 dividitur ,	 id 	 fit 	 in 	 ordine 	 ad 	 alium 	 acu -
tiorem, 	 non 	 ad 	 se 	 ipsum. 	 Unde 	 fit 	 ut 	 consonantia, 	 quae 	 ex 	 illa 	
divis ione 	 proprie 	 generatur ,	 sit 	 inter 	 terminos 	 A C,	 A D,	 quae 	
est 	 quinta, 	 non 	 inter 	 AD, 	 AB, 	 quae 	 quarta 	 est: 	 quia 	 pars 	 DB 	 est 	
tantum 	 residuum, 	 et 	 per 	 accidens 	 consonantiam 	 generat, 	 ex 	 eo 	
quod 	 ille 	 sonus, 	 qui 	 cum 	 uno 	 octavae 	 termino 	 consonantiam 	
efficit, 	etiam 	cum 	alio 	debeat 	consonare.
[6.8] 		 Rursum 	 vero, 	 diviso 	 spatio 	 CB 	 in 	 D, 	 potero 	 eadem 	 ration e 	 divi -
dere 	 CD 	 in 	 E: 	 unde 	 directe 	 generabitur 	 ditonus, 	 et 	 per 	 accidens 	
reliquae 	 omnes 	 consonantiae. 	 Nec 	 ulterius 	 idcirco 	 CE 	 opus 	 est 	
dividere. 	 Quod 	 si 	 tamen 	 fieret, 	 v .	 g., 	 in 	 F ,	 inde 	 oriretur 	 tonus 	
maior ,	 et 	 per 	 accidens 	 minor ,	 et 	 semitonia, 	 de 	 quibus 	 postea. 	 In 	
voce 	enim 	successiva 	admittuntur , 	non	in 	consonantiis. 	
5
  Gl. 6.2. 
1
  Gl. 2.6. 
2
		 V 	 iz	 vir 	 ni 	 ku:	»Kaj 	pa 	je, 	kar 	mora 	biti 	 de 	 lje 	 no,	je 	raz 	 vid 	 no	iz	stru 	 ne 	 AB 	...«	
3
		 V 	 iz	 vir 	 ni 	 ku:	»del 	tona 	CB«; 	s 	tem 	je 	m iš 	 ljen 	del 	CB	zno	 traj 	tona 	 AB.	
4
		 T oč 	 ka 	 D	 je 	 na 	 arit 	 me 	 tič 	 ni	 sre 	 di	 ni	 od	 se 	 ka 	 CB:	 toč 	 ke 	 C 	 D	 B	 tvo 	 ri 	 jo	 arit 	 me 	 tič 	 no 	 zapo 	 red 	 je. 	
O	Des 	 car 	 te 	 so 	 vem 	po 	 stop 	 ku 	gl.	sprem 	 no	štu 	 di	 jo, 	str . 	xxx.	
5
		 V 	 iz 	 vir 	 ni	 ku	 »pro 	 prie 	 et 	 per 	 se«, 	 »last 	 no	 in 	 po	 sebi«, 	 kar 	 je 	 tav 	 to 	 lo	 gi	 ja 	 z	 rah 	 lo	 po	 men 	 sko 	
nian 	 so: 	 »pro 	 prie« 	 more 	 po	 me 	 ni	 ti 	 »sa 	 mo	 stoj 	 no«,	 »neod 	 vi	 sno 	 od	 dru 	 ge 	 ga«, 	 »iz	 ključ	 no«.	
Bis 	 tve 	 na 	last 	 nost 	is 	 ka 	 ne 	 ga 	in	 ter 	 va 	 la 	je, 	da 	ne 	sme 	na 	 sta 	 ti 	ak 	 ci 	 denč 	 no.	
6
	 	 Toč	 ka 	E	je	na 	arit 	 me	 tič 	 ni	sre 	 di	 ni	od	 se 	 ka 	CD;	toč 	 ke	C	E	D	tvo 	 ri 	 jo	arit 	 me	 tič 	 no	za 	 po	 red 	 je. 	
7
  Di ton je ve li ka ter ca. 
8
		 Pod 	 poj	 mom	 »kon	 so 	 nan 	 ca 	 ak 	 ci 	 denč 	 no«	 si 	 Des 	 car 	 tes 	 očit 	 no	 pred 	 stav 	 lja 	 dvo	 je: 	 1.	 kon-
so 	 nan 	 co 	 oz. 	 in 	 ter 	 val, 	 ki 	 ob 	 arit 	 me 	 tič 	 ni 	 de 	 li 	 tvi 	 na 	 sta 	 ne 	 po 	 leg 	 in 	 ter 	 va 	 la 	 po 	 sebi; 	 kvin 	 ta 	 se 	
A        C      F E                 D               B
D E	O C T A V A.
31
Da 	 bi	 bilo	 mo	 go	 če 	 nji	 ho	 vo	 na 	 ra 	 vo	 ja 	 sne 	 je 	 spoz 	 na 	 ti, 	 je 	 tre 	 ba 	 zdaj 	
raz 	 lo 	 ži 	 ti, 	 kako 	 so 	 zaob 	 se 	 že 	 ne 	 v 	 ok 	 ta 	 vi 	 in 	 kako 	 jih 	 je 	 z 	 de 	 li 	 tvi 	 jo 	
ok 	 ta 	 ve 	mo	 go 	 če 	iz	 pe 	 lja 	 ti. 	
[6.7] 		 Kot 	 prvo 	 je 	 iz 	 iz 	 ho 	 dišč 	 nih 	 ugo 	 to 	 vi 	 tev 	 očit 	 no, 	 da 	 mora 	 biti 	 to 	
iz 	 pe 	 lja 	 no 	 prek 	 arit 	 me 	 tič 	 ne 	 ga 	 de 	 lje 	 nja,
1 
 to je de lje nja na ena ke 
dele. 	 Kaj 	 pa 	 je 	 ti 	 sto, 	 kar 	 se 	 bo	 delilo, 	 ka 	 že 	 stru 	 no	 po	 na 	 zar 	 ja 	 jo 	 ča 	
da 	 lji	 ca 	 AB,
2
	 ki	 se 	 od	 AC	 raz 	 lo	 ču	 je	 za 	 del	 CB.	 T on	 AB	 je	 tako 	 od	 da 	 ljen	 od	 tona 	
AC	 za 	 eno 	 ok	 ta 	 vo.	 Pro 	 stor 	 ok 	 ta 	 ve 	 bo 	 to 	 rej 	 del 	 CB:
3	
 ta je ti sti, ki 
ga 	 je 	 tre 	 ba 	 v	 na 	 dalj 	 njem 	 po	 stop 	 ku	 de 	 lje 	 nja 	 ok	 ta 	 ve 	 raz 	 de 	 li 	 ti 	 na 	
dva 	 ena 	 ka 	 dela, 	 kar 	 je 	 v 	 toč 	 ki	 D.
4 	
	 Da 	 pa 	 bi	 uvi 	 de 	 li,	 ka 	 te 	 ra 	 je 	 ti 	 sta 	
kon	 so 	 nan 	 ca, 	 ki	 ob	 tej 	 de 	 li	 tvi 	 sa 	 mo	 stoj 	 no,	 sama 	 po	 sebi
5	
 na sta ne, mo 	 ra 	 mo	 upo	 šte 	 va 	 ti: 	 AB,	 ki	 je 	 v	 raz 	 mer 	 ju	 do	 AC 	 niž	 ji	 ter 	 min,	 se 	
deli 	 v 	 toč 	 ki 	 D;	 AB	 se 	 zdaj 	 ne 	 deli 	 v	 raz 	 mer 	 ju	 do	 sa 	 me 	 ga 	 sebe, 	
kaj 	 ti 	 v 	 tem 	 pri 	 me 	 ru 	 bi	 ga 	 bilo	 tre 	 ba 	 de 	 li	 ti 	 v	 toč 	 ki	 C, 	 kot 	 je 	 bilo	
stor 	 je 	 no 	 po 	 prej. 	 Ne 	 deli 	 se 	 na 	 mreč 	 uni	 so 	 no,	 am 	 pak 	 ok	 ta 	 va, 	 ki	
ob	 sto 	 ji	 med 	 dve 	 ma 	 ter 	 mi	 no	 ma; 	 ko 	 se 	 to 	 rej 	 deli 	 spod 	 nji	 ter 	 min,	
se 	 deli 	 po	 stop 	 no	 v	 raz 	 mer 	 ju 	 do	 dru 	 ge 	 ga, 	 zgor 	 nje 	 ga, 	 ne 	 v	 raz -
mer 	 ju 	 do 	 same 	 ga 	 sebe. 	 Od	 tod 	 iz	 ha 	 ja, 	 da 	 je 	 kon 	 so 	 nan 	 ca, 	 ki	 ob	
t e j 	 de 	 l i	 t vi 	 sa 	 m o	 st oj 	 no	 na 	 st a 	 ne ,	 m e d 	 t e r 	 m i	 no	 m a 	 AC 	 i n	 AD,	 ka r 	 j e 	
kvin 	 ta, 	 ne 	 pa 	 med 	 ter 	 mi 	 no 	 ma 	 AD 	 in 	 AB, 	 kar 	 je 	 kvar 	 ta. 	 Kaj 	 ti 	 del 	
DB 	 je 	 samo 	 preo 	 sta 	 nek, 	 ki 	 po 	 ra 	 ja 	 kon 	 so 	 nan 	 co 	 le 	 ak 	 ci 	 denč 	 no, 	 in 	
si 	 cer 	 zat o,	 ker 	 mora 	 biti 	 ti 	 sti 	 ton, 	 ki 	 je 	 kon 	 so 	 nan 	 čen 	 v 	 raz 	 mer 	 ju 	
do	 ene 	 ga 	 ter 	 mi	 na 	 ok	 ta 	 ve, 	 v	 kon	 so 	 nanč 	 nem 	 raz 	 mer 	 ju	 tudi 	 do 	
dru 	 ge 	 ga. 	
[6.8] 		 Po 	 de 	 lje 	 nju 	 raz 	 da 	 lje 	 CB 	 v 	 toč 	 ki 	 D 	 lah 	 ko 	 po 	 nov 	 no 	 na 	 isti 	 na 	 čin 	
de	 li	 mo	 CD	 v	 toč 	 ki	 E:
6 
 tako ne po sred no na sta ne di ton,
7 
	 ak 	 ci 	 denč-
no pa vse os ta le kon so nan ce.
8 
	 Zato 	 CE	 ni 	 po	 treb 	 no	 da 	 lje 	 de 	 li	 ti. 	
Če 	 bi 	 se 	 to 	 ven 	 dar 	 le 	 zgo 	 di 	 lo, 	 na 	 pri 	 mer 	 v	 toč 	 ki 	 F ,
9	
	 bi	 na 	 stal 	 ve -
li	 ki 	 celi 	 ton, 	 ak 	 ci 	 denč 	 no 	 pa 	 mali 	 celi 	 ton, 	 tudi 	 pol	 to 	 ni,	 o	 ka 	 te 	 rih 	
bomo	 raz 	 prav 	 lja 	 li 	 poz	 ne 	 je. 	 T i	 in	 ter 	 va 	 li	 se 	 do	 puš 	 ča 	 jo	 na 	 mreč 	 le 	
za 	 po 	 redno, 	ne 	pa 	kot 	kon	 so 	 nan 	 ce.
10
A                C      F E                 D             B
npr . 	 po	 Des 	 car 	 te 	 su 	 arit 	 me 	 tič 	 no	 deli 	 na 	 ve 	 li	 ko	 in	 malo 	 ter 	 co, 	 pri 	 če 	 mer 	 je 	 ve 	 li	 ka 	 ter 	 ca 	
kon	 so 	 nan 	 ca 	 po 	 sebi, 	 mala 	 ter 	 ca 	 pa 	 kon	 so 	 nan 	 ca 	 ak 	 ci 	 denč 	 no; 	 2.	 kom	 ple 	 men 	 tar 	 no	 konso -
nan 	 co 	 oz.	 in	 ter 	 val, 	 ki	 na 	 sta 	 ne 	 v	 raz 	 mer 	 ju 	 do	 dru 	 ge 	 ga 	 tona 	 ok	 ta 	 ve: 	 mala 	 sek 	 sta 	 je 	 npr .	
kon 	 so 	 nan 	 ca 	ak 	 ci 	 denč 	 no 	zato, 	ker 	na 	 sta 	 ne 	ob	ve 	 li 	 ki 	ter 	 ci. 	
9
		 Na 	arit 	 me 	 tič 	 ni	sre 	 di	 ni 	med 	toč 	 ka 	 ma 	C 	in	E.	
10
	 	 V 	 iz	 vir 	 ni	 ku:	 »Do	 puš	 ča 	 jo	 se 	 na 	 mreč 	 za 	 po	 re d	 no,	 ne 	 v	 kon	 so 	 na n	 c ah.« 	 Miš	 lje 	 no	 je, 	 da 	 lah 	 ko 	
O	OKT A VI
32
[6.9]		 Neque 	 quis 	 putet 	 imaginarium 	 illud	 quod	 dicimus, 	 proprie 	 tan -
tum 	 ex	 divisione 	 octavae 	 quintam 	 generari 	 et 	 ditonum, 	 ceteras 	
per 	 a ccidens. 	 Id	 enim	 etiam 	 experientia 	 c ompertum 	 habeo, 	 in 	
nervis 	testudinis 	vel	alterius 	cuiuslibet 	instrumenti: 	quorum 	
unus 	 si 	 pulsetur ,	 vis 	 ipsius 	 soni 	 concutiet 	 omnes 	 nervos 	 qui 	
aliquo 	 genere 	 quintae 	 vel	 ditoni 	 erunt 	 acutiores; 	 in	 iis 	 autem 	
qui	 quarta 	 vel	 alia 	 consonantia 	 distabunt, 	 id	 non	 fiet. 	 Quae 	
certe 	 vis 	 consonantiarum 	 non	 nisi 	 ex	 illarum 	 perfectione 	
potest 	 oriri 	 vel	 imperfectione, 	 quae 	 scilicet 	 primae 	 per 	 se	
c onsonantiae 	 si nt, 	 a liae 	 a utem 	 per 	 a ccidens, 	 quia 	 ex	 a liis	
necessario 	fluunt. 	
[ 6 . 1 0 ] 	 	 V i dendum 	 a utem 	 e st, 	 ut rum 	 id	 ve rum 	 sit 	 quod	 supra 	 dixi ,	 omne s 	
consonantias 	 simplices 	 in 	 octava 	 contineri. 	 Quod 	 optime 	 fiet, 	 si 	
CB 	 mediam 	 partem 	 soni 	 AB, 	 quae 	 octavam 	 continet, 	 volvam 	 in 	
na 	 sto 	 pa 	 jo	 le 	 za 	 po	 red 	 no,	 kot 	 me 	 lo	 dič 	 ni	 in	 ter 	 va 	 li,	 ne 	 pa 	 hkra 	 ti, 	 kot 	 so 	 zvoč	 ja, 	 kot 	 »kon 	 so -
nan 	 ce«. 	 Zato 	 Des 	 car 	 tes 	 pra 	 vi, 	 da 	 jih 	 bo 	 obrav 	 na 	 val 	 na 	 dru 	 gem 	 me 	 stu. 	 – 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 vo 	
iz	 pe 	 lja 	 vo	 lah 	 ko	 pov	 za 	 me 	 mo 	 ta 	 ko 	 le: 	 AB/AC	 =	 2/1 	 (ok	 ta 	 va); 	 AD/AC	 =	 3/2	 (kvin	 ta); 	 AE/
AC 	 = 	 5/4 	 (ve 	 li 	 ki 	 di 	 ton); 	 AF/AC 	 = 	 9/8 	 (ve 	 li 	 ki 	 celi 	 ton). 	 »Pro 	 stor 	 ok 	 ta 	 ve«, 	 ki 	 ga 	 je 	 bilo 	
tre 	 ba 	po	 sto 	 po 	 ma 	de 	 li	 ti 	z 	is 	 ka 	 njem 	arit 	 me 	 tič 	 nih	sre 	 din,	je 	to 	 rej 	CB.	
 11
		 V 	 iz	 vir 	 ni	 ku: 	»bo	moč 	sa 	 me 	 ga 	tona 	za 	 tre 	 sla 	...«
 12
		 Des 	 car 	 tes 	 se 	 izra 	 ža 	 elip 	 tično; 	 brez 	 iz 	 pu 	 sta 	 bi 	 se 	 sta 	 vek 	 gla 	 sil 	 ta 	 ko	 le: 	 ki	 so 	 viš 	 je 	
za 	ka 	 te 	 re 	 ga 	od	in	 ter 	 va 	 lov 	iz	rodu 	kvin 	 te 	ali 	di	 to 	 na. 	
 
1
		 Se 	pra 	 vi	kvin	 ta 	in	di	 ton. 	
 2
	 	 Mi	 sel 	 je 	 ta: 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 ve 	 »dru 	 ge« 	 kon 	 so 	 nan 	 ce 	 (kvar 	 ta 	 in 	 dru 	 ge) 	 ne 	 na 	 sta 	 ja 	 jo	 tako 	 kot 	
kvin	 ta 	 ali 	 di	 ton, 	 ne 	 na 	 sta 	 ja 	 jo	 po	 sebi, 	 pač 	 pa 	 po 	 sle 	 dič 	 no, 	 ak 	 ci 	 denč 	 no	 ob	 dru 	 gih	 (kvin	 ta, 	
di 	 ton); 	 pou	 da 	 rek 	 je 	 na 	 dejs 	 tvu, 	 da 	 se 	 od	 Des 	 car 	 te 	 so 	 vih	 »pr 	 vih«	 raz 	 lo	 ču	 je 	 jo	 po	 tem, 	 da 	
C B
D
E
TERTIA MINOR
SEXTA MINOR
QUINTA
OCTAVA
QUARTA
SEXTA MAIOR
DITONUS
circulum, 	 ita 	 ut 	 punctum 	
B	 cum 	 puncto 	 C	 iunga -
tur; 	 deinde	 ille	 circulus 	
dividatur 	 in	 D	 et 	 E,	 ut 	
divisum 	 est 	 CB.	 Ra tio 	
autem 	 quare 	 ita 	 omnes	
consonantiae 	 debent 	 in-
veniri, 	 est 	 quia 	 nihil	 con -
sonat 	 c um	 uno	 octavae 	
termino, 	 quin 	 etiam 	 cum 	
alio 	 consonet, 	 ut 	 supra 	
probavimus. 	 Unde 	 fit 	 ut, 	
si 	 in 	 sequenti 	 figura 	 una 	
pars 	 circuli 	 cons onantiam 	
efficiat, 	 re siduum 	 etiam 	
D E	O C T A V A.
33
[6.9]		 Da 	 pa 	 ne 	 bi 	 kdo	 mi 	 slil, 	 da 	 je 	 to, 	 kar 	 pra 	 vi	 mo,	 iz	 miš	 lje 	 no, 	 na -
mreč, 	 da 	 na 	 sta 	 ne 	 ta 	 ob 	 de 	 li 	 tvi 	 ok 	 ta 	 ve 	 sa 	 mo 	 stoj 	 no 	 le 	 kvin 	 ta 	 in 	
di	 ton, 	 os 	 ta 	 le 	 kon	 so 	 nan 	 ce 	 pa 	 ak 	 ci 	 denč 	 no,	 lah 	 ko	 povem, 	 da 	 imam 	
to 	 po 	 tr 	 je 	 no 	 tudi 	 s 	 po 	 sku 	 som 	 na 	 stru 	 nah 	 lut 	 nje 	 oz. 	 ka 	 te 	 re 	 ga 	 koli 	
dru 	 ge 	 ga 	 po 	 ljub 	 ne 	 ga 	 glas 	 bi 	 la: 	 Če 	 se 	 za 	 bren 	 ka 	 ena 	 iz 	 med 	 strun, 	
bo	 ton 	 s 	 svo 	 jo	 moč	 jo	 za 	 tre 	 sel
11 
	 vse 	 stru 	 ne, 	 ki	 so 	 viš	 je 	 za 	 ka 	 te 	 re 	 ga 	
od 	 ro 	 dov 	 kvin	 te 	 ali 	 di	 to 	 na;
12 
	 a 	 ti 	 ste, 	 ki 	 so 	 od	 da 	 lje 	 ne 	 za 	 kvar 	 to 	
ali 	 kako 	 dru 	 go	 kon	 so 	 nan 	 co, 	 se 	 ob	 tem 	 ne 	 bodo	 za 	 tre 	 sle. 	 T a 	 moč	
kon	 so 	 nanc 	 go 	 to 	 vo	 ne 	 more 	 ime 	 ti 	 svo 	 je 	 ga 	 iz	 vo	 ra 	 drug 	 je 	 kot 	 v	
nji	 ho	 vi	 po	 pol	 no	 sti 	 oz.	 ne 	 po	 pol	 no	 sti; 	 prve
1 
	 so 	 na 	 mreč 	 kon	 so 	 nan -
ce 	 po 	 sebi, 	 dru 	 ge 	 pa 	 ak 	 ci 	 denč 	 no, 	 saj 	 na 	 sta 	 ja 	 jo 	 le 	 po	 nuj	 no	 sti 	 ob	
dru 	 gih 	kon	 so 	 nan 	 cah.
2 
 
[ 6 . 1 0 ] 	 	 Z daj 	 pa 	 je	 se 	 je	 treba 	 pre 	 pri 	 ča 	 ti, 	 ali 	 je	 ti 	 sto, 	 kar 	 smo 	 de	 ja 	 li 	
po	 prej 	 –	 da 	 so 	 vse 	 eno	 stav 	 ne	 kon	 so 	 nan 	 ce 	 zaob 	 se 	 že	 ne	 v	 ok	 ta 	 vi
3	
 
–	 re 	 snič 	 no.	T o	 se 	 bo	 naj 	 bo	 lje	 sto 	 ri 	 lo	 tako, 	 da 	 CB,	 po	 lo	 vič	 ni 	
del	 tona 	 AB,	 se 	 pra 	 vi	 del,	 ki	 vse 	 bu	 je	 ok	 ta 	 vo,	 zvi	 je	 mo	 v	 krog, 	
tako 	da 	bo	toč 	 ka 	B	zdru 	 že	 na 	s 	toč 	 ko	C.
4	
	Nato 	naj 	se 	ta 	krog 	
C B
D
E
MALA TERCA
MALA SEKSTA
KVINTA
OKTAVA
KVANTA VELIKA SEKSTA
DITON
so 	 ve 	 za 	 ne 	 na 	 dru 	 ge 	 (Des 	 car 	 te 	 so 	 ve 	 »prve«). 	 Iz 	 virniš 	 ki 	 sta 	 vek 	 je 	 po	 pol	 no	 ma 	 ja 	 sen, 	 če 	 prav 	
se 	 pri 	 dev 	 nik 	 »ali 	 ae«, 	 »dru 	 ge«, 	 na 	 na 	 ša 	 pr 	 vič 	 na 	 ne 	 kaj 	 dru 	 ge 	 ga 	 kot 	 dru 	 gič	 (»...	 ali 	 ae 	 ...	 ex 	
aliis 	...«,	»...	dru 	 ge 	...	iz	dru 	 gih	...«).	
	3
  Gl. 6.2. 
	4
		 Des 	 car 	 tes 	 preob 	 li	 ku	 je 	 po	 na 	 zo	 ri 	 lo	 iz	 6.7 	 v	 krog 	 in	 se 	 po	 slu 	 žu	 je 	 pri 	 tem 	 is 	 tih 	 čr 	 kov	 nih	
oz	 nak. 	
	5
  Gl. 6.1. 
deli v D in E, ena ko kot 
je 	 bil	 raz 	 de 	 ljen 	 od	 sek 	 CB.	
Vzrok, 	 za 	 kaj 	 se 	 po	 tej 	 poti 	
pri 	 de	 do	 vseh 	 kon	 so 	 nanc, 	
je	 v	 že	 na 	 ve	 de	 nem	 spoz -
na 	 nju, 	 po 	 ka 	 te 	 rem 	 ni 	 nič 	 v 	
kon	 so 	 nanč 	 nem	 raz 	 mer 	 ju	 do 	
ene	 ga 	 ter 	 mi	 na 	 ok	 ta 	 ve,	 ne 	
da 	 bi 	 bilo 	 v 	 kon 	 so 	 nanč 	 nem 	
r a z 	 mer 	 ju	 t udi	 do	 dru 	 ge	 ga .
5	
 
Od	 tod 	 iz	 ha 	 ja: 	 če	 daje 	 v 	
sle 	 de 	 čem 	 po	 na 	 zo	 ri 	 lu	 en 	 del 	
kro 	 ga 	 kon	 so 	 nan 	 c o,	 mora 	
neko	 kon	 s o	 nan 	 co 	 vs e	 bo	 va 	 ti 	
tudi 	preo 	 sta 	 li	del 	kro 	 ga. 	
O	OKT A VI
34
debeat 	aliquam 	consonantiam 	continere. 	
[ 6 . 1 1 ] 	 	 Ex	 hac 	 figura 	 apparet, 	 quam 	 recte 	 octava 	 diapasson 	 appel -
letur: 	 quia 	 s cilicet 	 omnia 	 consonantiarum 	 aliarum 	 intervalla 	
in 	 se 	 complectit ur . 	 Hic 	 autem 	 consonantias 	 simplices 	 tantum 	
adhibuimus, 	 ubi 	 si 	 compositas 	 etiam 	 velimus 	 invenire, 	 oportet 	
dumtaxat 	 c uilibet 	 e x	 su perioribus 	 intervallis 	 integrum 	 unum 	
circulum 	 vel 	 duos 	 integros 	 adiungere; 	 ubi 	 apparebit 	 octavam 	
omnes 	consonantias 	componere. 	
[6.12] 		 Ex 	 iam 	 dictis 	 elicimus 	 omnes 	 consonantias 	 ad 	 tria 	 genera 	 posse 	
referri: 	 vel 	 enim 	 oriuntur 	 ex 	 prima 	 divisione 	 unisoni, 	 illae 	 quae 	
octavae 	 appellantur ,	 et 	 hoc 	 est 	 primum 	 genus; 	 vel 	 2.,	 oriuntur 	 ex 	
ipsius 	 octavae 	 divisione 	 in	 a equalia, 	 quae 	 su nt 	 quintae 	 e t 	 quartae, 	
quas 	 idcirco 	 c onsonantias 	 se cundae 	 divisionis 	 vocare 	 possumus; 	
vel 	 denique, 	 ex 	 ipsius 	 quintae 	 divis ione, 	 quae 	 cons onantiae 	 s unt 	
tertiae 	et 	ultimae 	divisionis. 	
[ 6 . 1 3 ] 	 	 Rursum 	 divisimus 	 in	 illas 	 quae 	 per 	 se 	 ex	 illis 	 divisionibus 	 oriuntur , 	
et 	 in	 illas 	 quae 	 per 	 accidens; 	 tresque 	 dumtaxat 	 per 	 se 	 consonantias 	
esse 	 diximus: 	 quod	 etiam 	 potest 	 confirmari 	 ex	 prima 	 figura, 	 in	 qua 	
consonantias 	 ex	 numeris 	 ipsis 	 elicuimus. 	 In	 illa 	 enim	 advertendum 	
est, 	 tres 	 esse 	 dumtaxat 	 numeros 	 sonoros, 	 2,	 3	 et 	 5;	 numerus 	 enim	 4 	
et 	 numerus 	 6	 ex	 illis 	 componuntur ,	 atque 	 ideo	 tantum 	 per 	 accidens 	
numeri 	 sunt 	 sonori: 	 ut 	 ibi	 etiam 	 patet, 	 ubi	 in	 recto 	 ordine 	 et 	 recta 	
linea 	 non	 generant 	 novas 	 consonantias, 	 sed 	 dumtaxat 	 illas 	 quae 	
ex	 prioribus 	 componuntur .	 V .	 g.,	 4	 generat 	 decimam 	 quintam, 	 6 	
autem 	decimam 	 nonam; 	per 	accidens 	autem 	et 	in	linea 	transversa, 	
 6
		 Gl. 	op.	xxx	na 	str . 	xxx.
 7
		 V 	 iz 	 vir 	 ni 	 ku:	»saj 	vse 	 bu 	 je 	na 	 mreč 	vse 	i n	 ter 	 va 	 le 	dru 	 gih 	kon	 so 	 nanc.« 	
 8
		 V 	 iz 	 vir 	 ni 	 ku:	»če 	bi 	ho	 te 	 li 	naj 	 ti 	tudi 	se 	 stav 	 lje 	 ne«; 	»naj 	 ti« 	se 	na 	 na 	 ša 	na 	po	 na 	 zo	 ri 	 lo.
	9
		 Iz 	 vir 	 nik	 je 	 kraj 	 ši: 	 »da 	 se 	 stav 	 lja 	 ok	 ta 	 va 	 vse 	 kon 	 so 	 nan 	 ce.« 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 va 	 mi	 sel 	 v	 nje 	 go	 vi	
ube 	 se 	 ditvi 	si 	 cer 	ni	 izre 	 če 	 na 	do	kon	 ca, 	ven 	 dar 	je 	ja 	 sno 	raz 	 vid 	 na. 	
 10
		 V 	iz	 vir 	 ni	 ku: 	»iz 	prve 	de 	 li	 tve 	uni	 so 	 na«. 	
 11
		 V 	 iz 	 vir 	 ni	 ku	 »in	 ae 	 qua 	 lia«, 	 »na 	 ena 	 ke 	 [dele]«; 	 smi 	 sel 	 no	 sta 	 s 	 po	 sa 	 mo 	 sta 	 lje 	 nim 	 pri 	 dev -
ni	 kom 	 v	 mno	 ži	 ni	 sred 	 nje 	 ga 	 spo 	 la 	 »ae 	 qua 	 lia« 	 miš	 lje 	 na 	 dva 	 ena 	 ka 	 dela. 	 La 	 tinš 	 či	 na 	 nima 	
dvo ji ne. 
 12
		 Gl. 	5.4.	
	1 3
		 V 	 iz 	 vir 	 ni 	 ku:	 »kot 	 je 	 [v 	 pre 	 gled 	 ni 	 ci] 	 raz 	 vid 	 no 	 tudi 	 tam, 	 kjer 	 v	 rav 	 nem 	 stolp 	 cu 	
in 	rav 	 ni	vr 	 sti 	ne 	po	 ra 	 ja 	 ta 	no	 vih	kon	 so 	 nanc, 	pač 	pa 	...«	
	1 4
	 	 Des 	 car 	 tes 	 ho	 če	 re 	 či	 tole: 	 Dejs 	 tvo, 	 da 	 sta 	 4	 in	 6	 se 	 stav 	 lje	 ni	 šte 	 vi	 li,	 je	 v	 pre 	 gled	 ni	 ci 	
D E	O C T A V A.
35
[6.1 1] 		 Iz 	 na 	 ve 	 de 	 ne 	 ga 	 po	 na 	 zo 	 ri 	 la 	 je 	 raz 	 vid	 no,	 da 	 se 	 ok 	 ta 	 va 	 po	 pra 	 vi	 ci 	
ime 	 nu 	 je 	 dia 	 pa 	 zon,
6 
	 saj 	 so 	 zaob 	 se 	 že 	 ne 	 v 	 njej 	 vse 	 os 	 ta 	 le 	 kon	 so -
nan ce.
7 
	 V 	 po 	 na 	 zo	 ri 	 lo	 smo 	 spre 	 je 	 li	 le 	 eno 	 stav 	 ne 	 kon	 so 	 nan 	 ce; 	 če 	
pa 	 bi	 ho	 te 	 li	 pri 	 ka 	 za 	 ti 	 tudi 	 se 	 stav 	 lje 	 ne,
8 
	 bi	 bilo	 tre 	 ba 	 vsa 	 ke 	 mu	
od	 zgor 	 njih	 in	 ter 	 va 	 lov	 do 	 da 	 ti 	 en 	 ali 	 dva 	 cela 	 kro 	 ga; 	 tako 	 bi	 se 	
po	 ka 	 za 	 lo,	 da 	 je 	 ok	 ta 	 va 	 tudi 	 se 	 stav 	 ni	 del 	 vseh 	 kon 	 so 	 nanc, 	 več 	 jih 	
od	sebe.
9	
 
[6.12]		 Iz 	 tega, 	 kar 	 je 	 bilo	 po	 ve 	 da 	 no 	 do 	 slej, 	 lah 	 ko 	 pov	 za 	 me 	 mo:	 Vse 	
kon	 so 	 nan 	 ce 	 je 	 mo	 go	 če 	 zve 	 sti 	 na 	 tri 	 ro 	 do	 ve. 	 Iz 	 ha 	 ja 	 jo	 bo	 di	 si 	 iz	
prve 	 de 	 li	 tve 	 tona:
10 
	 to 	 so 	 ok	 ta 	 ve, 	 ki 	 pred 	 stav 	 lja 	 jo	 prvi 	 rod. 	 Na -
da 	 lje 	 iz	 ha 	 ja 	 jo	 iz	 de 	 li	 tve 	 ok	 ta 	 ve 	 na 	 dva 	 ena 	 ka 	 dela;
11 
 to so kvin te 
in 	 kvar 	 te, 	 ki 	 jih 	 lah 	 ko	 ime 	 nu	 je 	 mo 	 kon	 so 	 nan 	 ce 	 dru 	 ge 	 de 	 li	 tve. 	
Sled 	 njič 	 iz 	 ha 	 ja 	 jo 	 iz	 de 	 li 	 tve 	 same 	 kvin 	 te, 	 in 	 te 	 so 	 kon	 so 	 nan 	 ce 	
tret 	 je 	in 	zad 	 nje 	de 	 li 	 tve. 	
[ 6 . 1 3 ] 	 	 Na 	 da 	 lje 	 smo 	 kon	 so 	 nan 	 ce 	 de 	 li	 li	 na 	 ti 	 ste, 	 ki	 na 	 sta 	 ne 	 jo	 pri 	 opi	 sa 	 nih 	
de 	 li	 tvah 	 same 	 po	 sebi, 	 in	 na 	 ti 	 ste, 	 ki	 na 	 sta 	 ne 	 jo	 ak 	 ci 	 denč 	 no.	 Le 	 za 	
tri 	 kon 	 so 	 nan 	 ce 	 smo 	 prav 	 za 	 prav 	 ugo	 to 	 vi	 li,	 da 	 so 	 kon	 so 	 nan 	 ce 	 po	
sebi, 	 in 	 to 	 je 	 mo	 go	 če 	 po 	 tr 	 di 	 ti 	 tudi 	 s 	 prvo 	 pre 	 gled 	 ni 	 co,
12 
 v ka te ri 
smo 	 kon	 so 	 nan 	 ce 	 iz	 pe 	 lja 	 li	 iz	 sa 	 mih	 števil. 	 V 	 tej 	 pre 	 gled 	 ni	 ci 	 je 	
na 	 mreč 	 mo 	 go 	 če 	 vi	 de 	 ti, 	 da 	 so 	 zve 	 ne 	 ča 	 šte 	 vi	 la 	 prav 	 za 	 prav 	 le 	 tri, 	
2, 	 3	 in	 5; 	 kaj 	 ti 	 šte 	 vi	 lo	 4	 in	 šte 	 vi	 lo	 6 	 sta 	 se 	 stav 	 lje 	 ni	 iz 	 teh, 	 za 	 ra 	 di	
če 	 sar 	 sta 	 zve 	 ne 	 či 	 le 	 ak 	 ci 	 denč 	 no.	 T o	 je 	 v	 pre 	 gled 	 ni	 ci 	 raz 	 vid	 no	
tudi 	 tako, 	 da 	 ime 	 no 	 va 	 ni 	 šte 	 vi 	 li 	 niti 	 v 	 nav 	 pič 	 nem 	 stolp 	 cu 	 niti 	 v 	
vo 	 do 	 rav 	 ni 	 vr 	 sti 	 ne 	 po 	 ra 	 ja 	 ta 	 no 	 vih 	 kon 	 so 	 nanc, 	 pač 	 pa 	 le 	 take, 	 ki 	
so 	 se 	 stav 	 lje 	 ne 	 iz	 po	 prejš 	 njih.
13	
	 Na 	 pri 	 mer: 	 4	 po	 ra 	 ja 	 de 	 ci 	 mo	 kvin-
to, 	 6 	 pa 	 de 	 ci 	 mo	 nono; 	 v	 vo 	 do 	 rav 	 ni 	 vr 	 sti 	 pa 	 4	 ak 	 ci 	 denč 	 no	 po	 ra 	 ja 	
kvar 	 to, 	 6 	 pa 	 ak 	 ci 	 denč 	 no	 malo 	 ter 	 co.
14	
	 Ob	 tem 	 naj 	 bo	 mi 	 mo 	 gre -
de 	 opo 	 zor 	 je 	 no, 	 da 	 se 	 pri 	 šte 	 vi 	 lu 	 4	 kvar 	 ta 	 po	 ra 	 ja 	 ne 	 po	 sred 	 no	 iz	
raz 	 vid 	 no 	 tako 	 iz	 nav 	 pič	 ne 	 ga 	 stolp 	 ca 	 kot 	 tudi 	 iz	 šte 	 vi	 lo	 ma 	 4	 in	 6	 us 	 tre 	 za 	 jo	 čih	 vo 	 do 	 rav 	 nih 	
vrst. 	 V 	 nav 	 pič 	 nem 	 stolp 	 cu 	 po	 ra 	 ja 	 ta 	 šte 	 vi	 li 	 4	 in 	 6	 de 	 ci 	 mo	 kvin 	 to 	 (dvoj	 no	 ok	 ta 	 vo)	 in	 de 	 ci -
mo	 nono 	 (dve 	 ok	 ta 	 vi	 in	 kvin	 to), 	 to 	 pa 	 sta 	 in 	 ter 	 va 	 la, 	 ki	 se 	 v	 raz 	 pre 	 delnici 	 po	 ja 	 vi	 ta 	 že 	 prej 	
oz. 	 sta 	 se 	 stav 	 lje 	 na 	 iz	 in	 ter 	 va 	 lov ,	 ki	 se 	 v 	 raz 	 pre 	 del 	 ni	 ci 	 po	 ja 	 vi	 jo	 že 	 prej: 	 ok	 ta 	 va 	 pri 	 šte 	 vi	 lu	
2	 in	 kvin	 ta 	 oz.	 duo	 de 	 ci 	 ma 	 pri 	 šte 	 vi	 lu	 3. 	 V 	 vo 	 do 	 rav 	 ni 	 vr 	 sti 	 pa 	 na 	 sta 	 ne 	 ta 	 pri 	 šte 	 vi	 lih	 4	 in	
6	 dva 	 ak 	 ci 	 denč 	 na 	 in	 ter 	 va 	 la, 	 kvar 	 ta 	 kot 	 ak 	 ci 	 denč 	 ni 	 inter 	 val 	 pri 	 arit 	 me 	 tič 	 ni	 de 	 li	 tvi 	 ok	 ta 	 ve 	
in 	 mala 	 ter 	 ca 	 kot 	 ak 	 ci 	 denč 	 ni 	 in 	 ter 	 val 	 pri 	 arit 	 me 	 tič 	 ni 	 de 	 li 	 tvi 	 kvin 	 te. 	 Stro 	 go 	 vze 	 to 	 ve 	 lja 	
D es 	 car 	 te 	 s o	 va 	 iz	 ja 	 va, 	 da 	 po	 ra 	 ja 	 ta 	 ti 	 š te 	 vi	 li	 kon	 s o	 nan 	 ce, 	 »ki	 s o	 s e 	 s tav 	 lje 	 ne 	 iz	 po	 prejš 	 njih«, 	
le 	 za 	 v	 nav 	 pič	 ni	 vr 	 sti 	 na 	 ve 	 de 	 na 	 intervala ,	 ne 	 pa 	 tudi 	 za 	 ti 	 sta, 	 ki	 sta 	 na 	 ve 	 de 	 na 	 na 	 kon	 cu 	
obeh 	 us 	 trez 	 nih 	 vo	 do	 rav 	 nih	 vrst; 	 ta 	 na 	 mreč 	 ni 	 sta 	 se 	 stav 	 lje 	 na 	 iz 	 po 	 prejš 	 njih,	 pač 	 pa 	 na -
sta 	 ne 	 ta 	 ak 	 ci 	 denč 	 no	 ob	 arit 	 me 	 tič 	 ni	 de 	 li	 tvi 	 dveh 	 po 	 prejš 	 njih	 in	 ter 	 va 	 lov .	 O	 ak 	 ci 	 denč 	 no	 sti 	
kvar 	 te 	in	male 	ter 	 ce 	raz 	 prav 	 lja 	Des 	 car 	 tes 	v	6.7	in	6.8.	
O	OKT A VI
36
4	 generat 	 quartam, 	 e t 	 6	 tertiam 	 minorem. 	 Ubi	 obiter 	 notandum 	 in 	
numero 	 4	 quartam 	 immediate 	 ab 	 octava 	 generari, 	 et 	 esse 	 veluti 	
quoddam 	monstrum 	octavae 	deficiens 	et 	imperfectum. 	
(VII)
DE	QUINT A.
[ 7 . 1 ] 	 	 Haec 	 est 	 consonantiarum 	 omnium	 gratissima 	 atque 	 auribus 	
acceptissima, 	 ideoque 	 illa 	 in	 cantilenis 	 omnibus 	 quodammodo 	
praesidere 	 et 	 primarium 	 locum 	 occupare 	 consuevit. 	 Unde 	 modi	
oriuntur; 	 sequitur 	 autem 	 illud	 ex 	 7.	 praenotato: 	 cum 	 enim, 	 ut 	
ex 	 iam 	 dictis 	 patet, 	 sive 	 ex 	 divisione, 	 sive 	 ex 	 numeris 	 ipsis, 	
consonantiarum 	 perfectionem 	 eliciamus, 	 tres 	 tantum 	 proprie 	
c onsonantiae 	 re periantur , 	 inter 	 qua s 	 mediam 	 se dem	 obt inet, 	 c erte 	
erit 	 illa 	 quae 	 neque 	 tam 	 acriter 	 ut 	 ditonus, 	 neque 	 tam 	 languide 	
ut 	diapasson, 	sed 	omnium	iucundissime 	auribus 	resonabit. 	
[7.2]		 Rursum 	 ex 	 secunda 	 figura 	 patet, 	 esse 	 tria 	 genera 	 quintae, 	 ubi	
duodecima 	 medium 	 locum 	 occupat; 	 quam 	 ideo 	 perfectissimam 	
quintam 	 esse 	 inquiemus. 	 Unde 	 sequeretur 	 hac 	 sola 	 in 	 musica 	
nobis 	 utendum 	 fore, 	 nisi, 	 ut 	 diximus 	 in 	 ultimo 	 praenotato, 	 vari -
etas 	necessaria 	esset 	ad 	delectationem. 	
[ 7 . 3 ] 	 	 Sed 	 obicies 	 octavam 	 aliquando 	 solam 	 sine 	 varietate 	 poni	 in 	
musica, 	 cum 	 v .	 g. 	 duo 	 eandem 	 cantilenam 	 unius 	 vocis, 	 sed 	 unus 	
alio 	 octava 	 acutius, 	 simul 	 canunt; 	 in 	 quinta 	 autem 	 idem 	 non 	
accidit. 	 Unde 	 sequi 	 videtur ,	 octa vam 	 omnium 	 consonantiarum 	
dicendam 	esse 	gratissimam, 	potius 	quam 	quinta. 	
[ 7 . 4 ] 	 	 Respondeo	 tamen 	 inde	 potius 	 confirmari 	 quod	 diximus,	
quam 	 infirmari: 	 ratio 	 enim	 quare 	 ita 	 octava 	 possit 	 poni,	 est 	
quia 	 unisonum 	 in	 se 	 complectitur ,	 tuncque 	 duae 	 voces 	 instar 	
unius 	 audiuntur .	 Quod	 idem	 in	 quinta 	 non	 accidit: 	 huius 	 enim 	
termini 	 magis 	 inter 	 se 	 differunt, 	 ideoque	 plenius 	 auditum 	
1
	 	 T u	 Des 	 car 	 tes 	 iz	 po	 sta 	 vi	 ključ	 ni	 po	 lo	 žaj, 	 ki	 ga 	 ima 	 v	 vsa 	 ki	 kom	 po	 zi	 ci 	 ji	 kvin	 ta 	 nad 	 fi 	 na 	 li	 som. 	
S	 tem 	 je 	 vzpo	 stav 	 lje 	 na 	 zve 	 za 	 med 	 in	 ter 	 va 	 lom	 kvin	 te 	 in	 mo 	 du 	 si, 	 ki	 ima 	 jo 	 po	 Des 	 car 	 te 	 su 	
ene 	 ga 	od	iz	 vo 	 rov 	prav 	v	kvin	 ti 	(gl.	13.1).	
DE	QUINT A.
37
ok	 ta 	 ve; 	 tako 	 je 	 kot 	 neke 	 vr 	 ste 	 spre 	 vr 	 že 	 na 	 ok	 ta 	 va, 	 ne 	 za 	 dost 	 na 	 in	
ne po pol na. 
VII
O	KVIN	 TI
[7.1]		 Od 	 vseh 	 kon 	 so 	 nanc 	 je 	 kvin	 ta 	 naj 	 bolj	 pri 	 jet 	 na 	 in	 za 	 sluh 	 naj 	 la 	 že 	
spre 	 jem	 lji	 va. 	 Obi	 čaj 	 no	 zav 	 ze	 ma 	 zato 	 v	 sklad 	 bah 	 naj 	 po	 mem	 bnej-
še 	 me 	 sto 	 in 	 v	 njih 	 na 	 neki 	 na 	 čin	 pred 	 nja 	 či.	 Od	 tod 	 iz	 ha 	 ja 	 jo	 mo-
du	 si.
1 
	 Iz	 7.	 pred 	 hod 	 ne 	 ugo	 to 	 vi	 tve 	 pa 	 sle 	 di	 tole: 	 Ko 	 iz	 pe 	 lju	 je 	 mo	
kon	 so 	 nan 	 ce 	 z	 ozi 	 rom 	 na 	 nji	 ho	 vo	 po 	 pol 	 nost
2 
	 – 	 bo	 di	 si 	 iz 	 de 	 lje 	 nja 	
ok	 ta 	 ve	 bo	 di	 si 	 iz	 sa 	 mih	 šte 	 vil,	 pri 	 de	 mo,	 kot 	 je	 po	 ka 	 za 	 la 	 do	 slejš 	 nja 	
raz 	 pra 	 va, 	 le	 do	 treh 	 sa 	 mo	 stoj 	 nih	 kon	 so 	 nanc. 	 Ker 	 zav 	 ze 	 ma 	 kvin	 ta 	
med 	 temi 	 sred 	 nje 	 me 	 sto, 	 ne 	 bo 	 zve 	 ne 	 la 	 niti 	 tako 	 os 	 tro 	 kot 	 di	 ton, 	
niti 	 tako 	 med 	 lo 	 kot 	 ok 	 ta 	 va, 	 pač 	 pa 	 bo	 od	 vseh 	 treh 	 slu 	 hu	 go	 to 	 vo 	
naj 	 bolj 	prijet 	 na. 	
[7.2]		 Na 	 da 	 lje 	 je 	 iz	 dru 	 ge 	 pre 	 gled 	 ni	 ce 	 raz 	 vid	 no,	 da 	 ob	 sto 	 ji	 jo	 tri 	 je 	 ro -
do vi kvint,
3	
	 med 	 ka 	 te 	 ri 	 mi	 zav 	 ze 	 ma 	 duo	 de 	 ci 	 ma 	 sred 	 nje 	 me 	 sto, 	
za 	 ra 	 di 	 če 	 sar 	 jo 	 bomo 	 ime 	 li 	 za 	 naj 	 po 	 pol 	 nej 	 šo 	 kvin 	 to. 	 Od 	 tod 	 bi 	
iz 	 ha 	 ja 	 lo, 	 da 	 bi 	 mo 	 ra 	 li 	 v 	 glas 	 bi 	 upo 	 rab 	 lja 	 ti 	 le 	 duo 	 de 	 ci 	 mo, 	 če 	 ne 	
bi 	 bilo 	 za 	 vzbu 	 ja 	 nje 	 ugod 	 ja 	 po 	 treb 	 no 	 va 	 rii 	 ra 	 nje, 	 kot 	 smo 	 de 	 ja 	 li 	
v 	zad 	 nji 	od	pred 	 hod 	 nih 	ugo	 to 	 vi 	 tev .
4	
 
[7.3] 		 A 	 ugo	 var 	 jal 	 boš,	 da 	 se 	 v	 glas 	 bi	 vča 	 sih 	 brez 	 va 	 rii 	 ra 	 nja 	 vr 	 sti 	 jo	
same 	 ok	 ta 	 ve, 	 na 	 pri 	 mer ,	 ko	 po	 je 	 ta 	 dva 	 so 	 ča 	 sno 	 isto 	 eno 	 gla 	 sno 	
skladbo, 	 a 	 eden 	 ok	 ta 	 vo	 viš	 je 	 od	 dru 	 ge 	 ga, 	 da 	 pa 	 se 	 to 	 ne 	 do	 ga 	 ja 	
s 	 kvin 	 to. 	 Od 	 tod 	 bi	 lah 	 ko	 iz	 ha 	 ja 	 lo,	 da 	 je 	 prej 	 kot 	 kvin	 to 	 tre 	 ba 	
ime 	 ti 	ok	 ta 	 vo 	za 	naj 	 pri 	 jet 	 nej 	 šo	od	vseh 	kon	 so 	 nanc. 	
[7.4]		 V en 	 dar 	 od 	 go 	 var 	 jam, 	 da 	 je 	 v	 tem 	 prej 	 po	 tr 	 di	 lo	 kot 	 pa 	 os 	 la 	 bi	 tev 	
na 	 še 	 tr 	 di	 tve. 	 Raz 	 log,	 za 	 kaj 	 se 	 more 	 ok	 ta 	 va 	 tako 	 po	 stav 	 lja 	 ti, 	 pa 	
je, 	 da 	 ob	 se 	 ga 	 uni	 so 	 no	 in	 da 	 se 	 pri 	 ok	 ta 	 vah 	 sli 	 ši 	 ta 	 dva 	 gla 	 so 	 va 	
kot 	 en 	 sam 	 glas. 	 Pri 	 kvin	 tah 	 pa 	 se 	 to 	 ne 	 do	 ga 	 ja: 	 ter 	 mi	 na 	 kvin	 te 	
 2
		 V 	 izvir 	 ni 	 ku:	»ko	na 	 mreč 	...	iz	 pe 	 lju	 je 	 mo	po	 pol	 nost 	kon	 so 	 nanc 	...«	
	3
		 Gl. 	 6.4.	 –	 Elip	 tič 	 ni	 izraz, 	 ki	 bi 	 se 	 brez 	 iz	 pu	 sta 	 gla 	 sil 	 ta 	 ko	 le: 	 da 	 ob	 sto 	 ji	 jo	 v	 rodu 	 kvint 	 tri 	
kvin te. 
	4
  Gl. 2.8.
O	KVINTI
38
occupant. 	 Unde	 illico 	 fa stidium 	 oriretur , 	 si 	 si ne	 varietate 	
in 	c a n t i l e n i s 	 so l a 	 a dhiberetur . 	Quod	exemplo	confirmo: 	ita 	
enim	in	gustu 	citius 	nos	taederet, 	si	perpetuo 	saccharo 	et 	
eiusmodi	delicatissimis 	eduliis	vesceremur ,	quam 	si 	solo 	
pane, 	 quem	 tamen 	 non	 adeo, 	 ut 	 illa 	 sunt, 	 palato 	 gratum 	
esse 	nullus	negat. 	
(VIII)
DE	QUAR T A.
[ 8 . 1 ] 	 	 Haec 	 infelicissima 	 est 	 consonantiarum 	 omnium,	 nec 	 umquam 	 in 	
cantilenis 	 adhibetur ,	 nisi 	 per 	 accidens 	 et 	 cum 	 aliarum 	 adiumento. 	
Non	 quidem 	 quod 	 magis 	 imperf ecta 	 sit, 	 quam 	 tertia 	 minor 	 aut 	
sexta; 	 sed 	 quia 	 tam 	 vicina 	 est 	 quintae, 	 ut 	 coram 	 huius 	 suavitate 	
tota 	illius 	gratia 	evanescat. 	
[8.2]	 	 Ad	 quod	 intelligendum, 	 advertendum 	 est 	 numquam 	 in	 musica 	
quintam 	 audiri, 	 quin	 etiam 	 quarta 	 acutior 	 quodammodo 	 adver -
tatur .	 Quod	 sequitur 	 ex 	 eo 	 quod	 diximus, 	 in	 unisono 	 octava 	
acutiorem 	 sonum 	 quodammodo 	 resonare. 	 Sit 	 enim, 	 v .	 g., 	 AC 	
distans 	a 	DB	 una 	quinta, 	
	 et 	 huius 	 resonantia, 	 octava 	 acutior ,	 sit 	 EF; 	 illa 	 certe 	 distabit 	 a 	
DB 	 una 	 quarta: 	 unde 	 fit 	 ut 	 illa 	 quasi 	 umbra 	 quintae, 	 quod 	 illam 	
perpetuo 	comitetur , 	possit 	appellari. 	
[ 8 . 3 ] 	 	 Atque 	 inde	 iam 	 patet, 	 quare 	 illa 	 in	 cantilenis 	 primo 	 et 	 per 	 se,	
hoc 	 est 	 inter 	 bassum 	 et 	 aliam 	 partem, 	 non	 possit 	 reponi. 	 Cum 	
	5
		 V 	 iz 	 vir 	 ni 	 ku:	»Med 	vse 	 mi	kon	 so 	 nan 	 ca 	 mi	je 	ta 	naj 	 bolj	ne 	 sreč 	 na 	...«	
 6
		 V 	 iz	 vir 	 ni	 ku: 	 »...	 in	 s 	 po	 moč	 jo	 dru 	 gih 	 kon	 so 	 nanc.« 	 – 	 Po	 jem 	 »ak 	 ci 	 denč 	 no«	 je 	 tu 	 pre 	 ne 	 sen 	
na 	 po	 droč 	 je 	 glas 	 be 	 ne 	 ga 	 stav 	 ka 	 in	 po	 me 	 ni,	 da 	 kvar 	 ta 	 kot 	 kon 	 so 	 nanč 	 ni	 in	 ter 	 val 	 v	 glas 	 be -
nem 	 stav 	 ku	 ne 	 na 	 sto 	 pa 	 po	 sebi, 	 za 	 ra 	 di	 sebe, 	 pač 	 pa 	 le 	 po 	 sle 	 dič 	 no, 	 v	 od	 vi	 sno 	 sti 	 od	 dru 	 gih	
kon 	 so 	 nanc, 	 npr .	 kvin 	 te. 	 De 	 jan 	 sko 	 to 	 po	 me 	 ni,	 da 	 se 	 kvar 	 ta 	 kot 	 kon	 so 	 nan 	 ca 	 ne 	 po 	 jav 	 lja 	 v	
od	 no	 su 	do	naj 	 niž 	 je 	 ga 	gla 	 su. 	
A                  C
D                              B
E           F
DE	QUAR T A.
39
se 	 na 	 mreč 	 med 	 sabo 	 bolj 	 raz 	 lo 	 ču 	 je 	 ta 	 in 	 tako 	 v	 več 	 ji	 meri 	 za 	 po-
slu 	 je 	 ta 	 sluh. 	 Zato 	 bi 	 bilo 	 hi 	 tro 	 grdo, 	 če 	 bi 	 se 	 v 	 sklad 	 bah 	 brez 	
vsa 	 ke 	 ga 	 va 	 rii 	 ra 	 nja 	 postav 	 lja 	 la 	 zgolj 	 kvin 	 ta. 	 T o 	 sod 	 bo 	 naj 	 utr 	 dim 	
s 	 pri 	 me 	 ro: 	 hi 	 tre 	 je 	 bi 	 se 	 nam 	 uprl 	 okus, 	 če 	 bi 	 se 	 ne 	 pre 	 sta 	 no 	 hra -
ni 	 li 	 s 	 slad 	 kor 	 jem 	 in 	 po 	 dob 	 ni 	 mi 	 iz 	 bra 	 ni 	 mi 	 jed 	 mi, 	 kot 	 pa 	 s 	 sa 	 mim 	
kru 	 hom, 	 če 	 prav 	 bo 	 vsak 	 do 	 priz 	 nal, 	 da 	 v 	 pri 	 mer 	 ja 	 vi 	 z 	 nji 	 mi 	 kruh 	
ni tako sla sten. 
VIII
O	KV AR 	 TI
[ 8 . 1 ] 	 	 Med	 vse 	 mi	 kon	 so 	 nan 	 ca 	 mi	 ima 	 kvar 	 ta 	 naj 	 bolj	 neu	 go	 den	 po	 lo	 žaj;
5	
 
v	 kom	 po	 zi	 ci 	 jah 	 na 	 sto 	 pa 	 zgolj	 ak 	 ci 	 denč 	 no	 in	 so 	 ča 	 sno 	 z	 dru 	 gi	 mi	
kon	 so 	 nan 	 ca 	 mi.
6 
	 Neu 	 god	 nost 	 nje 	 ne 	 ga 	 po	 lo	 ža 	 ja 	 si 	 cer 	 ni	 v	 tem, 	 da 	
bi 	 bila 	 manj 	 po 	 pol	 na 	 kot 	 mala 	 ter 	 ca 	 ali 	 sek 	 sta, 	 pač 	 pa 	 v	 tem, 	 da 	
je 	 tako 	 bli	 zu 	 kvin	 te, 	 da 	 so 	 ob	 nje 	 ni	 mi 	 li 	 ni	 bla 	 go	 zvoč	 nost 	 kvar 	 te 	
po	 vsem 	iz	 gu	 bi.
[8.2] 		 Za 	 ra 	 zu 	 me 	 vanje 	 tega 	 si 	 je 	 tre 	 ba 	 uza 	 ve 	 sti 	 ti: 	 ni	 ko	 li 	 se 	 v	 glas 	 bi	 ne 	
sli 	 ši	 kvin	 ta, 	 ne 	 da 	 bi	 se 	 ob	 njej 	 na 	 neki 	 na 	 čin	 zaz 	 na 	 va 	 la 	 tudi 	 zgor -
nja 	 kvar 	 ta. 	 T o	 iz	 ha 	 ja 	 iz	 na 	 še 	 po	 prejš 	 nje 	 ugo	 to 	 vi	 tve, 	 da 	 v	 uni	 so 	 nu 	
na 	 neki 	 na 	 čin 	 so 	 zve 	 ni 	 ok 	 ta 	 vo 	 viš 	 ji 	 ton.
1 
	 Naj 	 bo	 na 	 pri 	 mer 	 AC 	
od	 da 	 ljen 	od	DB 	za 	eno 	kvin	 to, 	
	 in 	 z	 AC 	 so 	 zve 	 ne 	 či	 ton, 	 viš	 ji	 za 	 eno 	 ok	 ta 	 vo,	 naj 	 bo	 EF;	 go	 to 	 vo	 bo	
ta 	 od	 DB 	 od	 da 	 ljen 	 za 	 eno 	 kvar 	 to. 	 Kvar 	 to 	 je 	 tako 	 mo	 go	 če 	 ime 	 ti 	
za 	ne 	 kak 	 šno	 sen 	 co 	kvin	 te, 	saj 	jo	ne 	 pre 	 sta 	 no 	sprem 	 lja. 	
[8.3]		 Iz 	 tega 	 pa 	 je 	 tudi 	 že 	 raz 	 vid 	 no,	 zakaj 	 se 	 v	 kom	 po	 zi	 ci 	 jah 	 kvar 	 ta 	
ne 	 more 	 po	 stav 	 lja 	 ti 	 na 	 prvo 	 me 	 sto,
2 
	 sama 	 po	 sebi, 	 se 	 pra 	 vi	 med 	
bas 	 in	 ka 	 te 	 re 	 ga 	 od	 dru 	 gih	 gla 	 sov: 	 Če 	 smo 	 na 	 mreč 	 de 	 ja 	 li,	 da 	 so 	
1
  Gl. 6.1.
2
	 	 Ad	 jek 	 tiv 	 (v	 ab 	 la 	 ti 	 vu)	 »pri 	 mo«	 nima 	 od	 no	 sni 	 ce; 	 mor 	 da 	 po	 meni 	 »prvo 	 me 	 sto«, 	 »od	 lo	 čil	 no 	
me 	 sto«. 	
A                  C
D          B
E            F
O	KV AR TI
40
enim	 dixerimus 	 ceteras 	 consonantias 	 dumtaxat 	 ad 	 variandam 	
quintam 	 esse 	 utiles 	 in	 musica, 	 certe 	 evidens 	 est 	 illam 	 fore 	
inutilem, 	 cum 	 quintam 	 non	 variet. 	 Quod	 patet, 	 quia 	 si 	 illa 	
poneretur 	 in	 graviori 	 parte, 	 quinta 	 acutior 	 semper 	 resonaret: 	
ubi	 facillime 	 auditus 	 adverteret, 	 illam 	 a 	 sede 	 propri a 	 ad 	 inferi -
orem 	 esse 	 deturbatam; 	 ideoque 	 maxime 	 quarta 	 illi	 displiceret, 	
quasi 	 tantum 	 umbra 	 pro 	 corpore, 	 vel	 imago 	 pro 	 ipsa 	 re, 	 foret 	
obiecta. 	
(IX)
DE	DIT ONO, 	 TER TIA 	MINORE , 	ET 	SEXTIS.
[ 9 . 1 ] 	 	 Ditonum 	 quarta 	 multis 	 nominibus 	 perfectiorem 	 esse, 	 patet 	 ex 	
dictis; 	 quibus 	 hoc 	 addam, 	 unius 	 consonantiae 	 perfectionem, 	
non	 ex	 illa 	 praecise 	 considerata, 	 dum	 est 	 simplex, 	 esse 	 desu -
mendam, 	 se d	 si mul	 ab 	 omnibus 	 huius 	 com positis. 	 Cuius 	 rat io 	
est, 	quia 	numquam 	tam 	ieiune	sola 	audiri 	potest, 	quin	huius	
compositae 	 resonantia 	 audiatur ,	 cum 	 in	 unisono 	 etiam 	 octavae 	
acutioris 	 resonantiam 	 contineri 	 supra 	 dictum 	 sit. 	 Sic 	 autem 	
consideratum 	 ditonum 	 patet, 	 ex	 secunda 	 figura, 	 minoribus 	
numeris 	 constare, 	 quam 	 quarta, 	 ideoque	 esse 	 perfectiorem. 	
Quapropter 	 etiam 	 ibi	 illum	 ante 	 quartam 	 posuimus, 	 quia 	 in 	
illa 	 figura 	 omnes 	 consonantias 	 iuxta 	 ordinem 	 perfectionis 	
voluimus 	collocare. 	
[9.2] 	 	 Hic 	 aute m 	 explicandum 	 est, 	 quare 	 tertium 	 genus 	 ditoni 	 sit 	 per -
3
		 V 	 iz 	 vir 	 ni 	 ku: 	 »os 	 ta 	 le 	 kon 	 so 	 nan 	 ce«; 	 kot 	 je 	 raz 	 vid	 no	 iz	 na 	 da 	 lje 	 va 	 nja, 	 je 	 z	 izra 	 zom	 »os 	 ta 	 le« 	
iz	 klju	 če 	 na 	le 	kvin	 ta. 	
4
		 Des 	 car 	 tes 	 tega 	 v	 do	 tu 	 kajš 	 njem 	 be 	 se 	 di	 lu	 ni	 za 	 pi	 sal. 	 Mor 	 da 	 alu 	 di	 ra 	 na 	 7.4,	 kjer 	 go	 vo	 ri 	 o	
tem, 	da 	kom	 po 	 zicija 	iz	sa 	 mih 	pa 	 ra 	 lel 	 nih 	kvint 	ni	mož	 na. 	
5
		 Kot 	 je 	 raz 	 vid	 no 	 iz	 so 	 sled 	 ja, 	 zla 	 sti 	 pa 	 iz	 9.6,	 se 	 kvin	 ta 	 »va 	 rii 	 ra« 	 tako, 	 da 	 se 	 po	 jav 	 lja 	 hkra 	 ti 	
z	 raz 	 lič	 ni 	 mi 	 dru 	 gi	 mi	 in	 ter 	 va 	 li,	 se 	 pra 	 vi	 v	 raz 	 lič	 nih	 akor 	 dih	 (npr .	 a 	 c 	 e, 	 c 	 e 	 g	 itd.). 	 Ker 	 je 	
nad 	 vsa 	 ko 	 kvin	 to 	 skri 	 to 	 pri 	 sot 	 na 	 kvar 	 ta 	 (gl.	 8.2),	 so 	 zvoč	 ja 	 iz	 kvin 	 ta 	 in	 kvar 	 te 	 (npr .	 c 	 g	
c’) 	 ni 	 mo 	 go 	 če 	 ime 	 ti 	 za 	 pri 	 mer 	 »va 	 rii 	 ra 	 nja« 	 kvin 	 te. 	 Za 	 kaj 	 pa 	 se 	 kvin 	 ta 	 ne 	 more 	 po 	 ja 	 vi 	 ti 	
pod 	kvar 	 to, 	je 	raz 	 lo	 že 	 no	v	na 	 da 	 lje 	 va 	 nju.	
6
		 V 	 iz	 vir 	 ni	 ku:	 »in 	 gra 	 vio	 ri 	 par 	 te«, 	 »v	 niž	 ji	 glas«; 	 miš	 lje 	 na 	 kvar 	 ta 	 v	 od	 no	 su 	 do	 naj 	 niž	 je 	 ga 	
gla 	 su 	sklad 	 be. 	
DE	DIT ONO, 	 TER TIA 	MINORE , 	ET 	SEXTIS.
41
kon so nan ce
3
	 v	 glas 	 bi	 po	 treb 	 ne 	 za 	 va 	 rii 	 ra 	 nje 	 kvin 	 te,
4
	 je 	 po	 vsem 	
ja 	 s no,	 da 	 bo	 kvar 	 ta 	 ne 	 rab 	 na, 	 s aj 	 je 	 ne 	 va 	 rii 	 ra.
5	
	 T o	 je 	 očit 	 no,	 kaj 	 ti, 	
če 	 bi 	 se 	 kvar 	 ta 	 po 	 sta 	 vi	 la 	 v	 spod 	 nji	 del 	 sklad 	 be,
6 
	 bi	 zgo	 raj 	 so -
zve 	 ne 	 la 	 kvin 	 ta 	 in 	 sluh 	 bi	 zlah 	 ka 	 zaz 	 nal, 	 da 	 je 	 bila 	 kvin	 ta 	 s 	 sebi 	
last 	 ne 	 ga 	 me 	 sta 	 preg 	 na 	 na 	 na 	 slab 	 še. 	 T ako 	 bi 	 mu	 kvar 	 ta 	 sploh 	 ne 	
uga 	 ja 	 la; 	 bila 	 bi,	 kot 	 da 	 bi	 se 	 po	 nu	 ja 	 la 	 le 	 sen 	 ca 	 na 	 me 	 sto 	 pred 	 me 	 ta 	
ali 	pa 	sli 	 ka 	na 	 me 	 sto 	stva 	 ri 	same. 	
IX
O	DI	 T O	 NU, 	MALI	 TER	 CI	IN	SEK	 ST AH
[9.1]		 Iz 	 do	 slejš 	 nje 	 ga 	 raz 	 prav 	 lja 	 nja 	 je 	 očit 	 no,	 da 	 je 	 di 	 ton 	 v	 mno	 gih	
po	 gle 	 dih	 po	 pol	 nej 	 ši	 od	 kvar 	 te. 	 T emu 	 naj 	 do	 dam, 	 da 	 se 	 o	 po-
pol	 no 	 sti 	 dane 	 eno 	 stav 	 ne 	 kon	 so 	 nance 	 ne 	 sme 	 so 	 di	 ti 	 zgolj 	 iz	 nje 	
same, 	 pač 	 pa 	 hkra 	 ti 	 tudi 	 iz	 vseh 	 njej 	 pri 	 pa 	 da 	 jo	 čih	 se 	 stav 	 lje 	 nih	
kon so nanc.
7 
	 Raz 	 log	 za 	 to 	 je, 	 da 	 se 	 no	 be 	 na 	 kon 	 so 	 nan 	 ca 	 ne 	 sli 	 ši 	
tako 	 suho 	 sama, 	 da 	 se 	 ob	 njej 	 ne 	 bi 	 zaz 	 na 	 va 	 lo	 tudi 	 so 	 zve 	 ne 	 nje 	
njej 	 pri 	 pa 	 da 	 jo	 če 	 se 	 stav 	 lje 	 ne 	 kon	 so 	 nance, 	 saj 	 je 	 bilo	 zgo	 raj 	 ugo -
tov 	 lje 	 no, 	 da 	 vse 	 bu 	 je 	 uni 	 so 	 no 	 tudi 	 so 	 zve 	 ne 	 nje 	 zgor 	 nje 	 ok 	 ta 	 ve.
8 
 
Za 	 tako 	 ra 	 zum	 lje 	 ni	 di 	 ton
9	
	 pa 	 je 	 iz	 dru 	 ge 	 pre 	 gled 	 ni	 ce 	 očit 	 no,	 da 	
se 	 sto 	 ji	 iz	 manj 	 ših	 šte 	 vil	 kot 	 kvar 	 ta 	 in	 da 	 je 	 zato 	 po	 pol	 nej 	 ši	 od	
nje.
10 
	 Prav 	 za 	 ra 	 di	 tega 	 smo 	 di	 ton 	 v	 dru 	 gi	 pre 	 gled 	 ni 	 ci 	 po	 sta 	 vi 	 li	
pred 	 kvar 	 to, 	 saj 	 smo 	 kon	 so 	 nan 	 ce 	 hote 	 raz 	 vr 	 sti 	 li	 v	 njej 	 z	 ozi	 rom 	
na po pol nost. 
[9.2] 		 Zdaj 	 pa 	 je 	 po	 treb 	 no	 raz 	 lo	 ži 	 ti, 	 za 	 kaj 	 je 	 pri 	 di	 to 	 nu	 naj 	 po	 pol	 nej 	 ši 	
7
		 Če 	 upo	 ra 	 bi	 mo 	 ter 	 mi 	 no 	 lo 	 gi	 jo	 iz	 6.4,	 mi	 sli 	 Des 	 car 	 tes 	 re 	 či,	 da 	 od	 lo	 ča 	 jo	 o	 po	 pol	 no	 sti 	 ka 	 te 	 re 	
koli	 kon	 so 	 nan 	 ce 	 vse 	 kon	 so 	 nan 	 ce 	 nje 	 ne 	 ga 	 rodu; 	 ob	 ter 	 ci 	 je 	 tre 	 ba 	 tako 	 hkra 	 ti 	 upo	 šte 	 va 	 ti 	
tudi 	 de 	 ci 	 mo	 in	 dve 	 ok	 ta 	 vi	 s 	 ter 	 co. 	 Izra 	 za 	 »rod«, 	 »ge 	 nus«, 	 Des 	 car 	 tes 	 tu 	 si 	 cer 	 ne 	 upo	 rab -
lja; 	 go 	 vo 	 ri 	 le 	 o	 kon	 so 	 nan 	 cah 	 in	 »se 	 stav 	 lje 	 nih«,	 pri 	 če 	 mer 	 si 	 mo	 ra 	 mo 	 mi	 sli 	 ti 	 iz 	 puš	 če 	 no	
od	 no	 sni 	 co 	»kon	 so 	 nan 	 cah«. 	
8
  Gl. 6.1.
9
		 Tj.	vsi 	in 	 ter 	 va 	 li 	iz 	rodu 	di 	 to 	 nov .	
10
	 Gl. 	 6.4.	 –	 Iz	 Kom 	 pen 	 di	 ja 	 ni	 raz 	 vid 	 no, 	 kaj 	 na 	 tanč 	 no	 so 	 pri 	 ulom	 kih 	 Des 	 car 	 te 	 su 	 »manj 	 ša« 	
in 	 kaj 	 »več 	 ja« 	 šte 	 vi	 la. 	 V er 	 jet 	 no	 ho	 če 	 re 	 či,	 da 	 so 	 raz 	 mer 	 ja 	 pri 	 di	 to 	 nih 	 (1/5,	 2/5	 in 	 4/5	 –	 če 	
oz	 na 	 ču	 je 	 mo 	 zve 	 ne 	 či	 del 	 stru 	 ne) 	 za 	 ra 	 di 	 štev 	 cev 	 1,	 2	 in	 5	 v	 smi 	 slu 	 2.4	 v	 splo 	 šnem 	 la 	 že 	
do 	 jem 	 lji	 va 	kot 	raz 	 mer 	 ja 	v	kvar 	 tah 	(3/16, 	3/8	in	3/4).	
O	DIT ONU, 	MALI	 TERCI	IN	SEKST AH
42
fectissimum, 	 atque 	 in 	 nervis 	 testudinis 	 tremulationem 	 efficiat 	
visu 	 perceptibile m,	 potius 	 quam 	 primum 	 aut 	 secundum. 	 Quod 	
oriri 	 existimo, 	 immo	 assero, 	 ex	 eo	 quod	 in	 multiplici 	 proportione 	
consistat, 	 alia 	 in 	 superparticulari ,	 vel 	 multiplici 	 et 	 superparticu -
lari 	simul. 	
[9.3] 		 Quare 	 autem 	 ex 	 multiplici 	 proportione 	 perfectissimae 	 conso -
nantiae 	 generentur ,	 quas 	 idcirco 	 in 	 prima 	 figura 	 primo 	 ordine 	
collocavimus, 	sic 	demonstro:
[ 9 . 4 ] 	 	 Distet 	 linea 	 AB	 a 	 CD	 tertio 	 genere 	 ditoni. 	 Quocumque 	 pacto 	 im -
aginemur 	 sonum 	 ab 	 auditu 	 percipi, 	 certum 	 est 	 facilius 	 distingui 	
posse, 	 qualis 	 sit 	 proportio 	 inter 	 AB 	 et 	 CD, 	 quam 	 v .	 g. 	 inter 	 CF 	
et 	 CD. 	 Quia 	 primum 	 agnoscetur 	 directe 	 per 	 applicationem 	 soni 	
AB 	 ad 	 partes 	 soni 	 CD, 	 nempe 	 CE, 	 EF ,	 FG, 	 etc.: 	 nec 	 quicquam 	
in 	 fine 	 erit 	 residui. 	 Quod 	 idem 	 in 	 proportione 	 soni 	 CF 	 ad 	 CD 	
non 	 accidit: 	 si 	 enim 	 applicetur 	 CF 	 ad 	 FH, 	 residuum 	 erit 	 HD; 	 per 	
cuius 	 reflexionem 	 oportet 	 agnoscere, 	 quae 	 sit 	 proportio 	 inter 	 CF 	
et 	CD:	quod	longius 	est. 	
[ 9 . 5 ] 	 	 Eodem	 pacto 	 illud	 concipietur ,	 si 	 quis 	 dixerit 	 sonum 	 aures 	
ferire 	 multis 	 icti bus, 	 idque 	 eo 	 celerius 	 quo 	 sonus 	 acutior 	 est. 	
T unc 	 enim, 	 ut 	 sonus 	 AB 	 perveniat 	 ad 	 uniformitatem 	 cum 	 sono 	
CD, 	 debet 	 tantum 	 aures 	 ferire 	 quinque 	 ictibus, 	 dum 	 CD 	 semel 	
feriet. 	 Sonus 	 autem 	 CF 	 non 	 tam 	 cito 	 redibit 	 ad 	 unisonantiam; 	
non 	 enim 	 id 	 fiet, 	 nisi 	 post 	 secundum 	 ictum 	 soni 	 CD, 	 ut 	 patet 	 ex 	
demonstratione 	 superiori. 	 Idemque 	 explicabitur ,	 quocumque 	
modo	sonum 	audiri 	concipietur . 	
[ 9 . 6 ] 	 	 T ertia 	 minor 	 ex	 ditono, 	 ut 	 quarta 	 a 	 quinta; 	 ideoque	 quarta 	
imperfectior 	 est, 	 ut 	 ditonus 	 quinta. 	 Nec 	 ideo 	 prohibenda 	 est 	 in 	
musica; 	 illa 	 enim 	 ad 	 variandam 	 quintam 	 non 	 est 	 inutilis, 	 immo 	
11
		 Elip 	 sa, 	 ki	 jo 	 je 	 mo	 go	 če 	 do	 pol	 ni	 ti 	 ta 	 ko	 le: 	 »... 	 za 	 kaj 	 je 	 v 	 rodu 	 di	 to 	 nov	 naj 	 po	 pol	 nej 	 ši	 tret 	 ji 	
di	 ton 	...«	Us 	 trez 	 no	bi	bilo	mo	 go	 če 	preu 	 be 	 se 	 di 	 ti 	tudi 	na 	 dalj 	 nje 	be 	 se 	 di	 lo	od	 stav 	 ka. 	
1
		 Su 	 per 	 par 	 ti 	 ku	 lar 	 no	 raz 	 mer 	 je 	 je 	 ti 	 sto, 	 pri 	 ka 	 te 	 rem 	 je 	 raz 	 li	 ka 	 med 	 štev 	 cem 	 in	 ime 	 no	 val 	 cem 	
1,	 mno	 go	 krat 	 no	 pa 	 ti 	 sto, 	 pri 	 ka 	 te 	 rem 	 je 	 bo	 di	 si 	 šte 	 vec 	 bo	 di	 si 	 ime 	 no	 va 	 lec 	 1.	 Pri 	 di	 to 	 nih 	 je 	
to 	 rej 	 1/5	 mno	 go	 krat 	 no	 raz 	 mer 	 je, 	 4/5	 su 	 per 	 par 	 ti 	 ku	 lar 	 no,	 2/5	 pa 	 mno 	 go 	 krat 	 no 	 in	 su 	 per -
par 	 ti 	 ku 	 lar 	 no 	hkra 	 ti. 	
2
		 Ni 	 ja 	 sno, 	 na 	 kaj 	 na 	 tančno 	 se 	 na 	 na 	 ša 	 re 	 la 	 tiv 	 ni	 zai 	 mek 	 »cu 	 ius«; 	 mor 	 da 	 tudi 	 na 	 ce 	 lot 	 ni	
po	 sto 	 pek: 	 »Raz 	 mer 	 je 	 med 	 CF	 in	 CD 	 je 	 tako 	 pre 	 poz	 nav 	 no	 prek 	 tega 	 raz 	 mi 	 sle 	 ka, 	 kar 	 je 	
dalj 	 še.« 	
   A          B
   C          E             F               G                    H                       D
DE	DIT ONO, 	 TER TIA 	MINORE , 	ET 	SEXTIS.
43
tret ji rod
11 
	 in 	 za 	 kaj 	 pov	 zro 	 ča 	 ta 	 rod 	 di	 to 	 na 	 –	 prej 	 kot 	 prvi 	 ali 	
dru 	 gi 	 – 	 na 	 stru 	 nah 	 lut 	 nje 	 z 	 oče 	 som 	 zaz 	 nav 	 no 	 tre 	 se 	 nje. 	 Me 	 nim, 	
celo 	 tr 	 dim,	 da 	 iz	 ha 	 ja 	 to 	 iz	 tega, 	 ker 	 ob	 sto 	 ji	 v	 mno	 go	 krat 	 nem 	 raz -
mer 	 ju, 	 os 	 ta 	 la 	 dva 	 pa 	 v 	 su 	 per 	 par 	 ti 	 ku 	 lar 	 nem 	 oz. 	 v 	 mno 	 go 	 krat 	 nem 	
in 	su 	 per 	 par 	 ti 	 ku 	 lar 	 nem 	hkra 	 ti.
1 
 
[ 9 . 3 ] 	 	 Za 	 kaj 	 pa 	 na 	 sta 	 ja 	 jo	 naj 	 po	 pol	 nej 	 še 	 kon	 so 	 nan 	 ce 	 iz	 mno	 go	 krat 	 ne 	 ga 	
raz 	 mer 	 ja 	 - 	 v 	 prvi 	 pre 	 gled 	 ni 	 ci 	 smo 	 jih	 zato 	 raz 	 vr 	 sti 	 li	 v 	 prvi 	 stol -
pec 	–	raz 	 la 	 gam 	ta 	 ko 	 le: 	
[ 9 . 4 ] 	 	 Naj 	 se 	 da 	 lji	 ca 	 AB	 raz 	 lo	 ču	 je 	 od	 da 	 lji	 ce 	 CD	 za 	 tret 	 ji	 rod 	 di	 to 	 na. 	 Ne	
gle 	 de 	 na 	 to, 	 kako 	 si 	 pred 	 stav 	 lja 	 mo,	 da 	 zaz 	 na 	 va 	 mo	 ton, 	 je 	 go	 to 	 vo 	
laž 	 je 	 lo 	 či	 ti 	 raz 	 mer 	 je 	 med 	 AB 	 in	 CD 	 kot 	 pa 	 na 	 pri 	 mer 	 med 	 CF	 in	
CD. 	 Kaj 	 ti 	 v 	 pr 	 vem 	 pri 	 me 	 ru 	 bo	 raz 	 mer 	 je 	 do	 loč 	 lji 	 vo	 ne 	 po	 sred 	 no 	
prek 	 na 	 na 	 ša 	 nja 	 tona 	 AB	 na 	 dele 	 tona 	 CD, 	 na 	 mreč 	 CE,	 EF ,	 FG	
itd., 	 pri 	 če 	 mer 	 na 	 kon	 cu 	 ne 	 bo 	 no 	 be 	 ne 	 ga 	 os 	 tan 	 ka. 	 T o	 pa 	 se 	 v	 raz -
merju 	 tona 	 CF	 do 	 CD	 ne 	 zgo	 di: 	 če 	 se 	 na 	 mreč 	 na 	 ne 	 se 	 CF	 na 	 FH, 	
bo	 os 	 ta 	 nek 	 HD. 	 Raz 	 mer 	 je 	 med 	 CF 	 in	 CD 	 je 	 tako 	 pre 	 poz	 nav 	 no	
prek 	upo	 šte 	 va 	 nja 	tega 	os 	 tan 	 ka,
2 
	kar 	je 	dol	 go 	 traj 	 nej 	 še. 	
[ 9 . 5 ] 	 	 Na 	 isti 	 na 	 čin	 bo	 mo	 go	 če 	 ra 	 zu	 me 	 ti, 	 če 	 kdo	 pra 	 vi,	 da 	 ton 	 udar 	 ja 	 na 	
uše 	 sa 	 z	 mno	 go	 št e 	 vil	 ni	 mi	 uda r 	 c i,	 in	 si 	 c er 	 t em 	 hi	 t re 	 je, 	 čim	 viš	 ji	 je.	
V 	 tem 	 pri 	 me 	 ru 	 mora 	 ton 	 AB 	 uda 	 ri 	 ti 	 na 	 uše 	 sa 	 le 	 s 	 pe 	 ti 	 mi 	 udar 	 ci, 	
da 	 bi	 se 	 se 	 šel 	 s 	 to 	 nom	 CD,	 ki	 bo	 med 	 tem 	 uda 	 ril 	 en 	 krat. 	 A 	 ton 	 CF 	
se 	 ne 	 bo 	 tako 	 hi 	 tro 	 se 	 šel 	 s 	 to 	 nom 	 CD. 	 T o	 bi 	 se 	 na 	 mreč 	 zgo 	 di 	 lo 	
še 	 le 	 po 	 dru 	 gem 	 udar 	 cu 	 tona 	 CD, 	 kot 	 je 	 raz 	 vid 	 no 	 iz 	 zgor 	 nje 	 ga 	
pri 	 ka 	 za. 	 Raz 	 la 	 ga 	 je 	 ista, 	 ka 	 kor 	 koli 	 že 	 se 	 ra 	 zu 	 me 	 va 	 zaz 	 na 	 va 	 nje 	
tona. 
[9.6] 		 Kot 	 iz 	 ha 	 ja 	 kvar 	 ta 	 iz 	 kvin 	 te, 	 iz 	 ha 	 ja 	 iz 	 di 	 to 	 na 	 mala 	 ter 	 ca. 	 Zato 	
je 	 ne 	 po 	 pol 	 nej 	 ša 	 od 	 kvar 	 te, 	 po 	 dob 	 no 	 kot 	 je 	 di 	 ton 	 ne 	 po 	 pol 	 nej 	 ši 	
od 	 kvin 	 te. 	 V en 	 dar 	 male 	 ter 	 ce 	 za 	 ra 	 di 	 tega 	 iz 	 glas 	 be 	 še 	 ni 	 tre 	 ba 	
iz 	 klju 	 či 	 ti, 	 saj 	 za 	 va 	 rii 	 ra 	 nje 	 kvin 	 te 	 ni 	 samo 	 ko 	 rist 	 na, 	 am 	 pak 	 tudi 	
po 	 treb 	 na:
3	
	 Ob	 vsa 	 kem 	 tonu 	 se 	 sli 	 ši 	 ok	 ta 	 va
4 	
	 in 	 ker 	 je 	 ved 	 no 	 pri -
sot 	 na, 	 ne 	 more 	 pri 	 na 	 ša 	 ti 	 va 	 ria 	 cij 	 ske 	 raz 	 no	 li	 ko	 sti. 	 Podob	 no	 tudi 	
3
		 Kot 	 je 	 raz 	 vid	 no	 iz	 na 	 da 	 lje 	 va 	 nja, 	 ima 	 Des 	 car 	 tes 	 v	 mi	 slih 	 to, 	 da 	 se 	 obe 	 nem 	 s 	 kvin	 to 	 lah 	 ko	
po 	 jav 	 lja 	 bo 	 disi 	 ve 	 li 	 ka 	 bo 	 di 	 si 	 mala 	 ter 	 ca. 	 Izra 	 že 	 no 	 s 	 poj 	 mi, 	 ki 	 jih 	 v 	 nje 	 go 	 vem 	 ča 	 su 	 še 	 ni 	
bilo, 	go	 vo 	 ri 	o	raz 	 li 	 ki 	med 	du	 ro 	 vim 	in	mo 	 lo 	 vim 	akor 	 dom. 	
4
		 V 	 iz	 vir 	 ni 	 ku:	»Ko 	se 	na 	 mreč 	v	uni	 so 	 nu	ved 	 no 	sli 	 ši	ok	 ta 	 va 	...«
O	DIT ONU, 	MALI	 TERCI	IN	SEKST AH
   A          B
   C          E             F               G                    H                       D
44
necessaria. 	 Cum	 enim 	 octava 	 ubique 	 audiatur 	 in	 unisono, 	 haec 	
varietatem 	 affere 	 non 	 potest, 	 cum 	 semper 	 ponatur ,	 nec 	 solus 	
ditonus 	 sufficit 	 ad 	 varietatem: 	 nulla 	 enim 	 esse 	 potest, 	 nisi 	 ad 	
minimum 	 inter 	 duo; 	 quapropter 	 ei 	 tertia 	 minor 	 adiuncta 	 est, 	 ut 	
illae 	 cantilenae, 	 ubi 	 frequentiore s 	 sunt 	 ditoni, 	 differant 	 ab 	 iis 	 in 	
quibus 	saepius 	tertia 	minor 	iteratur . 	
[ 9 . 7 ] 	 	 Sexta 	 maior 	 procedit 	 a 	 ditono, 	 eademque 	 fere 	 ratione 	 partic -
ipat 	 huius 	 naturam, 	 atque 	 decima 	 maior 	 et 	 decima 	 septima. 	
Ad	 quod	 intelligendum, 	 aspicienda 	 est 	 prima 	 figura, 	 ubi	 in 	
numero 	 quatuor ,	 decima 	 quinta, 	 octava 	 et 	 quarta 	 reperiuntur . 	
Qui	 numerus 	 primus 	 est 	 compositus, 	 et 	 qui	 per 	 binarium, 	 qui 	
octavam 	 repraesentat, 	 ad 	 unitatem 	 usque 	 resolvitur .	 Unde	 fit 	
ut 	 consonantiae 	 omnes, 	 quae 	 ex	 illo	 generantur ,	 ad 	 compo -
sitionem 	 aptae 	 sint; 	 inter 	 quas 	 cum 	 quarta 	 reperiatur ,	 quam 	
supra 	 idcirco 	 monstrum 	 octavae 	 sive 	 defectivam 	 octavam 	
esse 	 diximus, 	 inde	 sequitur 	 illam 	 etiam 	 non	 esse 	 inutilem 	
in	 compositione, 	 ubi	 non	 recurrunt 	 eaedem 	 rationes, 	 quae 	
impediunt 	 quominus 	 ponatur 	 sola: 	 tunc 	 enim	 ab 	 adiuncta 	
perficitur ,	neque	amplius 	est 	quintae 	subdita. 	
[ 9 . 8 ] 	 	 Sexta 	 minor 	 eodem 	 modo	 fit 	 a 	 tertia 	 minore, 	 ut 	 maior 	 a 	 ditono; 	
et 	 ita 	 tertiae 	 minoris 	 naturam 	 et 	 affectiones 	 mutuatur ,	 neque 	 ratio 	
est 	quare 	id	non	esset. 	
[ 9 . 9 ] 	 	 Nunc 	 sequeretur ,	 ut 	 de	 variis 	 consonantiarum 	 virtutibus 	 ad 	
movendos 	 a ffectus 	 loqueremur; 	 se d	 huius 	 r ei 	 disquisitio 	 e xactior 	
potest 	 elici 	 a 	 iam 	 dictis, 	 et 	 compendii 	 limites 	 excedit. 	 Illae 	 enim 	
t am 	 variae 	 su nt, 	 e t 	 t am 	 levibus 	 c ircumstantiis 	 fultae, 	 ut 	 integrum 	
volumen 	ad 	id	perficiendum 	non	sufficeret.
[9.10] 		 Id	 igitur 	 tantum 	 dicam, 	 hac 	 de 	 re, 	 praecipuam 	 varietatem 	 ab 	
his 	 quatuor 	 ultimis 	 oriri, 	 quarum 	 ditonus 	 et 	 sexta 	 maior 	 grati-
ores 	 laetioresque 	 sunt, 	 quam 	 tertia 	 et 	 sexta 	 minores; 	 ut 	 etiam 	 a 	
practicis 	 fuit 	 observatum, 	 et 	 facile 	 deduci 	 potest 	 ex 	 dictis, 	 ubi 	
5
		 V 	 iz	 vir 	 ni 	 ku:	»T e 	na 	 mreč 	ne 	more 	biti 	r a 	 zen 	med 	naj 	 manj 	dve 	 ma 	stva 	 re 	 ma.«
6
		 Gl. 	5.4.
7
	 	 Des 	 car 	 tes 	 ime 	 nu 	 je 	 ve 	 li	 ko	 sek 	 sto 	 tu 	 le 	 z 	 zaim 	 kom	 »illa«, 	 »ona«; 	 stro 	 go	 vze 	 to 	 bi	 ta 	 zai -
mek 	 mo 	 ral 	 po 	 me 	 ni 	 ti 	 kvar 	 to, 	 saj 	 go 	 vo 	 ri 	 sta 	 vek 	 o 	 njej. 	 V en 	 dar 	 je 	 vse 	 bi 	 na 	 tega 	 je 	 zi 	 kov 	 no 	
ne 	 po 	 vsem 	 iz 	 de 	 la 	 ne 	 ga 	 od 	 lom 	 ka 	 smi 	 sel 	 na 	 le, 	 če 	 se 	 z 	 na 	 ve 	 de 	 nim 	 zaim 	 kom 	 ra 	 zu 	 me 	 glav 	 ni 	
sub 	 jekt 	 od	 stav 	 ka, 	 to 	 pa 	 je 	 ve 	 li	 ka 	 sek 	 sta. 	 Des 	 car 	 tes 	 ho	 če 	 re 	 či:	 če 	 je 	 – 	 si 	 cer 	 z 	 ome 	 ji	 tva 	 mi	
–	 upo	 rab 	 na 	 kvar 	 ta, 	 ki 	 na 	 sta 	 ne 	 iz	 pr 	 ve 	 ga 	 se 	 stav 	 lje 	 ne 	 ga 	 šte 	 vi	 la, 	 je 	 upo	 rab 	 na 	 tudi 	 ve 	 li	 ka 	
sek 	 sta, 	ki	na 	 sta 	 ne 	iz	ne 	 se 	 stav 	 lje 	 ne 	 ga 	šte 	 vi	 la 	(pra 	 šte 	 vila) 	5.	
8
		 Izraz 	 »ab 	 adiunc 	 ta«, 	 »s 	 stra 	 ni 	 pri 	 pe 	 te«, 	 »od	 pri 	 pe 	 te«, 	 nima 	 od	 no	 sni 	 ce. 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 va 	
DE	DIT ONO, 	 TER TIA 	MINORE , 	ET 	SEXTIS.
45
sam 	 di	 ton 	 ne 	 za 	 do	 stu 	 je 	 za 	 va 	 ria 	 cij 	 sko 	 raz 	 no	 li	 kost. 	 T e 	 na 	 mreč 	 ne 	
more 	 biti, 	 če 	 ni	 me 	 nja 	 va 	 nja 	 med 	 naj 	 manj 	 dve 	 ma 	 stva 	 re 	 ma.
5	
 Zato 
je 	 bila 	 di 	 to 	 nu	 do	 da 	 na 	 mala 	 ter 	 ca, 	 da 	 bi	 se 	 ti 	 ste 	 sklad 	 be, 	 kjer 	 so 	
po	 go	 stej 	 ši	 di	 to 	 ni,	 raz 	 lo	 če	 va 	 le	 od	 onih,	 v	 ka 	 te 	 rih 	 se 	 češ	 če	 po	 jav 	 lja 	
mala 	ter 	 ca. 	
[9.7] 		 V e 	 li	 ka 	 sek 	 sta 	 iz 	 ha 	 ja 	 iz	 di 	 to 	 na 	 in	 je 	 ne 	 ka 	 ko	 iz 	 is 	 te 	 ga 	 raz 	 lo	 ga 	 de -
lež 	 na 	 nje 	 go	 ve 	 na 	 ra 	 ve 	 kot 	 ve 	 li 	 ka 	 de 	 ci 	 ma 	 in	 de 	 ci 	 ma 	 sep 	 ti 	 ma. 	 Za 	
ra 	 zu 	 me 	 va 	 nje 	 tega 	 si 	 je 	 tre 	 ba 	 og	 le 	 da 	 ti 	 prvo 	 pre 	 gled 	 ni	 co,
6
 kjer je 
pri 	 šte 	 vi 	 lu 	 4	 mo	 go	 če 	 naj 	 ti 	 de 	 ci 	 mo 	 kvin	 to, 	 ok 	 ta 	 vo	 in	 kvar 	 to. 	 Šte -
v i	 lo	 4	 je	 prvo 	 se 	 stav 	 lje	 no	 šte 	 vi	 lo	 in	 prvo, 	 ki	 ga 	 je	 prek 	 šte 	 vi	 la 	 2,	 ki 	
pred 	 stav 	 lja 	 ok	 ta 	 vo,	 mo	 go	 če	 raz 	 sta 	 vi	 ti 	 vse 	 do	 šte 	 vi	 la 	 1.	 Zato 	 so 	 za 	
kom	 po	 ni	 ra 	 nje	 pri 	 mer 	 ne	 vse 	 kon	 so 	 nan 	 ce, 	 ki	 iz	 ha 	 ja 	 jo	 iz	 šte 	 vi	 la 	 4. 	
Med	 temi 	 je	 tudi 	 kvarta, 	 za 	 ka 	 te 	 ro 	 smo 	 po	 prej 	 de	 ja 	 li,	 da 	 je	 spre -
vr 	 že	 na 	 ali 	 ne	 za 	 dost 	 na 	 ok	 ta 	 va, 	 iz	 če	 sar 	 sle 	 di,	 da 	 je	 pri 	 kom	 po	 ni	 ra -
nju	 upo	 rab 	 na 	 tudi 	 ve	 li	 ka 	 sek 	 sta,
7 
 la da pri njej ne na sto pa jo ti sti 
raz 	 lo	 gi,	 ki	 pre 	 pre 	 ču	 je 	 jo,	 da 	 bi 	 na 	 sto 	 pa 	 la 	 sama; 	 na 	 sta 	 ne 	 na 	 mreč 	
prek 	so 	 sed 	 nje 	kon	 so 	 nan 	 ce 	in	ni	pod	 lož	 na 	kvin 	 ti.
8
 
[9.8] 		 Mala 	 sek 	 sta 	 na 	 sta 	 ne 	 iz 	 male 	 ter 	 ce 	 na 	 enak 	 na 	 čin	 kot 	 ve 	 li	 ka 	 sek -
sta 	 iz 	 di 	 to 	 na; 	 tako 	 priv 	 ze 	 ma 	 na 	 ra 	 vo 	 in 	 last 	 no 	 sti 	 male 	 ter 	 ce 	 in 	 ni 	
raz 	 lo 	 ga, 	za 	 kaj 	ne 	bi 	bilo	tako.
[9.9] 		 Zdaj 	 bi 	 mo 	 ra 	 li 	 spre 	 go 	 vo 	 ri 	 ti 	 o 	 raz 	 lič 	 nih 	 zmož 	 no	 stih, 	 ki	 jih 	 ima 	 jo	
kon	 so 	 nan 	 ce 	 za 	 vzbu	 ja 	 nje	 du	 šev	 nih	 raz 	 po	 lo	 ženj.	 T oda 	 po	 drob 	 nej-
šo 	 raz 	 pra 	 vo 	 o 	 tem 	 je 	 mo 	 go 	 če 	 iz 	 pe 	 lja 	 ti 	 iz 	 do 	 slej 	 že 	 po 	 ve 	 da 	 ne 	 ga, 	
po 	 leg 	 tega 	 pa 	 bi 	 to 	 pre 	 se 	 glo 	 meje 	 kom 	 pen 	 di 	 ja. 	 Zmož 	 no 	 sti, 	 ki 	 jih 	
ima 	 jo	 kon	 so 	 nan 	 ce 	 za 	 vzbu	 ja 	 nje	 du	 šev	 nih	 raz 	 po	 lo	 ženj,	 so 	 na 	 mreč 	
tako 	 raz 	 lič 	 ne 	 in 	 od 	 vi 	 sne 	 od 	 tako 	 ma 	 len 	 kost 	 nih 	 oko 	 liš 	 čin, 	 da 	 za 	
do 	 vr 	 še 	 no 	raz 	 pra 	 vo 	o	tem 	ne 	bi	za 	 do 	 sto 	 va 	 la 	niti 	cela 	knji	 ga. 	
[9.10] 		 O	 tem 	 vpra 	 ša 	 nju 	 naj 	 re 	 čem 	 to 	 rej 	 le 	 to: 	 Zad 	 nje 	 šti 	 ri 	 kon 	 so 	 nan 	 ce 	
pov	 zro 	 ča 	 jo	 pre 	 cejš 	 njo	 raz 	 no	 li	 kost; 	 med 	 nji	 mi	 sta 	 di	 ton 	 in	 ve 	 li	 ka 	
sek 	 sta 	 bolj 	 pri 	 jet 	 ni 	 in 	 bolj 	 ve 	 se 	 li 	 kot 	 mala 	 ter 	 ca 	 in 	 mala 	 sek 	 sta. 	
T o	 so 	 upo 	 šte 	 va 	 li 	 prak 	 ti 	 ki, 	 brez 	 te 	 žav 	 pa 	 je 	 mo 	 go 	 če 	 iz 	 pe 	 lja 	 ti 	 tudi 	
mi 	 sel 	 ni	 po	 vsem 	 ja 	 sna; 	 naj 	 brž 	 ho 	 če 	 re 	 či, 	 da 	 na 	 sta 	 ne 	 ve 	 li	 ka 	 sek 	 sta 	 iz	 di	 to 	 na, 	 ki	 je 	 v	 pre -
gled 	 ni 	 ci 	 na 	 nje 	 ni 	 de 	 sni, 	 med 	 tem 	 ko 	 na 	 sta 	 ne 	 kvar 	 ta 	 ak 	 ci 	 denč 	 no 	 ob 	 kvin 	 ti, 	 za 	 ra 	 di 	 če 	 sar 	 ji 	
je 	 pod 	 lož 	 na, 	 tako 	 da 	 se 	 ne 	 more 	 po 	 jav 	 lja 	 ti 	 kot 	 sa 	 mo	 stoj 	 na 	 kon 	 so 	 nan 	 ca. 	 Če 	 je 	 ta 	 raz 	 la 	 ga 	
pra 	 vil 	 na, 	 se 	 ob 	 pri 	 mer 	 ja 	 vi 	 kvar 	 te 	 in 	 ve 	 li 	 ke 	 sek 	 ste 	 Des 	 car 	 tes 	 po 	 slu 	 žu 	 je 	 dveh 	 raz 	 lič 	 nih 	 ar -
gu 	 men 	 ti 	 ranj; 	 pri 	 ve 	 li 	 ki 	 sek 	 sti 	 ga 	 za 	 ni 	 ma 	 to, 	 da 	 na 	 sta 	 ne 	 ob 	 de 	 lje 	 nju 	 na 	 pe 	 ti 	 ne, 	 in 	 ne 	 to, 	 da 	
jo	 po 	 na 	 zo	 ri 	 lo	 v	 6.10 	 pri 	 ka 	 zu 	 je 	 kot 	 kom 	 ple 	 men 	 tar 	 ni 	 in	 ter 	 val 	 k	 mali 	 ter 	 ci, 	 pri 	 oce 	 nje 	 va 	 nju 	
kvar 	 te 	 pa 	 pou	 dar 	 ja, 	 da 	 na 	 sta 	 ne 	 z 	 arit 	 me 	 tič 	 nim	 de 	 lje 	 njem 	 ok 	 ta 	 ve 	 ak 	 ci 	 denč 	 no	 ob	 kvin 	 ti, 	
in	 ne 	 upo	 šte 	 va, 	 da 	 iz	 vi	 ra 	 tudi 	 iz	 de 	 lje 	 nja 	 na 	 če 	 tr 	 ti 	 ne. 	 Pove 	 za 	 vo 	 med 	 di	 to 	 nom	 in	 ve 	 li	 ko	
sek 	 sto 	vzpo	 stav 	 lja 	tudi 	9.10.
O	DIT ONU, 	MALI	 TERCI	IN	SEKST AH
46
tertiam 	 minorem 	 per 	 accidens 	 a 	 ditono 	 generari 	 probavimus, 	
sextam 	 autem 	 maiorem 	 per 	 se, 	 quia 	 nihil 	 aliud 	 est 	 quam 	 ditonus 	
compositus.
(X)
DE	GRADIBUS	SIVE	 T ONIS	MUSICIS.
[10.1] 		 Duabus 	 maxime 	 de 	 causis 	 requiruntur 	 gradus 	 in	 musica: 	 nempe 	
ut 	 ill orum 	 adium ento 	 ab 	 una 	 consonantia 	 ad 	 aliam 	 fiat 	 transitus, 	
quod	 tam 	 commode 	 per 	 ipsas 	 consonantias, 	 cum 	 varietate 	 quae 	
in	 musica 	 iucundissima 	 est, 	 fieri 	 non	 possit; 	 deinde, 	 ut 	 in 	 certa 	
quaedam 	 intervalla 	 omne 	 spatium 	 quod	 sonus 	 decurrit 	 ita 	 divi -
datur , 	 ut 	 per 	 illa 	 semper 	 et 	 commodius, 	 quam 	 per 	 consonantias, 	
cantus 	incedat. 	
[10.2]		 Si 	 primo 	 modo	 spectentur ,	 quatuor 	 dumtaxat, 	 nec 	 plurium, 	 spe -
c i e r u m 	 gr a d us 	 e sse 	 posse 	 a bbarebit. 	 T unc 	 e nim 	 e x	 i na e q u a l i t a t e , 	
quae 	 inter 	 consonantias 	 reperitur ,	 debent 	 desumi. 	 Atqui 	 conso -
n a n t i a e 	 o m n e s 	 d i st a nt 	 t a nt um 	 a b	 i n v i c e m 	 1/ 9 	 pa r t e , 	 ve l 	 1 / 1 0, 	 ve l 	
1/16,	 vel	 denique	 1/25,	 pra eter 	 intervalla, 	 qua e	 a lias 	 c onsonantias 	
e fficiunt. 	 Er go 	 gr adus 	 omnes 	 c onsistunt 	 in	 illis 	 numeris, 	 quorum 	
1
  Gl. 6.8. 
2
		 Iz	 ja 	 va, 	 da 	 je 	 ve 	 li	 ka 	 sek 	 sta 	 kon	 so 	 nan 	 ca 	 po	 sebi, 	 se 	 ne 	 skla 	 da 	 s 	 tr 	 di 	 tvi 	 jo	 v 	 6.8,	 kjer 	 Des -
car 	 tes 	 pra 	 vi, 	 da 	 na 	 sta 	 ne 	 jo 	 »vse 	 os 	 ta 	 le« 	 kon 	 so 	 nan 	 ce, 	 med 	 ka 	 te 	 ri 	 mi 	 je 	 tre 	 ba 	 vi 	 de 	 ti 	 tudi 	 obe 	
sek 	 sti, 	 le 	 ak 	 ci 	 denčno. 	 T udi	 na 	 sled 	 nja 	 tr 	 di	 tev ,	 da 	 je 	 ve 	 li	 ka 	 sek 	 sta 	 »se 	 stav 	 lje 	 ni	 di	 ton«, 	 ni	
sklad 	 na 	 z 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 vim 	 si 	 ceršnj 	 mim 	 poj 	 mo 	 va 	 njem 	 se 	 stav 	 lje 	 nih 	 in 	 ter 	 va 	 lov ,	 o 	 ka 	 te 	 rih 	
go 	 vo 	 ri 	 6.4.	 Des 	 car 	 tes 	 ho	 če 	 re 	 či,	 da 	 na 	 sta 	 ne 	 ve 	 li 	 ka 	 sek 	 sta, 	 tako 	 kot 	 di	 ton, 	 z	 de 	 lje 	 njem 	
stru 	 ne 	na 	petine.
3
		 O 	tem, 	k aj 	si 	Des 	 car 	 tes 	pred 	 stav 	 lja 	s 	stop 	 nja 	 mi,	gl.	op.	xxx	na 	str . 	xxx.
4
		 V 	 iz	 vir 	 ni 	 ku: 	 »da 	 bi	 se 	 na 	 mreč 	 z	 nji 	 ho 	 vo	 po	 moč	 jo	 pre 	 ha 	 ja 	 lo	 od	 ene 	 kon	 so 	 nan 	 ce 	 k	 dru 	 gi,	
kar 	 se 	 s 	 sa 	 mi 	 mi 	 kon 	 so 	 nan 	 ca 	 mi 	 ... 	 ne 	 bi 	 mo 	 glo 	 tako 	 ug 	 la 	 je 	 no 	 do 	 ga 	 ja 	 ti 	 ...« 	 Izraz 	 kon 	 so -
nan 	 ca 	ima 	v	tem 	stav 	 ku	dva 	raz 	 lič	 na 	po	 me 	 na. 	
5
	 	 V 	 iz	 vir 	 ni	 ku:	 »Če 	 se 	 gle 	 da 	 jo	 na 	 prvi 	 na 	 čin	 ...«;	 tj., 	 če 	 se 	 obrav 	 na 	 va 	 jo	 kot 	 pre 	 ho	 di	 od	 ene 	 ga 	
kon 	 so 	 nanč 	 ne 	 ga 	so 	 zvoč 	 ja 	k	dru 	 ge 	 mu.	
6
		 Kvar 	 ta 	 in	 kvin	 ta 	 sta 	 po	 Des 	 car 	 te 	 su 	 od	 da 	 lje 	 ni 	 za 	 1/9, 	 mala 	 ter 	 ca 	 in	 kvar 	 ta 	 za 	 1/10, 	 ve 	 li	 ka 	
ter 	 ca 	 in	 kvar 	 ta 	 za 	 1/16	 in	 mala 	 ter 	 ca 	 in	 ve 	 li	 ka 	 ter 	 ca 	 za 	 1/25.	 T o	 po	 me 	 ni: 	 Če 	 je 	 kvar 	 ta 	 3/4	
zve 	 ne 	 če 	stru 	 ne 	in 	kvin 	 ta 	2/3,	je 	raz 	 li 	 ka 	med 	nji	 ma 	1/12,	to 	pa 	je 	1/9	zve 	 ne 	 če 	kvar 	 te; 	če 	
to 	 rej 	 od	 kvar 	 te 	 od	 šte 	 jem 	 eno 	 nje 	 no	 de 	 ve 	 ti 	 no,	 do	 bim	 kvin	 to: 	 3/4	 –	 (3/4	 :	 9)	 =	 2/3.	 Gra 	 fič 	 no 	
je 	Des 	 car 	 te 	 sov 	izra 	 čun 	mo	 go 	 če 	pri 	 ka 	 za 	 ti 	tako: 	
DE	GRADIBUS	SIVE	 T ONIS	MUSICIS.
47
iz	 do	 sl ejš	 nje 	 r az 	 pra 	 ve, 	 kjer 	 sm o	 do	 ka 	 za 	 li,	 da 	 se 	 po	 r a 	 ja 	 mala 	 t er 	 c a 	
ak 	 ci 	 denč 	 no 	 iz 	 di 	 to 	 na,
1
	 med 	 tem 	 ko	 ob 	 sto 	 ji	 ve 	 li 	 ka 	 sek 	 sta 	 sama 	 po	
sebi, 	saj 	ni	dru 	 ge 	 ga 	kot 	se 	 stav 	 lje 	 ni	di	 ton.
2 
 
X
O	ST OP	 NJAH	 ALI	GLAS	 BE	 NIH	 T O	 NIH
[10.1] 		 S t o p 	 n j e
3	
	so 	v	glas 	 bi	po	 treb 	 ne	zla 	 sti 	iz	dveh	raz 	 lo	 gov:	Omo-
go	 ča 	 jo	 na 	 mreč 	 pre 	 ha 	 ja 	 nje	 od	 ene	 ga 	 kon	 so 	 nanč 	 ne	 ga 	 so 	 zvoč	 ja 	
k	 dru 	 ge	 mu,	 kar 	 s 	 sa 	 mi	 mi	 kon	 so 	 nančnimi 	 sko 	 ki	 ne	 bi	 mo	 glo 	
tako 	 ug	 la 	 je	 no	 po	 te 	 ka 	 ti,
4	
	 če	 na 	 mreč 	 upo	 šte 	 va 	 mo	 zah 	 te 	 vo	 po 	
raz 	 no	 li	 ko	 sti, 	ki	je	v	glas 	 bi	ne	 kaj 	zelo	pri 	 jet 	 ne	 ga. 	Na 	 da 	 lje	so	
stop 	 nje	 po	 treb 	 ne	 zato, 	 da 	 bi	 bil	 ce 	 lot 	 ni	 ton 	 ski 	 pro 	 stor ,	 po 	
ka 	 te 	 rem 	 se 	 su 	 če	 jo	 toni 	 gla 	 sov ,	 tako 	 raz 	 de	 ljen	 na 	 do	 lo	 če	 ne 	
in	 ter 	 va 	 le,	 da 	 bi	 se 	 mo	 gel	 po	 jo	 či	 glas 	 prek 	 njih	 gi	 ba 	 ti 	 svo 	 bod-
ne	 je	kot 	prek 	kon	 so 	 nanč 	 nih	sko 	 kov . 	
[ 1 0 . 2 ] 	 	 Če	 se 	 obrav 	 na 	 va 	 prvi 	 vi	 dik	 sto 	 penj,
5
	 se 	 po	 ka 	 že,	 da 	 so 	 mož-
ne	 le	 šti 	 ri 	 vr 	 ste 	 sto 	 penj,	 ne	 več.	 V 	 tem 	 pri 	 me	 ru 	 mo	 ra 	 jo	 biti 	
na 	 mreč 	 iz	 pe	 lja 	 ne	 iz	 raz 	 lik	 med	 kon	 so 	 nan 	 ca 	 mi.	 Vse 	 kon	 so -
nan 	 ce 	 pa 	 so 	 od	 da 	 lje	 ne	 dru 	 ga 	 od	 dru 	 ge	 le	 za 	 1/9,	 1/10,	 1/16 	
ali 	pa 	1/25,
6 
	če	ne	upo	 šte 	 va 	 mo	in	 ter 	 va 	 lov ,	ki	po	 ra 	 ja 	 jo	dru 	 ge 	
kon so nan ce.
7 
	Vse 	 stop 	 nje	 ob	 sto 	 ji	 jo	 to 	 rej 	 v	 teh 	 šte 	 vi	 lih:	 prvi 	
	 Po 	 dob	 no	 je 	 z 	 raz 	 li	 ko	 med 	 malo 	 ter 	 co 	 (5/6	 zve 	 ne 	 če 	 stru 	 ne) 	 in	 kvar 	 to 	 (3/4):	 če 	 od	 male 	
ter 	 ce 	 od 	 šte 	 jem 	 nje 	 no 	 de 	 se 	 ti 	 no, 	 do 	 bim 	 kvar 	 to: 	 5/6 	 – 	 (5/6 	 : 	 10) 	 = 	 3/4. 	 Raz 	 li 	 ka 	 med 	 ve 	 li 	 ko 	
ter 	 co 	 (4/5	 zve 	 ne 	 če 	 stru 	 ne) 	 in	 kvar 	 to 	 (3/4	 zve 	 ne 	 če 	 stru 	 ne) 	 je 	 1/16	 zve 	 ne 	 če 	 ve 	 li	 ke 	 ter 	 ce: 	
4/5 	 – 	 (4/5 	 : 	 16) 	 = 	 3/4; 	 sled 	 njič 	 zna 	 ša 	 raz 	 li 	 ka 	 med 	 malo 	 ter 	 co 	 (5/6) 	 in 	 ve 	 li 	 ko 	 ter 	 co 	 (4/5) 	
1/25: 	 5/6 	 – 	 (5/6 	 : 	 25) 	 = 	 4/5. 	 – 	 V 	 upo 	 rab 	 lje 	 ni 	 la 	 tin 	 ski 	 iz 	 da 	 ji 	 je 	 na 	 me 	 sto 	 1/9 	 kot 	 raz 	 li 	 ke 	
med 	 kvar 	 to 	 in 	 kvin 	 to 	 na 	 pač 	 no 	 na 	 ve 	 de 	 na 	 1/8. 	 Na 	 pa 	 ka 	 je 	 po 	 prav 	 lje 	 na 	 tudi 	 v 	 la 	 tin 	 skem 	
be 	 se 	 di 	 lu. 	
7
	 	 Des 	 car 	 tes 	 s 	 to 	 si 	 cer 	 ne 	 bis 	 tve 	 no	 ome	 ji	 tvi 	 jo	 iz	 klju	 ču	 je	 raz 	 li	 ke	 med 	 ne	 so 	 sed 	 nji	 mi	 kon	 so 	 nan -
ca 	 mi,	 npr .	 med 	 ter 	 co 	 in	 kvin	 to; 	 malo 	 prej 	 je 	 na 	 mreč 	 za 	 tr 	 dil, 	 da 	 so 	 stop 	 nje 	 »iz	 pe 	 lja 	 ne 	 iz	
raz 	 lik	 med 	 kon	 so 	 nan 	 ca 	 mi«.	 Mi	 sel 	 bi	 bilo	 mo	 go	 če 	 izra 	 zi	 ti 	 tudi 	 tako: 	 »...	 če 	 ne 	 upo	 šte 	 va 	 mo 	
{
{
1/12
1/9
2/3
3/4
O	ST OPNJAH	IN	GLASBENIH	 T ONIH
48


BC

A


EG


DF
duo	 primi 	 toni 	 appelantur ,	 maior 	 et 	 minor ,	 duo	 ultimi 	 dicuntur 	
semitonia, 	maius 	item 	et 	minus.
[ 1 0 . 3 ] 	 	 Est 	 autem 	 probandum 	 gradus 	 sic 	 spectatos 	 ex	 inaequalitate 	
consona ntiarum 	 generari. 	 Quod	 si c 	 ago. 	 Quotie nscumque 	 fit 	
t ra n si t u s 	 a b	 u n a 	 c o n son a n t i a 	 a d	 a l i a m , 	 v e l 	 u n u s 	 t e r m i n u s 	 t a n t um 	
movetur ,	 vel 	 uterque 	 simul; 	 sed 	 neutro 	 modo 	 potest 	 fieri 	 talis 	
transitus, 	 nisi 	 per 	 intervalla, 	 quae 	 inaequalitatem, 	 quae 	 est 	 inter 	
consonantias, 	designent. 	Er go...
[ 1 0 . 4 ] 	 	 Minoris 	 prior 	 pars 	 sic 	 demonstratur .	 Si,	 v .	 g.,	 ab 	 A 	 ad 	 B	 sit 	 quinta, 	
et 	 velim 	 ab 	 A 	 ad 	 C 	 esse 	 sextam 	 minorem, 	 necessario 	 a 	 B 	 ad 	 C 	
erit 	 differentia, 	 quae 	 est 	 inter 	 quintam 	 et 	 sextam 	 minorem, 	 nempe	
1/16, 	ut 	patet. 	
[10.5] 		 Posterior 	 autem 	 pars 	 minoris 	 ut 	 probetur ,	 notandum, 	 non 	 solum 	
spectandam 	 esse 	 in 	 sonis 	 proportionem, 	 dum 	 simul 	 emittuntur ,	
sed 	 etiam 	 dum	 successive: 	 adeo 	 ut, 	 quantum 	 fieri 	 potest, 	 sonus 	
unius 	 vocis 	 cum 	 proxime 	 praecedenti 	 alterius 	 vocis 	 debeat 	
consonare; 	 quod 	 numquam 	 accid et, 	 nisi 	 gradus 	 ex 	 inaequalitate 	
consonantiarum 	 oriantur .	 V erbi 	 gratia, 	 DE	 sit 	 quinta, 	 et 	 moveatur 	
uterque 	 terminus 	 motibus 	 contra riis, 	 ut 	 fiat 	 tertia 	 minor: 	 si 	 DF 	
sit 	 intervallum, 	 quod	 non	 oriatur 	 ex	 inaequalitate 	 quartae 	 a 	
quinta, 	 non 	 poterit 	 F 	 cum 	 E 	 per 	 relationem 	 consonare; 	 si 	 vero 	
inde 	 oriatur ,	 potest. 	 Et 	 ita 	 in 	 ceteris, 	 ut 	 facile 	 est 	 experiri. 	 Ubi 	
not andum 	 e st, 	 quod	 a d	 illam 	 re lationem 	 a ttinet, 	 nos 	 dixisse 	 illam 	
debere 	 consonare, 	 quantum	 fieri 	 potest;	 non	 enim 	 sem per 	 pot est, 	
ut 	apparebit 	in	sequentibus.
dru 	 g i h , 	 ve č 	 j i h	 i n	 t e r 	 va 	 l o v	 m ed 	 po	 sa 	 m ič	 ni	 mi,	 po	 ve 	 li	 ko	 st i	 bolj	 r az 	 l ič	 ni	 mi	 kon 	 so 	 nan 	 c a 	 mi.« 	
1
		 V 	 iz	 vir 	 ni 	 ku:	»...	da 	se 	tako 	gle 	 da 	 ne 	stop 	 nje 	...«;	miš	 ljen 	je 	prvi 	vi	 dik	sto 	 penj. 	
2
	 	 V 	 iz	 vir 	 ni	 ku:	 »Prvi 	 del 	 niž	 je 	 [pre 	 mi	 se] 	 se 	 do	 ka 	 že 	 tako.« 	 Des 	 car 	 tes 	 iz	 pe 	 lju	 je 	 do	 kaz 	 v	 ob	 li	 ki 	
skle 	 pa 	 nja, 	 ki	 bi	 ga 	 bilo	 mo	 go 	 če 	 raz 	 sta 	 vi	 ti 	 v	 več 	 si 	 lo	 giz	 mov .	 Očit 	 no	 si 	 pred 	 stav 	 lja, 	 da 	 sta 	
stav 	 ka 	 iz	 10.3	 »pre 	 mak 	 ne 	 se 	 le 	 en 	 ter 	 min«	 in	 »pre 	 mak 	 ne 	 ta 	 se 	 oba 	 ter 	 mi	 na 	 hkra 	 ti« 	 niž	 ji	
pre 	 mi	 si 	 dveh 	 si 	 lo	 giz	 mov ,	 ka 	 te 	 rih 	 skle 	 pa 	 bi	 mo	 ra 	 la 	 biti 	 »stop 	 nje 	 se 	 po	 ra 	 ja 	 jo	 iz 	 nee 	 na 	 ko	 sti 	
med 	kon	 so 	 nan 	 ca 	 mi«.	Gl.	sprem 	 no	štu 	 di	 jo,	str . 	xxx.	
3
		 Izra 	 že 	 no	z	raz 	 mer 	 ji	med 	zve 	 ne 	 či	 mi	de li 	stru 	 ne: 	2/3	–	(2/3	: 	16) 	=	5/8.	
4
		 V 	 iz	 vir 	 ni 	 ku:	«Da 	pa 	bi	se 	do	 ka 	 zal 	sled 	 nji del 	niž 	 je 	[pre 	 mi	 se] 	...«
5
		 Des 	 car 	 tes 	 si 	 cer 	 do	 ka 	 zu	 je, 	 da 	 se 	 stop 	 nje 	 po	 ra 	 ja 	 jo	 iz	 nee 	 na 	 ko	 sti 	 med 	 kon	 so 	 nan 	 ca 	 mi	 in	
DE	GRADIBUS	SIVE	 T ONIS	MUSICIS.
49
dve	 se 	 ime	 nu	 je	 ta 	 celi 	 ton, 	 in	 si 	 cer 	 ve	 li	 ki	 celi 	 ton 	 in	 mali 	 celi 	
t o n , 	 d r u 	 g i 	 d v e 	 p a 	 p o l 	 t o n , 	 in 	 to 	 ve 	 li 	 ki 	 pol 	 ton 	 in 	 prav 	 tako 	 mali 	
pol ton. 
[ 1 0 . 3 ] 	 	 T r 	 di	 tev ,	 da 	 se 	 stop 	 nje 	 kot 	 pre 	 ho	 di	 od	 ene 	 ga 	 so 	 zvoč	 ja 	 k	 dru 	 ge 	 mu
1 
 
po	 ra 	 ja 	 jo	 iz 	 raz 	 lik	 med 	 kon 	 so 	 nan 	 ca 	 mi,	 pa 	 je 	 tre 	 ba 	 do	 ka 	 za 	 ti. 	 T o	
na 	 re 	 dim 	 tako: 	 Pri 	 kate 	 rem 	 koli	 pre 	 ho	 du	 od	 ene 	 kon	 so 	 nan 	 ce 	 k	
dru 	 gi	 se 	 pre 	 mak 	 ne 	 bo	 di 	 si 	 le 	 en 	 ter 	 min	 ali 	 pa 	 oba 	 hkra 	 ti; 	 pre 	 hod	
pa 	 ne 	 v 	 enem 	 ne 	 v	 dru 	 gem 	 pri 	 me 	 ru 	 ni	 mo	 žen 	 dru 	 ga 	 če 	 kot 	 prek 	
in 	 ter 	 va 	 lov ,	 s 	 ka 	 te 	 ri 	 mi	 je 	 do	 lo	 če 	 na 	 nee 	 na 	 kost 	 med 	 obe 	 ma 	 kon-
so 	 nan 	 ca 	 ma. 	 T o	 rej 	...	
[10.4] 		 Za 	 prvi 	 del 	 niž 	 je 	 pre 	 mi 	 se 	 se 	 pra 	 vil	 nost 	 tr 	 di 	 tve 	 do	 ka 	 že 	 tako:
2 
	 če 	
je 	 na 	 pri 	 mer 	 med 	 A 	 in 	 B	 kvin	 ta 	 in	 ho	 čem, 	 da 	 bi	 bila 	 med 	 A 	 in	 C	
mala 	 sek 	 sta, 	 je 	 nuj 	 no,	 da 	 bo	 med 	 B	 in	 C	 raz 	 li 	 ka, 	 ki	 ob	 sto 	 ji	 med 	
kvin 	 to 	in	malo 	sek 	 sto, 	to 	pa 	je 	ned 	 vom	 no	1/16.
3
 
[10.5] 		 Da 	 pa 	 bi	 se 	 do	 ka 	 za 	 la 	 pra 	 vil	 nost 	 tr 	 di	 tve 	 za 	 dru 	 gi	 del 	 niž	 je 	 pre 	 mi-
se,
4
	 je 	 tre 	 ba 	 ve 	 de 	 ti: 	 V 	 glas 	 bi 	 se 	 ne 	 upo 	 šte 	 va 	 jo	 le 	 raz 	 mer 	 ja 	 med 	
so 	 ča 	 sno 	 na 	 sto 	 pa 	 jo	 či	 mi,	 am 	 pak 	 tudi 	 raz 	 mer 	 ja 	 med 	 za 	 po	 red 	 no 	
na 	 sto 	 pa 	 jo	 či	 mi	 toni. 	 T ako 	 mora 	 biti, 	 ko	 li	 kor 	 je 	 to 	 mo	 go	 če, 	 ton 	
e ne 	 ga 	 gl a 	 su 	 v	 kon	 so 	 na nč	 ne m	 ra z	 m e r 	 j u	 do	 ne 	 po	 sre d	 no	 pred 	 hod-
ne 	 ga 	tona 	dru 	 ge 	 ga 	gla 	 su. 		 T o	 ne 	 bi	 bilo 	 do	 seg 	 lji 	 vo,	 če 	 stop 	 nje 	
ne 	 bi	 ime 	 le 	 svo 	 je 	 ga 	 iz	 vo	 ra 	 v	 raz 	 li 	 ki 	 med 	 kon	 so 	 nan 	 ca 	 mi.
5
 Naj 
bo	 na 	 pri 	 mer 	 DE	 kvin	 ta 	 in	 oba 	 nje 	 na 	 ter 	 mi	 na 	 naj 	 se 	 gib	 lje 	 ta 	 v	
pro 	 ti 	 po 	 sto 	 pu,	 da 	 bo	 na 	 sta 	 la 	 mala 	 ter 	 ca. 	 Če 	 bi	 bil	 DF	 in	 ter 	 val, 	 ki	
ne 	 bi 	 iz 	 vi 	 ral 	 iz	 nee 	 na 	 ko	 sti 	 med 	 kvar 	 to 	 in	 kvin 	 to, 	 F	 v	 preč 	 ju	 ne 	
bi 	 mo 	 gel 	 biti 	 v 	 kon	 so 	 nanč 	 nem 	 od	 no	 su 	 z	 E;	 ker 	 pa 	 ima 	 DF	 svoj 	
iz	 vor 	 v	 nee 	 na 	 ko	 sti 	 med 	 kvar 	 to 	 in	 kvin	 to, 	 je 	 F 	 v	 kon	 so 	 nanč 	 nem 	
od	 no	 su 	 z 	 E.
6 
	 T ako 	 je 	 tudi 	 v	 dru 	 gih	 pri 	 me 	 rih, 	 če 	 sar 	 ni	 tež 	 ko	 pre -
ve ri ti.
7 
	 Kar 	 za 	 de 	 va 	 preč 	 je, 	 je 	 tre 	 ba 	 pri 	 tem 	 pou	 da 	 ri 	 ti: 	 de 	 ja 	 li	 smo, 	
do	 kaz 	 bi	 mo	 ral 	 zdaj 	 iz	 pe 	 lja 	 ti 	 prek 	 dru 	 ge 	 ga 	 dela 	 niž 	 je 	 pre 	 mi	 se, 	 se 	 pra 	 vi	 za 	 pri 	 mer ,	 da 	
se 	 spre 	 me 	 ni 	 ta 	 oba 	 ter 	 mi 	 na. 	 V en 	 dar 	 nje 	 gov 	 mi 	 sel 	 ni 	 tok 	 pre 	 sko 	 či 	 v 	 do 	 ka 	 zo 	 va 	 nje, 	 da 	 so 	
preč 	 ni 	 od 	 no 	 si 	 lah 	 ko 	 kon 	 so 	 nanč 	 ni 	 samo 	 zato, 	 ker 	 se 	 stop 	 nje 	 po 	 ra 	 ja 	 jo 	 iz 	 nee 	 na 	 ko 	 sti 	 med 	
kon 	 so 	 nan 	 ca 	 mi.	Gl.	sprem 	 no	štu 	 di	 jo,	str . 	xxx.	
6
		 Iz	 vir 	 nik	 je	 kraj 	 ši:	 »...	 če	 pa 	 iz	 vi	 ra 	 od	 on	 dod,	 more 	 [biti 	 v	 kon	 so 	 nanč 	 nem	 od	 no	 su 	 z 	
E].«
7
		 V 	 iz	 vir 	 ni	 ku:	 »...	 kot 	 ni	 tež 	 ko	 iz	 ku	 si 	 ti.« 	 T u	 ne 	 gre 	 za 	 iz	 kuš	 njo	 v	 me 	 to 	 do	 loš	 kem 	 smi 	 slu, 	
pač 	 pa 	za 	de 	 mon	 stra 	 ci 	 jo,	pri 	 kaz, 	ka 	 kr 	 šne 	 ga 	je 	Des 	 car 	 tes 	prav 	 kar 	iz	 ve 	 del. 	
 

BC

A


EG


DF
O	ST OPNJAH	IN	GLASBENIH	 T ONIH
50
[10.6] 		 Sed 	 si 	 secundo 	 modo	 spectentur 	 illi	 gradus, 	 nempe 	 quomodo	
illi 	 ordinandi 	 sunt 	 in 	 toto 	 sonorum 	 intervallo, 	 ut 	 per 	 illos 	 una 	
vox 	 solitaria 	 possit 	 immediate 	 elevari 	 vel 	 deprimi: 	 tunc 	 ex 	 tonis 	
iam 	 inventis, 	 illi 	dumtaxat 	habebuntur 	 gradus 	 legitimi, 	in 	 quos 	
consonantiae 	 immediate 	 dividen tur . 	 Quod 	 ut 	 pateat, 	 notandum 	
est 	 omne 	 sonorum 	 intervallum 	 dividi 	 in 	 octavas, 	 quarum 	 una 	 ab 	
alia 	 nullo 	 pacto 	 potest 	 differe, 	 ideoque 	 sufficere, 	 si 	 unius 	 octa-
vae 	 spatium 	 sit 	 divisum 	 ut 	 omnes 	 gradus 	 habeantur .	 Praeterea 	
illam 	 octavam 	 iam 	 divisam 	 esse 	 in 	 ditonum, 	 tertiam 	 minorem 	
et 	 quartam. 	 Quae 	 sequuntur 	 evidenter 	 ex 	 dictis 	 circa 	 ultimam 	
figuram 	superioris 	tractatus. 	
[10.7] 		 Atque 	 ex 	 his 	 patet 	 gradus 	 non 	 posse 	 totam 	 octavam 	 dividere, 	
nisi 	 dividant 	 ditonum, 	 tertiam 	 minorem 	 et 	 quartam. 	 Quod	 ita 	 fit: 	
ditonus 	 dividitur 	 in 	 tonum 	 maiorem 	 et 	 tonum 	 minorem; 	 tertia 	
minor ,	 in	 tonum 	 maiorem 	 et 	 semitonium 	 maius; 	 quarta, 	 in	 tertiam 	
minorem 	 et 	 tonum 	 etiam 	 minorem; 	 quae 	 rursum 	 tertia 	 dividitur 	
in 	 tonum 	 maiorem 	 et 	 semitonium 	 maius; 	 et 	 ita 	 integra 	 octava 	
c onstat 	 t ribus 	 t onis 	 maioribus, 	 duobus 	 minoribus, 	 e t 	 duobus 	
semitoniis 	maioribus, 	ut 	patet 	discurrenti.
[10.8] 		 Hicque 	 habemus 	 tria 	 dumtaxat 	 graduum 	 genera; 	 semitonium 	
minus 	 enim 	 excluditur 	 ex 	 eo 	 quod 	 non 	 immediate 	 dividat 	 con -
sonantias, 	 se d	 t onum	 minorem 	 dumtaxat: 	 ut, 	 verbi 	 gratia, 	 si 	
dicatur 	 ditonum 	 constare 	 ex 	 tono 	 maiore 	 et 	 utroque 	 semitonio, 	
utrumque 	enim 	semitonium 	componit 	tonum 	minorem. 	
[10.9] 		 Sed 	 quare, 	 inquies, 	 non 	 etiam 	 admittitur 	 ille 	 gradus, 	 qui 	 oritur 	
ex 	 alteri us 	 divisione, 	 et 	 tantum 	 mediate 	 dividit 	 consonantias, 	
non 	 imm ediate? 	 Respondeo, 	 primo, 	 vocem 	 incedere 	 non 	 posse 	
per 	 tam 	 varias 	 divisiones 	 et 	 simul 	 cum 	 alia 	 voce 	 differenti 	 con -
sona re , 	 nisi 	 a dmodum 	 difficulter , 	 ut 	 fa cile 	 e st 	 e xpe ri ri . 	 Pra e t e re a 	
semitonium 	 minus 	 iungeretur 	 tono 	 maiori, 	 cum 	 quo 	 valde 	 in -
8
		 T u 	 je 	 upo	 rab 	 ljen 	 izraz 	 »toni«, 	 ki	 zaz 	 na 	 mu	 je 	 se 	 kun	 de, 	 stop 	 nje 	 kot 	 in	 ter 	 va 	 le. 	 Des 	 car 	 tes 	
na 	 tem 	 me 	 stu 	 na 	 po	 ve 	 du	 je, 	 da 	 bo	 ob	 na 	 dalj 	 nji 	 de 	 li	 tvi 	 kon	 so 	 nanc 	 ena 	 od	 se 	 kund,	 in	 si 	 cer 	
mali 	pol	 ton, 	izo 	 sta 	 la. 	
9
		 V 	 iz	 vir 	 ni 	 ku:	»Da 	bi 	bilo	to 	raz 	 vid	 no,	je 	tre 	 ba 	pom	 ni	 ti 	...«
10
		 V 	 iz	 vir 	 ni	 ku:	 »...	 za 	 to 	 rej 	 za 	 do 	 stu 	 je, 	 če 	 se 	 raz 	 deli 	 pro 	 stor 	 ene 	 ok	 ta 	 ve, 	 da 	 bi	 se 	 do	 bi	 lo	 vse 	
stop 	 nje.«
1
		 Des 	 car 	 tes 	se 	skli 	 cu 	 je 	na 	6.10–6.1 1.	
2
		 5/4	=	9/8	x	10/9.
3
		 6/5	=	9/8	x	16/15.	
4
		 4/3	=	6/5	x	10/9.
DE	GRADIBUS	SIVE	 T ONIS	MUSICIS.
51
d a 	 m o r a 	 b i t i 	 k o n	 so 	 na n č 	 no , 	 k o 	 l i	 ko r 	 j e 	 t o 	 m o 	 g o 	 č e . 	 Ko t 	 bo 	 na 	 m r e č 	
raz 	 vid 	 no 	iz	na 	 da 	 lje 	 va 	 nja, 	ne 	more 	biti 	ved 	 no 	kon	 so 	 nanč 	 no. 	
[10.6] 		 Če 	 pa 	 se 	 obrav 	 na 	 va 	 dru 	 gi 	 vi 	 dik 	 sto 	 penj, 	 če 	 se 	 na 	 mreč 	 stop 	 nje 	
obrav 	 na 	 va 	 jo	 z	 ozi	 rom 	 na 	 to, 	 kako 	 jih	 je	 tre 	 ba 	 raz 	 vr 	 sti 	 ti 	 v	 ce 	 lot 	 nem 	
ton 	 skem 	 pro 	 sto 	 ru, 	 da 	 bi 	 se 	 sam 	 dani 	 glas 	 mo 	 gel 	 prek 	 njih 	 bo 	 di 	 si 	
ne 	 po 	 sred 	 no 	 dvi 	 go 	 va 	 ti 	 ali 	 spuš 	 ča 	 ti, 	 te 	 daj 	 bodo 	 od 	 že 	 iz 	 pe 	 lja 	 nih 	
se 	 kund
8 
	 ve 	 ljav 	 ne 	 le 	 ti 	 ste, 	 ki	 bodo	 na 	 sta 	 le 	 z	 ne 	 po	 sred 	 no	 de 	 li	 tvi 	 jo	
kon 	 so 	 nanc. 	 Za 	 laž 	 ji	 pri 	 kaz 	 sto 	 penj 	 pa 	 lah 	 ko	 upo	 šte 	 va 	 mo:
9 	
	 Ce -
lot 	 ni 	 ton 	 ski 	 pro 	 stor 	 je 	 raz 	 de 	 ljen 	 na 	 ok 	 ta 	 ve, 	 ki	 se 	 v	 ni 	 če 	 mer 	 ne 	
raz 	 lo	 ču	 je 	 jo; 	 zato 	 za 	 do	 stu 	 je, 	 da 	 se 	 stop 	 nje 	 iz 	 pe 	 lje 	 jo	 z	 de 	 li	 tvi 	 jo	
ene ok ta ve.
10 
	 Po	 leg 	 tega 	 lah 	 ko	 upoš	 te 	 va 	 mo,	 da 	 je 	 bila 	 ok	 ta 	 va 	
že 	 raz 	 de 	 lje 	 na 	 na 	 di	 ton, 	 malo 	 ter 	 co 	 in 	 kvar 	 to, 	 kar 	 očit 	 no	 sle 	 di	 iz	
pred 	 hod 	 ne 	raz 	 pra 	 ve 	oko	 li	zad 	 nje 	 ga 	po	 na 	 zo	 ri 	 la.
1 
[10.7] 		 Iz	 ome 	 nje 	 ne 	 de 	 li	 tve 	 pa 	 je 	 očit 	 no,	 da 	 stop 	 nje 	 ne 	 mo 	 re 	 jo	 ok	 ta 	 ve 	
de 	 li	 ti 	 dru 	 ga 	 če, 	 kot 	 da 	 de 	 li	 jo	 di	 ton, 	 malo 	 terco 	 in 	 kvar 	 to, 	 in	 si 	 cer 	
ta 	 ko	 le: 	 di 	 ton 	 se 	 deli 	 na 	 ve 	 li	 ki	 celi 	 ton 	 in	 mali 	 celi 	 ton;
2 
	 mala 	
ter 	 ca 	 na 	 ve 	 li 	 ki	 celi 	 ton 	 in	 ve 	 li	 ki 	 pol 	 ton;
3 	
	 kvar 	 ta 	 na 	 malo 	 ter 	 co 	
in 	 mali 	 celi 	 ton;
4	
 in sled nja ter ca se na da lje deli na ve li ki celi 
ton 	 in	 ve 	 li	 ki	 pol	 ton. 	T ako 	 se 	 sto 	 ji	 ce 	 lot 	 na 	 ok	 ta 	 va 	 iz	 treh 	 ve 	 li	 kih	
ce 	 lih 	 to 	 nov ,	 dveh 	 ma 	 lih	 ce 	 lih	 to 	 nov	 in	 dveh 	 ve 	 li	 kih	 pol	 to 	 nov ,	
kar 	lah 	 ko	vidi	vsak 	 do,	ki	jo	pre 	 me 	 ri.
5	
 
[10.8] 		 S 	 tem 	 ima 	 mo	 prav 	 za 	 prav 	 le 	 tri 	 ro 	 do	 ve 	 sto 	 penj: 	 ma 	 le 	 ga 	 pol	 to 	 na 	
t u	 na 	 mreč 	 ni,	 saj 	 ne 	 po	 sred 	 no	 ne 	 del i	 no	 be 	 ne 	 kon	 so 	 nan 	 ce. 	 V en	 dar 	
pa 	 deli 	 mali 	 celi 	 ton; 	 tako 	 bi	 s e 	 na 	 pri 	 mer 	 lah 	 ko	 re 	 klo,
6 
 da s e s to ji di 	 ton 	 iz 	 ve 	 li	 ke 	 ga 	 ce 	 le 	 ga 	 tona 	 in	 obeh 	 pol	 to 	 nov ,	 saj 	 je 	 mali 	 celi 	
ton 	se 	 stav 	 ljen 	iz	obeh 	pol	 to 	 nov .
7 
 
[ 1 0 . 9 ] 	 	 Mor 	 da 	 boš	 re 	 kel:	 A 	 za 	 kaj 	 se 	 ne	 do	 puš	 ča 	 tudi 	 ti 	 sta 	 stop 	 nja, 	 ki 	
na 	 sta 	 ne	 z	 de	 lje	 njem	 dru 	 ge	 stop 	 nje,	 in	 tako 	 deli	 kon	 so 	 nan 	 ce 	 le 	
po	 sred 	 no,	ne	pa 	tudi 	ne	 po	 sred 	 no?
8 
	Od	 go	 var 	 jam: 	Pr 	 vič,	glas 	
se 	 ne	 more 	 gi	 ba 	 ti 	 prek 	 tako 	 raz 	 lič	 nih	 sto 	 penj
9	
	 in	 biti 	 hkra 	 ti 	 v 	
konso 	 nanč 	 nem	 od	 no	 su 	 z	 dru 	 gim,	 raz 	 lič	 nim	 gla 	 som, 	 ra 	 zen	 s	
pre 	 cejš 	 njo	 te 	 ža 	 vo,	 kot 	 ni	 tež 	 ko	 iz	 ku	 si 	 ti. 	 Po	 leg	 tega 	 bi	 se 	 v	 tem 	
pri 	 me	 ru 	 mali 	 pol	 ton 	 dru 	 žil	 z	 ve	 li	 kim	 ce 	 lim	 to 	 nom,	 s 	 ka 	 te 	 rim 	
5
		 (9/8)
3
	x	(10/9)
2
	x	(16/15)
2
	= 	2.	
6
		 V 	 iz	 vir 	 ni 	 ku:	»...	kot 	če 	bi	se 	na 	pri 	 mer 	re 	 klo,	da 	...«	
7
		 5/4	=	9/8	x	16/15	x	25/24;	10/9	= 	16/1 5 	x	25/24.
8
		 Des 	 car 	 tes 	 se 	 spra 	 šu	 je, 	 za 	 kaj 	 med 	 stop 	 nja 	 mi	 ni	 ma 	 le 	 ga 	 pol	 to 	 na, 	 ki	 bi	 na 	 stal 	 z	 na 	 dalj 	 njo	
de 	 li	 tvi 	 jo 	ene 	od	že 	 ob	 sto 	 je 	 čih	sto 	 penj, 	in	si 	 cer 	ma 	 le 	 ga 	ce 	 le 	 ga 	tona. 	
9
		 V 	 iz	 vir 	 ni 	 ku:	»...	prek 	tako 	raz 	 lič 	 nih 	de 	 li 	 tev 	in	biti 	hkra 	 ti 	...«	
O	ST OPNJAH	IN	GLASBENIH	 T ONIH
52
g r a t a m 	 dissonantiam 	generaret; 	consisteret 	enim	inter 	hos 	
numeros 	 64	 et 	 75;	 ideoque	 vox	 per 	 t ale 	 intervallum 	 moveri 	
non posset. 
[ 1 0 . 1 0 ] 	 	 V erum, 	 ut 	 melius 	 solvatur 	 haec 	 obiectio, 	 notandum 	 est 	 acutum 	
sonum 	 validiori, 	 vel	 spiritu 	 in	 voce, 	 vel	 tactu 	 sive 	 pulsu 	 in 	
nervis, 	 indigere 	 ut 	 emittatur , 	 qua m	 gra vem:	 quod	 experitur 	 in 	
nervis, 	 qui	 quo	 magis 	 tenduntur ,	 eo	 acutiorem 	 edunt 	 sonum;	
atque 	 etiam 	 potest 	 probari, 	 ex	 eo	 quod	 maiori 	 vi	 dividitur 	
aer 	 in	 minores 	 partes, 	 ex	 quibus 	 exit 	 sonus 	 acutior .	 Sequitur 	
autem 	 etiam 	 ex	 his 	 sonum, 	 quo	 acutior 	 est, 	 eo	 validius 	 etiam 	
aures 	ferire. 	
[ 1 0 . 1 1 ] 	 	 Ex	 qua 	 animadversione, 	 vera, 	 opinor ,	 et 	 primaria 	 ratio 	 dari 	 potest, 	
quare 	 gradus 	 sint 	 inventi: 	 nimiru m,	 id 	 factum 	 esse 	 existimo, 	 ne, 	
si 	 per 	 solos 	 consonantiarum 	 terminos 	 vox 	 incederet, 	 nimia 	 inter 	
illos 	 foret 	 disproportio 	 in 	 ratione 	 intensionis; 	 quae 	 et 	 auditores 	
et 	cantores 	fatigaret. 	
[10.12] 		 V .	 g., 	 si 	 velim 	 ab 	 A 	 ad 	 B 	 ascendere, 	 quia 	 longe 	 fortius 	 sonus 	 B 	
aures 	 feriet, 	 quam 	 sonus 	 A, 	 ne 	 ista 	 disproportio 	 sit 	 incommoda, 	
ponitur 	 in 	 medio 	 terminus 	 C, 	 per 	 quem, 	 ut 	 vere 	 per 	 gradum, 	
facilius 	 et 	 absque 	 tam 	 inaequali 	 spiritus 	 contentione 	 ad 	 B 	 as -
cendamus.
[ 1 0 . 1 3 ] 	 	 Unde	 patet, 	 gradus 	 nihil	 aliud 	 esse, 	 quam 	 medium	 quid	 inter 	
consonantiarum 	 terminos 	 ad 	 illorum 	 inaequalitatem 	 moderan -
dam, 	 et 	 per 	 se 	 non	 habere 	 satis 	 suavitatis 	 ut 	 auribus 	 possint 	
satisfacere, 	 sed 	 tantum 	 spectari 	 in	 ordine 	 ad 	 consonantias. 	
Adeo	 ut, 	 dum	 per 	 unum	 gradum 	 vox	 incedit, 	 nondum	 auri -
bus 	 satisfiat, 	 donec 	 ad 	 secundum 	 pervenerit, 	 qui	 idcirco 	 cum 	
pri ori 	 c onsonantiam 	 debet 	 genera re. 	 Ex	 quibus 	 fa cile 	 diluitur 	
obiectio 	superior . 	
10
		 9/8 	x 	25/24	=	75/64.	
11
		 Iz 	 na 	 da 	 lje 	 va 	 nja 	 je 	 raz 	 vid	 no,	 da 	 Des 	 car 	 tes 	 tu 	 ne 	 mi	 sli 	 na 	 ugo 	 vor 	 pro 	 ti 	 ma 	 le 	 mu	 pol	 to 	 nu,	
če 	 prav 	 uve 	 de 	 od	 sta 	 vek 	 na 	 tak 	 na 	 čin, 	 kot 	 da 	 na 	 me 	 ra 	 va 	 še 	 na 	 da 	 lje 	 raz 	 prav 	 lja 	 ti 	 o	 njem ,	 pač 	
pa 	 raz 	 miš	 lja 	 o 	 vzro 	 ku	 za 	 ob	 stoj 	 sto 	 penj. 	 Smi	 sel 	 no	 bi	 se 	 od	 sta 	 vek 	 uve 	 del 	 ta 	 ko	 le: 	 »Da 	 pa 	
bi 	se 	vpra 	 ša 	 nje 	o	ob	 sto 	 ju 	sto 	 penj 	še 	pre 	 prič 	 lji	 ve 	 je 	re 	 ši 	 lo	...«	
12
		 Des 	 car 	 te 	 so 	 va 	 tr 	 di	 tev 	 ni	 re 	 snič 	 na; 	 kaj 	 mora 	 biti 	 moč	 nej 	 še, 	 je 	 po	 jas 	 nje 	 no	 v	 na 	 sled 	 njem 	
stav 	 ku.



ACB
DE	GRADIBUS	SIVE	 T ONIS	MUSICIS.
53
bi	 po	 r a 	 jal 	 zelo	 neu	 god	 no	 di	 so 	 nan 	 c o;	 ob	 st a 	 ja 	 la 	 bi	 na 	 mreč 	 med 	
šte 	 vi	 lo	 ma 	 64	 in	 75
10 
;	 prek 	 ta 	 ke	 ga 	 in	 ter 	 va 	 la 	 pa 	 se 	 glas 	 ne	 bi 	
mo	 gel	gi	 ba 	 ti. 	
[10.10]	 Da 	 pa 	 bi 	 se 	 ta 	 ugo	 vor 	 še 	 bo	 lje 	 re 	 šil,
11 
	 si 	 je 	 tre 	 ba 	 uza 	 ve 	 sti 	 ti 	 tole: 	
Za 	 ure 	 sni 	 či 	 tev 	 vi 	 so 	 ke 	 ga 	 tona 	 je 	 pri 	 člo	 veš 	 kem 	 gla 	 su 	 po 	 treb 	 na 	
moč 	 nej 	 ša 	 sapa, 	 na 	 stru 	 nah 	 pa 	 moč	 nej 	 ši 	 do	 tik 	 ali 	 trz 	 ljaj 	 kot 	 za 	
ure 	 sni 	 či 	 tev 	niz	 ke 	 ga 	tona.
12 
	 T o	je 	mož	 no	preiz 	 ku 	 si 	 ti 	na 	stru 	 nah, 	
ki 	 da 	 je 	 jo 	 tem 	 viš 	 ji	 ton, 	 čim	 bolj 	 so 	 na 	 pe 	 te, 	 po	 tr 	 di	 ti 	 pa 	 je 	 mo	 go	 če 	
tudi 	 s 	 tem, 	 da 	 se 	 zrak 	 ob 	 več 	 ji 	 mo	 či	 deli 	 na 	 manj 	 še 	 dele, 	 iz	 ka -
te 	 rih 	 na 	 sta 	 ne 	 viš	 ji	 ton. 	 Iz 	 tega 	 pa 	 tudi 	 sle 	 di,	 da 	 ton 	 tem 	 moč	 ne 	 je 	
udar 	 ja 	na 	uše 	 sa, 	čim	viš	 ji	je. 	
[10.1 1]		 Iz 	 tega 	 opa 	 ža 	 nja 	 je, 	 me 	 nim,	 mož	 no	 po 	 da 	 ti 	 re 	 snič 	 ni	 in	 pr 	 vot 	 ni	
raz 	 log,	 za 	 kaj 	 so 	 bile 	 stop 	 nje 	 vpe 	 lja 	 ne. 	 Vse 	 ka 	 kor 	 so 	 dim,	 da 	 se 	 je 	
to 	 zgo 	 di	 lo 	 zato, 	 da 	 med 	 ter 	 mi	 ni	 kon	 so 	 nanc, 	 če 	 bi	 se 	 glas 	 gi 	 bal 	 le 	
prek 	 ter 	 mi	 nov	 konsonanc, 	 ne 	 bi	 bilo	 pre 	 ve 	 li	 ke 	 ga 	 ne 	 so 	 raz 	 mer 	 ja 	
z 	 ozi 	 rom 	 na 	 raz 	 pon;
1 	3
	 to 	 ne 	 so 	 raz 	 mer 	 je 	 bi	 bilo	 te 	 žav 	 no	 tako 	 za 	
po 	 slu 	 šal 	 ce 	kot 	za 	pev 	 ce. 	
[ 1 0 . 1 2 ] 	 Vze	 mi	 mo,	 da 	 bi	 se 	 že	 lel	 povz	 pe	 ti 	 od	 A	 do	 B;	 ker 	 bo	 ton 	 B	 mno	 go 	
moč	 ne	 je	 za 	 de	 val 	 sluh 	 kot 	 ton 	 A,	 se 	 bo	 za 	 pre 	 pre 	 či	 tev 	 tega 	 ne	 rod -
ne	 ga 	 ne	 so 	 raz 	 mer 	 ja 	 po	 sta 	 vil	 v	 sre 	 do	 med	 A	 in	 B	 ter 	 min	 C,	 prek 	
ka 	 te 	 re 	 ga 	 se 	 lah 	 ko	 la 	 že	 in	 brez 	 tako 	 nee 	 na 	 ko	 mer 	 ne	 ga 	 na 	 pe	 nja 	 nja 	
sape 	povzp	 ne	 mo	do	B,	tako 	kot 	prek 	pra 	 ve	stop 	 ni	 ce.
14
 
[10.13] 		 Od 	 tod 	 je 	 očit 	 no: 	 Stop 	 nje 	 niso 	 nič 	 dru 	 ge 	 ga 	 kot 	 sreds 	 tvo, 	 s 	 ka 	 te -
rim 	 s e	 izrav 	 na 	 va 	 nee 	 na 	 ko	 mer 	 nos t 	 med	 ter 	 mi	 ni	 kon	 s o	 nanc. 	 Same 	
po	 sebi 	 ni	 ma 	 jo	 to 	 li	 ko	 bla 	 go	 zvoč	 no	 sti, 	 da 	 bi	 lah 	 ko	 za 	 do	 vo	 lje 	 va 	 le 	
sluh, 	 zat o	 se 	 do 	 je 	 ma 	 jo 	 le 	 za 	 po 	 red 	 no 	 z 	 ozi 	 rom 	 na 	 kon 	 so 	 nan 	 ce, 	
in 	 si 	 cer 	 tako: 	 ko 	 se 	 glas 	 pre 	 mak 	 ne 	 za 	 eno 	 stop 	 njo, 	 slu 	 hu 	 še 	 ni 	
za 	 doš 	 če 	 no; 	 za 	 doš 	 če 	 no 	 mu 	 je 	 še 	 le, 	 ko 	 do 	 se 	 že 	 dru 	 go 	 stop 	 njo, 	 ki 	
mora 	 z	 iz	 ho	 dišč	 no	 tvo 	 ri 	 ti 	 zato 	 kon	 so 	 nan 	 co.
1 
	 S	 tem 	 ni	 tež 	 ko 	
ovre 	 či 	zgor 	 nji 	ugo	 vor .
2 
 
13
		 Mi 	 sli 	 se 	 ne 	 so 	 raz 	 mer 	 je, 	 do	 ka 	 te 	 re 	 ga 	 bi	 prišlo, 	 če 	 bi	 se 	 glas 	 gi 	 bal 	 le 	 prek 	 terc, 	 kvart, 	 kvint, 	
sekst, 	ok	 tav ,	se 	pra 	 vi 	zgolj	sko 	 ko 	 ma. 	
14
	 Izraz 	»gra 	 dus«, 	»stop 	 nja«, 	po	 me 	 ni	tudi 	»stop 	 ni	 ca«.
1
		 T u 	 je 	 pred 	 hod	 no	 opi	 san 	 di	 so 	 nanč 	 ni	 pre 	 ha 	 jal 	 ni	 ton; 	 si 	 ste 	 ma 	 tič 	 no	 ga 	 Des 	 car 	 tes 	 pred 	 sta 	 vi	
še 	 le 	v	12.18.	
2
		 Des 	 car 	 tes 	 ima 	 v	 mi	 slih 	 nei 	 zra 	 že 	 ni	 ugo	 vor 	 oz.	 vpra 	 ša 	 nje, 	 za 	 kaj 	 so 	 stop 	 nje 	 po	 treb 	 ne. 	 Gl.	
op. 	na 	za 	 čet 	 ku 	10.10.	



ACB
O	ST OPNJAH	IN	GLASBENIH	 T ONIH
54
[10.14] 		 Praeterea, 	 haec 	 vera 	 ratio 	 est, 	 quare 	 potius 	 in	 voce 	 successiva 	
gradus 	 admittantur ,	 quam 	 nonae 	 aut 	 septimae, 	 quae 	 ex 	 gradibus 	
oriuntur ,	 et 	 aliqu ae 	 harum 	 minoribus 	 numeris 	 constant 	 quam 	
gradus: 	 quia 	 sc ilicet 	 huiusmodi 	 intervalla 	 minimas 	 c onsonantias 	
non 	 dividunt, 	 neque 	 ideo 	 possunt 	 inaequalitatem 	 quae 	 est 	 inter 	
illarum 	terminos 	moderari. 	
[10.15] 		 Neque 	 plura 	 de 	 graduum 	 inventione; 	 quos 	 quidem 	 ex 	 divisione 	
ditoni 	 bifariam, 	 ut 	 ditonus 	 ex 	 divisione 	 quintae, 	 oriri 	 possem 	
probare; 	 atque 	 inde 	 multa, 	 quae 	 ad 	 illorum 	 perfectiones 	 varias 	
attinent, 	deducere. 	 Sed 	 longum 	 foret, 	 atque 	 ex 	 dictis 	 de 	 conso -
nantiis 	potest 	intelligi. 	
[ 1 0 . 1 6 ] 	 	 Iam 	 vero 	 de 	 ordine, 	 quo	 gradus 	 illi	 in	 toto 	 octavae 	 spatio 	 constit -
uendi	 sint, 	 est 	 agendum. 	 Quem	 dico 	 necessario 	 esse 	 debere 	 talem 	
ut 	 semper 	 semitonium 	 maius 	 habeat 	 utrimque 	 iuxta 	 se 	 tonum 	
maiorem, 	 item 	 et 	 tonus 	 minor: 	 cum 	 quo 	 scilicet 	 hic 	 ditonum 	
componat, 	 semitonium 	 vero 	 tert iam 	 minorem, 	 iuxta 	 illa 	 quae 	
iam 	 annotavimus. 	 Cum 	 vero 	 octava 	 contineat 	 duo 	 semitonia 	 et 	
duos 	 tonos 	 minores ,	 ut 	 id	 s ine	 fractione 	 fi eri 	 pos set, 	 deberet 	 etiam 	
4 	 tonos 	 maiores 	 continere. 	 Sed 	 quia 	 continet 	 tantum 	 tres, 	 ideo 	
necessarium 	 est, 	 ut 	 aliquo 	 in	 loco 	 utamur 	 fractione 	 quadam, 	 quae 	
differentia 	 sit 	 inter 	 tonum 	 maiorem 	 et 	 minorem, 	 quam 	 schisma 	
nominamus, 	 vel 	 etiam 	 inter 	 tonum 	 maiorem 	 et 	 semitonium 	 mai -
us, 	 quae 	 continet 	 semitonium 	 minus 	 cum 	 schismate: 	 ut 	 scilicet, 	
harum 	 fractionum 	 auxilio, 	 idem 	 tonus 	 maior 	 quodammodo 	 mo -
bilis 	 fiat, 	 et 	 duorum 	 munere 	 fungi 	 possit. 	 Quod 	 facile 	 videtur 	 in 	
figuris 	 pagina 	 versa 	 appositis 	 hic, 	 ubi 	 totius 	 octavae 	 spatium 	 in 	
circulum 	 volvimus, 	 eodem 	 modo	 quo	 in	 ultima 	 figura 	 superioris 	
tractatus. 	
3
		 Des 	 car 	 tes 	 mi 	 sli 	 na 	 kon	 so 	 nan 	 ce, 	 ki 	 de 	 li	 jo	 ok	 ta 	 vo:	 obe 	 ter 	 ci 	 in	 kvar 	 ta, 	 ki	 pa 	 se 	 sto 	 ji	 iz	 male 	
ter 	 ce 	in	ma 	 le 	 ga 	ce 	 le 	 ga 	tona. 	
4
		 T u 	 Des 	 car 	 tes 	 ni	 na 	 tan 	 čen. 	 Če 	 bi	 na 	 enak 	 na 	 čin,	 kot 	 je 	 de 	 lil	 di 	 ton 	 (gl.	 6.7 	 in	 6.8), 	 se 	 pra 	 vi	
s 	 po 	 stop 	 kom 	 is 	 ka 	 nja 	 arit 	 me 	 tič 	 ne 	 sre 	 di 	 ne, 	 de 	 lil 	 tudi 	 ve 	 li 	 ki 	 celi 	 ton, 	 bi 	 pri 	 šel 	 do 	 dru 	 gač -
ne 	 ga 	 pol	 to 	 na: 	 arit 	 me 	 tič 	 na 	 sre 	 di	 na 	 med 	 7/16	 in	 8/16	 (izra 	 ču	 na 	 na 	 po	 for 	 mu	 li	 x 	 =	 (a+b)/2) 	
je 	 v 	 toč 	 ki 	 na 	 15/32; 	 zve 	 ne 	 čih 	 17/32 	 stru 	 ne 	 pa 	 je 	 do 	 nje 	 ne 	 po 	 lo 	 vi 	 ce, 	 zve 	 ne 	 če 	 ok 	 ta 	 ve, 	 v 	
raz 	 mer 	 ju 	17/16,	kar 	pa 	ni	Des 	 car 	 te 	 sov 	 ve 	 li 	 ki 	pol	 ton. 	
5
		 T u 	 po	 da 	 ja 	 Des 	 car 	 tes 	 ute 	 me 	 lji 	 tev 	 svo 	 je 	 zah 	 te 	 ve: 	 Da 	 bi	 bile 	 ter 	 ce 	 v	 ton 	 skem 	 pro 	 sto 	 ru 	 či	 ste 	
in	 skla d	 ne 	 s 	 kvin	 ta 	 mi 	 (či	 st a 	 kvin	 ta 	 se 	 na 	 mreč 	 deli 	 na 	 t er 	 ci 	 5/4	 in	 6/5),	 bi	 mo	 ra 	 li	 ka 	 te 	 ri 	 koli	
dve 	 so 	 sed 	 nji	 stop 	 nji 	 tako 	 v	 sme 	 ri 	 navz 	 gor 	 kot 	 v	 sme 	 ri 	 navz 	 dol	 za 	 pol 	 ni 	 ti 	 pro 	 stor 	 bo	 di	 si 	
di 	 to 	 na 	 (5/4) 	 ali 	 pa 	 male 	 ter 	 ce 	 (6/5). 	 Zato 	 bi 	 mo 	 ral 	 ime 	 ti 	 vsak 	 mali 	 celi 	 ton 	 tako 	 nad 	 sabo 	
kot 	 pod	 sabo 	 ve 	 li	 ki	 celi 	 ton 	 (10/9	 x 	 9/8	 = 	 5/4)	 in	 vsak 	 ve 	 li	 ki	 pol 	 ton 	 prav 	 tako 	 (16/15	 x	
9/8 	=	6/5).	
DE	GRADIBUS	SIVE	 T ONIS	MUSICIS.
55
[10.14] 		 Po	 leg 	 tega 	 je 	 pra 	 vi	 raz 	 log,	 za 	 kaj 	 se 	 za 	 po	 red 	 no 	 do	 puš 	 ča 	 jo	 stop -
nje, 	 ne 	 pa 	 none 	 in 	 sep 	 ti 	 me, 	 ki 	 iz 	 ha 	 ja 	 jo 	 iz 	 sto 	 penj 	 in 	 od 	 ka 	 te 	 rih 	
ob	 sto 	 ji 	 jo	 ne 	 ka 	 te 	 re 	 v 	 manj 	 ših	 šte 	 vi	 lih	 kot 	 stop 	 nje, 	 ta: 	 to 	 vrst 	 ni	
in	 t e r 	 va 	 li 	 na 	 mre č 	 ne 	 de 	 li 	 jo	 na j 	 ma nj 	 ših	 kon	 so 	 na nc
3	
	 i n 	 z a t o 	 ne 	
mo 	 re 	 jo 	izrav 	 na 	 va 	 ti 	nee 	 na 	 ko 	 mer 	 no 	 sti 	med 	nji	 ho 	 vi 	 mi 	ter 	 mi 	 ni. 	
[10.15] 		 Do 	 volj 	 o 	 raz 	 lo 	 gih 	 za 	 vpe 	 lja 	 vo	 sto 	 penj. 	 Lahko 	 bi	 si 	 cer 	 do	 ka 	 zo-
val, 	 da 	 na 	 po	 do 	 ben 	 na 	 čin 	 iz 	 ha 	 ja 	 jo 	 iz 	 de 	 li 	 tve 	 di	 to 	 na 	 na 	 dvo 	 je, 	
kot 	 iz 	 ha 	 ja 	 di 	 ton 	 iz 	 de 	 li 	 tve 	 kvin 	 te,
4 	
	 in 	 iz	 pe 	 lje 	 val 	 iz 	 tega 	 šte 	 vil	 ne 	
sod 	 be 	 v 	 zve 	 zi 	 z 	 nji 	 ho 	 vo 	 raz 	 lič 	 no 	 po 	 pol 	 nost 	 jo. 	 A 	 to 	 bi 	 bila 	 dol 	 ga 	
raz 	 pra 	 va, 	 po 	 leg 	 tega 	 pa 	 je 	 vse 	 to 	 mo	 go	 če 	 razu 	 me 	 ti 	 iz	 ti 	 ste 	 ga, 	 kar 	
je 	bilo	po	 ve 	 da 	 no 	o	kon	 so 	 nan 	 cah. 	
[10.16]		 Zdaj 	 pa 	 se 	 pos 	 ve 	 ti 	 mo	 raz 	 pra 	 vi	 o 	 redu, 	 po	 ka 	 te 	 rem 	 mo	 ra 	 jo	 biti 	
st op	 nje 	 r az 	 vrš 	 če 	 ne 	 zno	 t raj 	 c e 	 lot 	 ne 	 ga 	 ok	 t av 	 ne 	 ga 	 pro 	 st o	 r a. 	 T r 	 dim, 	
da 	 mora 	 biti 	 ta 	 red 	 nuj 	 no 	 tak, 	 da 	 bo 	 sta 	 ime 	 la 	 tako 	 ve 	 li 	 ki 	 pol 	 ton 	
kot 	 mali 	 celi 	 ton 	 na 	 obeh 	 stra 	 neh 	 ob	 sebi 	 ve 	 li	 ki	 celi 	 ton: 	 ve 	 li-
ki 	 celi 	 ton 	 tvo 	 ri 	 na 	 mreč 	 z 	 ma 	 lim 	 ce 	 lim 	 to 	 nom 	 di 	 ton, 	 z 	 ve 	 li 	 kim 	
pol	 to 	 nom	 pa 	 malo 	 ter 	 co,
5
	 kot 	 iz	 ha 	 ja 	 iz	 prejš 	 njih 	 za 	 be 	 ležk. 	 Ker 	
vse 	 bu	 je 	 ok 	 ta 	 va 	 dva 	 pol	 to 	 na 	 in	 dva 	 mala 	 cela 	 tona, 	 bi	 mo	 ra 	 la, 	 da 	
bi	 bilo	 brez 	 do	 dat 	 ne 	 de 	 li	 tve 	 nje 	 ne 	 ga 	 pro 	 sto 	 ra 	 us 	 tre 	 že 	 no	 na 	 ve 	 de 	 ni 	
zah 	 te 	 vi,
6 
	 vse 	 bo	 va 	 ti 	 tudi 	 šti 	 ri 	 ve 	 li	 ke 	 cele 	 tone. 	 Ker 	 pa 	 vse 	 bu	 je 	
le tri,
7 
	 je 	 po	 treb 	 no 	 nek 	 je 	 opra 	 vi	 ti 	 do 	 dat 	 no 	 de 	 li	 tev; 	 ta 	 do	 dat 	 na 	
de 	 li 	 tev 	 naj 	 en 	 krat 	 ob 	 se 	 ga 	 raz 	 li	 ko	 med 	 ve 	 li	 kim 	 ce 	 lim	 to 	 nom	 in	
ma 	 lim 	 celim 	 to 	 nom 	 – 	 to 	 raz 	 li 	 ko 	 ime 	 nu 	 je 	 mo 	 shiz 	 ma, 	 dru 	 gič 	 pa 	
naj 	 ob	 se 	 ga 	 raz 	 li	 ko	 med 	 ve 	 li	 kim	 ce 	 lim 	 to 	 nom	 in	 ve 	 li	 kim	 pol	 to -
nom,	 se 	 pra 	 vi	 mali 	 pol	 ton 	 s 	 shiz 	 mo.
8 
	 T ako 	 bo	 na 	 mreč 	 s 	 po	 moč	 jo 	
pri 	 ka 	 za 	 ne 	 do	 dat 	 ne 	 de 	 li	 tve 	 po	 sta 	 lo	 me 	 sto 	 ve 	 li 	 ke 	 ga 	 ce 	 le 	 ga 	 tona 	
na 	 neki 	 na 	 čin	 pre 	 ma 	 kljivo	 in	 en 	 sam 	 ve 	 li	 ki	 celi 	 ton 	 bo	 oprav 	 ljal 	
svo 	 jo 	 vlo 	 go 	 na 	 dveh 	 me 	 stih.
9 	
	 Vse 	 to 	 je 	 brez 	 te 	 žav 	 raz 	 vid	 no	 iz	
dveh 	 pri 	 lo 	 že 	 nih	 po 	 na 	 zo	 ril,
10 
	 kjer 	 smo 	 ce 	 lot 	 ni	 ok	 tav 	 ni	 pro 	 stor 	
zao 	 br 	 ni	 li	 v	 krog, 	 ena 	 ko	 kot 	 v	 zad 	 njem 	 po	 na 	 zo	 ri 	 lu	 v	 prejš 	 nji 	
raz 	 pra 	 vi.
11
6
		 V 	 iz	 vir 	 ni	 ku:	 »da 	 bi	 se 	 to 	 mo 	 glo 	 zgo	 di	 ti 	 brez 	 de 	 li 	 tve 	 ...«	 Kaj 	 mi 	 sli 	 Des 	 car 	 tes 	 z	 de 	 li	 tvi 	 jo,	
je 	raz 	 vid	 no	iz 	na 	 da 	 lje 	 va 	 nja. 	
7
  Gl. 10.7.
8
		 V 	 iz 	 vir 	 ni	 ku:	 »...	 ali 	 pa 	 [raz 	 li	 ko]	 med 	 ve 	 li	 kim	 ce 	 lim	 to 	 nom	 in	 ve 	 li	 kim	 pol	 to 	 nom,	 ki	 vse -
bu	 je 	mali 	pol	 ton 	s 	shiz 	 mo.«	
9
		 V 	 iz	 vir 	 ni	 ku:	 »...	 da 	 bo	 na 	 mreč 	 s 	 po	 moč	 jo	 teh 	 de 	 li	 tev 	 po	 stal 	 isti 	 ve 	 li	 ki	 celi 	 ton 	 na 	 neki 	
na 	 čin 	gib	 ljiv 	in	da 	bo	lah 	 ko 	imel 	vlo	 go 	dveh.« 	
10
		 V 	 iz 	 vir 	 ni 	 ku:	 »...	 pri 	 lo	 že 	 nih	 tule, 	 na 	 na 	 sled 	 nji	 stra 	 ni	 ...«	 T a 	 do 	 lo 	 či 	 tev 	 se 	 na 	 na 	 ša 	 na 	 Des -
car te sov ro ko pis. 
 11
		 Des 	 car 	 tes 	 ho	 če 	 re 	 či: 	 V 	 pr 	 vem 	 pri 	 me 	 ru, 	 pred 	 stav 	 lje 	 nem 	 v	 pr 	 vem 	 krož 	 nem 	 po	 na 	 zo	 ri 	 lu,	 bo	
O	ST OPNJAH	IN	GLASBENIH	 T ONIH
56
[ 1 0 . 1 7 ] 	 	 Et 	 quidem 	 in	 utraque 	 ex 	 his 	 figuris, 	 singula 	 intervalla 	 unum 	
gradum 	 designant, 	 praeter 	 duo:	 nempe 	 schisma 	 in	 prima, 	 semito -
nium 	 minus 	 cum 	 schismate 	 in 	 secunda; 	 quae 	 duo 	 quodammodo 	
mobilia 	 sunt, 	 ita 	 ut 	 ad 	 utrumque 	 gradum 	 sibi 	 vicinum 	 successive 	
referantur .
ve	 li	 ki	celi 	ton 	en	 krat 	med	ter 	 mi	 no	 ma 	540	in	480,	dru 	 gič	pa 	med	ter 	 mi	 no	 ma 	432	in 	
486.	 T ako 	 bo	 »en	 sam« 	 ve	 li	 ki	 celi 	 ton 	 s 	 tem, 	 da 	 ga 	 bo	 mo	 go	 če	 pre 	 mi	 ka 	 ti, 	 »oprav 	 ljal 	
svo 	 jo	 vlo	 go	 na 	 dveh	 me	 stih«. 	 De	 jan 	 sko 	 Des 	 car 	 tes 	 pred 	 la 	 ga 	 dve	 ma 	 lenkost 	 no	 raz 	 lič	 ni 	
in	 to 	 na 	 ci 	 ji	 tona 	 G,	 med	 ka 	 te 	 ri 	 ma 	 je	 in	 ter 	 val 	 shiz 	 me	 (81/80).	 V 	 dru 	 gem	 pri 	 me	 ru, 	 ki	 je 	
po	 dan 	 v	 dru 	 gem	 krož 	 ne m 	 p o 	 n a 	 z o 	 r i 	 l u ,	 pa 	 naj 	 bi	 bil	 –	 sle 	 deč	 stro 	 go	 be	 se 	 di	 lu	 –	 pre -
ma 	 klji	 vi	 ve	 li	 ki	 celi 	 ton 	 en	 krat 	 med	 ter 	 mi	 no	 ma 	 432	 in	 384,	 dru 	 gič	 pa 	 med	 terminoma 	
405	 in	 360.	 A 	 kot 	 je	 z	 ne	 ko	 li	 ko	 dru 	 gač 	 ni	 mi	 be	 se 	 da 	 mi	 po	 ve	 da 	 no	 v	 na 	 da 	 lje	 va 	 nju, 	
to 	 nov	 B	 in	 H	 ni	 mo	 go	 če	 ime	 ti 	 za 	 en	 sam 	 ton 	 z	 dve	 ma 	 ma 	 len	 kost 	 no	 raz 	 lič	 ni	 ma 	 in-
to 	 na 	 ci 	 ja 	 ma, 	 tako 	 kot 	 ton 	 G;	 Des 	 car 	 tes 	 pra 	 vi,	 da 	 zato 	 ne,	 ker 	 je	 med	 nji	 ma 	 pre 	 ve	 li	 ka 	
raz 	 li	 ka, 	 ven	 dar 	 je	 pra 	 vi	 raz 	 log	 v	 tem, 	 da 	 sta 	 tona 	 b	 in	 h	 –	 v	 mali, 	 a 	 po	 sle 	 dič	 no	 tudi 	 v 	
dru 	 gih	 ok	 ta 	 vah 	 –	 dva 	 raz 	 lič	 na 	 tona 	 uve	 ljav 	 lje	 ne	 ga 	 ton 	 ske 	 ga 	 si 	 ste 	 ma, 	 ki	 ju	 ni	 mo	 go	 če 	
z a 	 m e 	 n j e 	 v a 	 ti. 	 Prob 	 lem 	 se 	 re 	 ši 	 tako, 	 da 	 do 	 lo 	 či 	 Des 	 car 	 tes 	 še 	 dve 	 raz 	 lič 	 ni 	 in 	 to 	 na 	 ci 	 ji 	 tona 	
D , 	 m e d 	 katerima 	je	prav 	tako 	in	 ter 	 val 	shiz 	 me.	 Vse 	to 	je	raz 	 vid	 no	iz	na 	 da 	 lje	 va 	 nja, 	v 	
ka 	 te 	 rem 	 pa 	 Des 	 car 	 tes 	 ne	 go	 vo	 ri 	 več	 o	 pre 	 mi	 ka 	 nju	 ve	 li	 ke	 ga 	 ce 	 le	 ga 	 tona, 	 pač 	 pa 	 le	 še 	
o	ter 	 cah, 	ki	so 	pra 	 vi	vzrok 	nje	 go	 ve	 ga 	po	 čet 	 j a . 	
E 288
F 540
G 486 G 480
A 432
D 324 C 360
B 405
tonus
minor
tonus
maior
shisma
tonus
maior
semitonus
maior
semitonus
maior
tonus
minor
tonus
minor
[10.18] 		 Unde 	 fit 	 ut 	 non	 possimus, 	 primo, 	 in	 figura 	 priori, 	 per 	 gradus 	 a 	
2 88	 a d	 405	 a scendere, 	 n isi 	 m edium 	 t ermin u m 	 q uo d a m m o do 	
tremulum 	 emittamus: 	 ita 	 ut, 	 si 	 288	 respiciat, 	 videatur 	 esse 	 480;	 si 	
vero 	 405,	 tunc 	 videatur 	 esse 	 486;	 ut 	 scilicet 	 cum 	 utroque 	 tertiam 	
minorem 	 efficiat .	 Atque 	 tam 	 exigua 	 est 	 differentia 	 inter 	 480 	 et 	
486, 	 ut 	 illius 	 term ini, 	 qui 	 ab 	 utroque 	 constituitur ,	 mobilitas 	 non 	
perceptibili 	dissonantia 	auditum 	feriat. 	
DE	GRADIBUS	SIVE	 T ONIS	MUSICIS.
57
[10.17] 		 In	 si 	 cer 	 predstav 	 lja 	 jo	 v	 obeh 	 po 	 na 	 zo	 ri 	 lih	 od	 se 	 ki 	 kro 	 ga 	 stop 	 nje; 	
dru 	 ga 	 če 	 je 	 le 	 v	 pr 	 ve m	 po	 na 	 zo	 ri 	 lu	 s 	 shi z	 mo,	 v	 dru 	 ge m	 pa 	 z	 ma 	 lim 	
pol 	 to 	 nom 	 s 	 shiz 	 mo. 	 T a 	 dva 	 od 	 se 	 ka 	 sta 	 na 	 neki 	 na 	 čin 	 gib 	 lji 	 va 	 in 	
se 	 pri 	 šte 	 va 	 ta 	 bo 	 di 	 si 	 k 	 eni 	 ali 	 pa 	 k 	 dru 	 gi 	 od 	 obeh 	 so 	 sed 	 njih 	 sto -
penj.
1 
 
E 288
F 540
G 486 G 480
A 432
D 324 C 360
B 405
mali 
celi ton
veliki 
celi ton
shizma
veliki 
celi ton
veliki 
polton
veliki 
polton
mali
celi ton
mali 
celi ton
[10.18] 		 T ako 	 se, 	 pr 	 vič, 	 v	 pr 	 vem 	 po	 na 	 zo 	 ri 	 lu
2 
	 po	 stop 	 njah 	 ne 	 mo	 re 	 mo 	
povz	 pe 	 ti
3	
	 od	 288	 do	 405,	 ne 	 da 	 bi	 do	 pu	 sti 	 li	 sred 	 nji	 ter 	 min	 na 	
neki 	 na 	 čin	 gib	 ljiv:	 z	 ozi	 rom 	 na 	 288	 naj 	 bo	 480,	 z	 ozi	 rom 	 na 	 405	
pa 	 486,
4	
	 tako 	 da 	 bo 	 na 	 mreč 	 oba 	 krat 	 tvo 	 ril 	 malo 	 ter 	 co. 	 Pri 	 tem 	
je 	 raz 	 lo 	 ček 	 med 	 480 	 in	 486	 tako 	 nez 	 na 	 ten, 	 da 	 gib	 lji 	 vost 	 tega 	
ter 	 mi 	 na, 	 do 	 lo	 če 	 ne 	 ga 	 z	 ozi	 rom 	 bo	 di	 si 	 na 	 eno 	 ali 	 dru 	 go	 stran, 	 v	
slu 	 hu	ne 	pov	 zro 	 ča 	zaz 	 nav 	 ne 	di	 so 	 nanč 	 no	 sti. 	
1
	 	 V	 iz	 vir 	 ni	 ku:	 »...	 tako 	 da 	 se	 za 	 po	 re 	 do	 ma 	 šte 	 je	 ta 	 k	 obe	 ma 	 od	 sebi	 so	 sed	 njih	 sto -
penj.«
2
		 V 	 na 	 sled 	 njih 	 treh 	 po	 na 	 zo	 ri 	 lih	 so 	 vsi 	 toni 	 oz	 na 	 če 	 ni	 zgolj	 z	 ve 	 li	 ki	 mi	 čr 	 ka 	 mi,	 med 	 tem 	 ko	
sta 	 v	 iz	 vir 	 ni	 ku	 za 	 tona 	 B	 in 	 H	 v	 dru 	 gem 	 in	 tret 	 jem 	 po	 na 	 zo	 ri 	 lu	 – 	 prvo 	 nima 	 imen 	 to 	 nov	
–	 upo	 rab 	 lje 	 ni	 dve 	 ob	 li	 ki	 mi	 nu	 skul 	 ne 	 ga 	 b,	 okro 	 gla 	 in	 kva 	 drat 	 na. 	 Kot 	 v	 teh 	 treh 	 so 	 tudi 	 v	
na 	 dalj 	 njih	 po	 na 	 zo	 ri 	 lih	 upo	 rab 	 lje 	 ne 	 v	 slo 	 venš 	 či	 ni	 uve 	 ljav 	 lje 	 ne 	 čr 	 kov	 ne 	 oz 	 na 	 ke 	 za 	 tone, 	
in	si 	 cer 	tako 	v	slo 	 ven 	 skem 	kot 	v	la 	 tin 	 skem 	be 	 se 	 di 	 lu.	
3
		 V 	 re 	 sni 	 ci 	 gre 	 za 	 spust 	 navz 	 dol,	 a 	 ker 	 so 	 v	 kro 	 gu	 po	 mem 	 bna 	 le 	 raz 	 mer 	 ja, 	 raz 	 li 	 ka 	 ni	 bis -
tve na. 
4
		 V 	 iz	 vir 	 ni	 ku:	 »ne 	 da 	 bi	 sred 	 nji	 ter 	 min	 iz	 va 	 ja 	 li	 na 	 neki 	 na 	 čin	 tre 	 so 	 če: 	 tako, 	 da 	 bo 	 iz	 gle 	 dal 	
480, 	 če 	 se 	 bo 	 ozi 	 ral 	 na 	 288; 	 če 	 pa 	 na 	 405, 	 te 	 daj 	 bo 	 iz 	 gle 	 dal 	 486 	 ...« 	 Ker 	 mora 	 ve 	 li 	 ke 	 mu 	
pol 	 to 	 nu 	 ved 	 no 	 sle 	 di 	 ti 	 ve 	 li 	 ki 	 celi 	 ton, 	 mora 	 biti, 	 če 	 se 	 gib 	 lje 	 mo 	 od 	 ter 	 mi 	 na 	 288 	 navz 	 gor ,	
na 	 dru 	 gem 	 me 	 stu 	 ve 	 li	 ki	 celi 	 ton: 	 288,	 540,	 480.	 Če 	 pa 	 se 	 gib	 lje 	 mo 	 na 	 da 	 lje 	 pro 	 ti 	 405	 oz. 	
od	 405 	 navz 	 dol,	 mora 	 biti 	 iz 	 is 	 te 	 ga 	 raz 	 lo	 ga 	 za 	 po	 red 	 je 	 ter 	 mi	 nov	 405,	 432,	 486.	 Eden 	 od	
ter 	 mi 	 nov 	mora 	biti 	to 	 rej 	gib	 ljiv .	
O	ST OPNJAH	IN	GLASBENIH	 T ONIH
58
[ 1 0 . 1 9 ] 	 	 Deinde, 	 in	 secunda 	 figura, 	 eodem 	 pacto 	 non	 possumus 	 a 	 termino 	
480	 ad 	 324 	 per 	 gradus 	 ascendere, 	 nisi 	 etiam 	 medium 	 terminum 	
ita 	 efferamus, 	 ut, 	 si 	 respiciat 	 480,	 sit 	 384;	 si 	 324, 	 sit 	 405;	 ut 	
cum 	 utroque 	 ditonum 	 efficiat. 	 Sed 	 quia 	 inter 	 384 	 et 	 405	 tanta 	
differentia 	 est, 	 ut 	 nulla 	 vox 	 ex 	 illis 	 ita 	 possit 	 temperari, 	 quin	 si 	
cons onet 	 cum 	 uno	 ex 	 extremis ,	 maxime 	 cum 	 alio 	 illam 	 appareat 	
dissonare: 	 idcirco 	 alia 	 via 	 quaerenda 	 est, 	 qua 	 omnium	 optime, 	
si 	 non	 omnino,	 tale 	 incommodum 	 tollere, 	 saltem 	 minuere 	
possimus. 	 Quae 	 non	 alia 	est, 	 quam 	 illa 	quae 	 in	 superiori 	 figura 	
reperitur ,	 nimirum 	 per 	 usum 	 schismatis: 	 hoc 	 pacto, 	 si 	 velimus 	
incedere 	 per 	 terminum 	 405,	 removebimus 	 terminum 	 G	 uno 	
schismate, 	 ut 	 sit 	 486	 non	 amplius 	 480;	 si 	 vero 	 incedamus 	 per 	
384,	 mutabimus 	 terminum 	 D,	 et 	 erit 	 320	 loco 	 324;	 atque 	 ita 	
distabit 	tertia 	minore 	a 	384.	
[10.20]		 Ex	 quibus 	 patet, 	 omnia 	 spatia 	 per 	 quae 	 commodissime 	 una 	 vox	
solitaria 	 potest 	 moveri, 	 in	 prima 	 figura 	 contineri. 	 Cum	 enim 	
incommodum 	 secundae 	 figurae 	 correctum 	 est, 	 tunc 	 illa 	 a 	 prima 	
figura 	non	differt, 	ut 	facile 	est 	agnoscere.
[10.21] 		 Patet, 	 secundo, 	 ex 	 dictis, 	 illum 	 tonorum 	 ordinem 	 quem 	 practici 	
5
		 V 	 iz 	 vir 	 ni 	 ku: 	 »...	 da 	 bo	 z	 obe 	 ma 	 tvo 	 ril 	 di	 ton.« 	 Se 	 pra 	 vi:	 v	 raz 	 mer 	 ju	 do	 324	 je 	 di	 ton 	 405,	
v 	raz 	 mer 	 ju 	do	480	pa 	384.	
E 288 F 540
# 384
G 480
A 432
D 324
C 360
B 405
semi-
tonium
minus cum
 schismate
G 486
D 320
tonus
minor
tonus
maior
tonus
maior
semitonus
maior
semitonus
maior
tonus
minor
tonus
minor
DE	GRADIBUS	SIVE	 T ONIS	MUSICIS.
59
[10.19] 		 Po	 dob	 no	 se, 	 na 	 da 	 lje, 	 v	 dru 	 gem 	 po 	 na 	 zo	 ri 	 lu 	 po 	 stop 	 njah 	 ne 	 mo-
re 	 mo	 povz 	 pe 	 ti 	 od 	 ter 	 mi	 na 	 480 	 do 	 324, 	 ne 	 da 	 bi	 bil	 tudi 	 tu 	 sred -
nji	 ter 	 min	 za 	 miš	 ljen 	 tako, 	 da 	 bo 	 z	 ozi 	 rom 	 na 	 480	 zna 	 šal 	 384,	
z	 ozi	 rom 	 na 	 324 	 pa 	 405;	 le 	 tako 	 bo	 na 	 mreč 	 tvo 	 ril 	 di 	 ton 	 en 	 krat 	
z	 enim, 	 dru 	 gič 	 pa 	 z	 dru 	 gim 	 od	 obeh 	 kraj 	 nih	 ter 	 mi	 nov .
5	
	 A 	 med 	
384 	 in 	 405 	 je 	 tolik 	 šna 	 raz 	 li 	 ka, 	 da 	 no 	 be 	 ne 	 ga 	 od 	 teh 	 dveh 	 to 	 nov 	
ni 	 mo 	 go 	 če 	 tako 	 pri 	 la 	 go 	 di 	 ti, 	 da 	 ne 	 bi 	 bil 	 s 	 tem, 	 ko 	 bi 	 bil 	 v 	 kon 	 so -
nanč 	 nem 	 raz 	 mer 	 ju 	 z 	 enim 	 od 	 obeh 	 kraj 	 nih 	 ter 	 mi 	 nov ,	 v 	 očit 	 nem 	
di	 s o	 nanč 	 nem	 raz 	 mer 	 ju	 z	 dru 	 gim.	 Zato 	 je	 tre 	 ba 	 poi	 s ka 	 ti 	 dru 	 go	 pot, 	
po 	 ka 	 te 	 ri 	 mo 	 re 	 mo 	 najbo 	 lje 	 to 	 ne 	 rod 	 nost 	 vsaj 	 zmanj 	 ša 	 ti, 	 če 	 je 	 že 	
ne 	 mo 	 re 	 mo 	 po 	 vsem 	 od 	 pra 	 vi 	 ti. 	 T a 	 pot 	 je 	 ista 	 kot 	 v 	 pred 	 hod 	 nem 	
po 	 na 	 zo 	 ri 	 lu, 	 na 	 mreč 	 prek 	 upo 	 ra 	 be 	 shiz 	 me: 	 tako 	 bomo, 	 če 	 bomo 	
ho 	 te 	 li 	 prek 	 ter 	 mi 	 na 	 405, 	 pre 	 mak 	 ni 	 li 	 ter 	 min 	 G 	 za 	 eno 	 shiz 	 mo, 	
da 	 bo 	 486 	 in 	 ne 	 več 	 480; 	 če 	 pa 	 bomo 	 ho 	 te 	 li 	 prek 	 ter 	 mi 	 na 	 384, 	
bomo 	 spre 	 me 	 ni 	 li 	 ter 	 min 	 D, 	 da 	 bo 	 320 	 na 	 me 	 sto 	 324; 	 s 	 tem 	 bo 	
ter 	 min 	D	od	384 	od	 da 	 ljen 	za 	malo 	ter 	 co. 	
[10.20] 		 Iz 	 tega 	 je 	 očit 	 no, 	 da 	 so 	 vsi 	 raz 	 mi 	 ki, 	 prek 	 ka 	 te 	 rih 	 se 	 more 	 en 	 sam 	
glas 	 te 	 ko	 če 	 gi	 ba 	 ti, 	 pri 	 sot 	 ni	 že 	 v	 pr 	 vem 	 po	 na 	 zo	 ri 	 lu.	 Ko	 se 	 na 	 mreč 	
po 	 pra 	 vi 	 ne 	 rod 	 nost, 	 do 	 ka 	 te 	 re 	 pri 	 de 	 v 	 dru 	 gem 	 po 	 na 	 zo 	 ri 	 lu, 	 se 	 to, 	
6
  T a 	 t r 	 di 	 t e v 	 je 	 le 	 d e l 	 no 	 r e 	 snič	 na: 	 iz	 bi 	 r a 	 med	 ter 	 mi	 no	 ma 	 480	 in	 486	 je	 za 	 res 	 uve	 de	 na 	
že	v	pr 	 vem	po	 na 	 zo	 ri 	 lu,	ven 	 dar 	pa 	v	n jem 	ni 	i z	 bi	 r e 	m ed 	ter 	 mi	 no	 ma 	320	in	324. 	
E 288 F 540
# 384
G 480
A 432
D 324
C 360
B 405
veliki 
celi ton
mali 
polton
 s shizmo
veliki 
celi ton
veliki 
polton
veliki 
polton
mali
celi ton
mali 
celi ton
veliki 
polton
G 486
D 320
O	ST OPNJAH	IN	GLASBENIH	 T ONIH
60
manum vocant, 	 omnes 	 modos 	 quibus 	 gradus 	 ordinari 	 possunt 	
continere; 	 illos 	 enim 	 in 	 duabus 	 figuris 	 praecedentibus 	 contin-
eri, 	 supra 	 probatum 	 est. 	 Atqui 	 illa 	 manus 	 practicorum 	 omnes 	
terminos 	 utriusque 	 figurae 	 superioris 	 continet, 	 ut 	 facile 	 videre 	
est 	 in 	 sequenti 	 figura: 	 in 	 qua 	 manum 	 illam 	 practicorum 	 volvi -
mus 	 in 	 circulum ,	 ut 	 ad 	 figuras 	 superiores 	 melius 	 posset 	 referri. 	
Ad	 huius 	 tamen 	 intelligentiam 	 notandum 	 est, 	 illam 	 incipere 	
a 	 termino 	 F; 	 ubi 	 idcirco 	 numerum 	 maximum 	 adhibuimus, 	 ut 	
pateret 	 illum	 terminum 	 omnium	 esse 	 gravissimum. 	 Probatur 	
autem 	 ita 	 esse 	 debere, 	 ex 	 eo 	 quod 	 a 	 duobus 	 tantum 	 locis 	 totius 	
octavae 	divisiones 	 possimus 	 inchoare: 	 ita 	 scilicet 	ut 	 in 	 illa, 	 vel 	
primo 	 loco 	 duo	 toni 	 ponantur ,	 et 	 post 	 unum	 semitonium 	 tres 	 toni 	
consequentes 	 ultimo 	 loco; 	 vel 	 contra, 	 ut 	 tres 	 toni 	 primo 	 loco 	
ponantur ,	 et 	 duo 	 tantum 	 ultimo. 	 Atqui 	 terminus 	 F 	 illa 	 duo 	 loca 	
simul 	 repraesent at: 	 si 	 enim 	 ab 	 illo 	 per 	 b 	 incedamus, 	 duo 	 tantum 	
sunt 	toni 	primo 	loco; 	si 	vero 	per 	,	erunt 	tres. 	Er go... 	
7
	 	 Des 	 c ar 	 t es 	 ima 	 v	 mi	 sl ih	 t on	 ski 	 si 	 st em, 	 kot 	 ga 	 je 	 pr ed 	 st av 	 lja 	 la 	 t .	 i.	 Gvi	 do	 va 	 ro ka, 	 na 	 ka 	 zo	 va -
nje 	 to 	 nov	 ce 	 lot 	 ne 	 ga 	 ton 	 ske 	 ga 	 si 	 ste 	 ma 	 s 	 člen 	 ki	 le 	 vi	 ce, 	 ki	 se 	 je 	 upo	 rab 	 lja 	 lo	 zla 	 sti 	 pri 	 štu 	 di	 ju 	
glas 	 be 	 in	 pri 	 ka 	 te 	 rem 	 je 	 vsak 	 čle 	 nek 	 le 	 vi	 ce, 	 po	 ka 	 zan 	 s 	 ka 	 zalcem 	 de 	 sni 	 ce, 	 po 	 me 	 nil	 ene 	 ga 	
od 	 to 	 nov .	 T on	 ski 	 si 	 stem 	 v 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 vi 	 raz 	 li 	 či 	 ci 	 po 	 da 	 ja 	 po 	 na 	 zo 	 ri 	 lo 	 v 	 10.33. 	 Gvi 	 do 	 va 	
roka 	 je 	 pred 	 po	 stav 	 lja 	 la 	 de 	 li	 tev 	 ce 	 lot 	 ne 	 ga 	 ton 	 ske 	 ga 	 si 	 ste 	 ma 	 na 	 t. 	 i.	 hek 	 sa 	 kor 	 de, 	 o	 ka 	 te 	 rih 	
go	 vo 	 ri 	 na 	 da 	 lje 	 va 	 nje. 	 (O	 Gvi	 do 	 vi	 roki, 	 hek 	 sa 	 kor 	 dih,	 mutaciji 	 glej 	 Snoj,	 J.,	 Gre 	 go	 ri 	 jan 	 ski 	
ko 	 ral, 	Ljub 	 lja 	 na 	1999, 	str . 	74–77.)	
E 288 F 540
# 384
G 486
A 432
D 320
C 360
B 405
G 480
vox b mollis D 324
sol       ut      fa
vox naturalis
vox
 
 quadrati
 la       re      
sol
 mi      la
mi 
 re       la      mi
fa
 ut      sol     
re
  fa       ut
DE	GRADIBUS	SIVE	 T ONIS	MUSICIS.
61
kot 	ni	tež 	 ko	ugo 	 to 	 vi	 ti, 	od	pr 	 ve 	 ga 	ne 	raz 	 lo 	 ču	 je.
6
[10.21] 		 Na 	 da 	 lje 	 je 	 iz	 po	 ve 	 da 	 ne 	 ga 	 očit 	 no,	 da 	 vse 	 bu 	 je 	 ti 	 sta 	 raz 	 vr 	 sti 	 tev 	
to 	 nov ,	 ki	 jo	 prak 	 ti 	 ki	 ime 	 nu	 je 	 jo	 roka
7
,
 
	 vse 	 na 	 či	 ne, 	 po	 ka 	 te 	 rih 	 je 	
mo	 go	 če 	 raz 	 po	 re 	 di 	 ti 	 stop 	 nje. 	 Kot 	 je 	 bilo	 na 	 mreč 	 pri 	 ka 	 za 	 no,	 so 	
v	 pred 	 hod 	 nih	 dveh 	 po	 na 	 zo	 ri 	 lih 	 zaob 	 se 	 že 	 ne 	 vse 	 stop 	 nje;
1 
 roka 
prak 	 ti 	 kov 	 pa 	 vse 	 bu 	 je 	 vse 	 ter 	 mi	 ne 	 obeh 	 zgor 	 njih 	 po	 na 	 zo	 ril, 	 kot 	
je 	 mo 	 go 	 če 	 vi 	 de 	 ti 	 v	 sle 	 de 	 čem 	 po 	 na 	 zo 	 ri 	 lu, 	 v	 ka 	 te 	 rem 	 smo 	 roko 	
prak 	 ti 	 kov	 str 	 ni 	 li 	 v 	 krog, 	 da 	 bi 	 jo 	 bilo 	 la 	 že 	 pri 	 mer 	 ja 	 ti 	 z 	 zgor 	 nji 	 mi 	
po	 na 	 zo	 ri 	 li.	 Za 	 ra 	 zu	 me 	 va 	 nje 	 roke 	 je 	 tre 	 ba 	 pou	 da 	 ri 	 ti, 	 da 	 se 	 za 	 če 	 nja 	
s 	 ter 	 mi 	 nom 	 F; 	 tega 	 smo 	 zato 	 oz	 na 	 či 	 li 	 z 	 naj 	 več 	 jim	 šte 	 vi 	 lom,	 in	
tako 	 je 	 očit 	 no,
2 
	 da 	 je 	 od	 vseh 	 naj 	 niž	 ji.	 Pra 	 vil	 nost 	 te 	 od 	 lo 	 či 	 tve 	
je 	 mo 	 go 	 če 	 po	 tr 	 di	 ti 	 s 	 tem, 	 da 	 lah 	 ko	 le 	 na 	 dveh 	 me 	 stih 	 zač 	 ne 	 mo	
de 	 li	 ti 	 ce 	 lot 	 no	 ok	 ta 	 vo:	 na 	 mreč 	 tako, 	 da 	 sta 	 dva 	 cela 	 tona 	 v	 njej 	
bo	 di	 si 	 na 	 pr 	 vem 	 me 	 stu 	 in	 po	 enem 	 pol 	 to 	 nu	 na 	 zad 	 njem 	 me 	 stu 	
tri 	 je 	 sle 	 de 	 či	 si 	 celi 	 toni, 	 ali 	 pa 	 obrat 	 no,	 da 	 so 	 na 	 pr 	 vem 	 me 	 stu 	
tri 	 je 	 celi 	 toni 	 in	 na 	 zad 	 njem 	 le 	 dva. 	 T er 	 min	 F	 pa 	 pred 	 stav 	 lja 	 obe 	
ti 	 me 	 sti 	 hkra 	 ti: 	 če 	 se 	 na 	 mreč 	 gib	 lje 	 mo	 od	 F	 prek 	 tona 	 b,	 sta 	 na 	
pr 	 vem 	me 	 stu 	le 	dva 	tona, 	če 	pa 	prek 	h,	bodo	tri 	 je.
3	
	 T o	 rej 	...	
1
	 	 Zai 	 mek	 »il	 los« 	 se 	 lah 	 ko	 na 	 na 	 ša 	 tudi 	 na 	 »mo	 dos«, 	 kar 	 bi	 po	 me	 ni	 lo:	 »...	 so 	 v	 pred 	 hod	 nih 	
dveh	po	 na 	 zo	 ri 	 lih	zaob 	 se 	 že	 ni	vsi 	na 	 či	 ni,	po	ka 	 te 	 rih 	je	mo	 go	 če	raz 	 po	 re 	 di	 ti 	stop 	 nje	...« 	
2
		 V 	 iz	 virniku: 	»tja 	smo 	zato 	po	 sta 	 vi	 li	na j 	 več 	 je 	šte 	 vi 	 lo,	da 	bi	bilo	očit 	 no	...«
3
		 Na 	 ve 	 de 	 no	 opa 	 ža 	 nje 	 v	 zve 	 zi 	 s 	 to 	 nom	 f	 nima 	 pra 	 ve 	 zve 	 ze 	 s 	 tem, 	 da 	 je 	 Des 	 car 	 te 	 sov 	 si 	 stem 	
po stav ljen prav nanj. 
E 288 F 540
# 384
G 486
A 432
D 320
C 360
B 405
G 480
heksakord z b D 324
sol       ut      fa
naravni heksakord
heksakord sh
 la       re      
sol
 mi      la
mi 
 re       la      mi
fa
 ut      sol     
re
  fa       ut
O	ST OPNJAH	IN	GLASBENIH	 T ONIH
62
[10.22] 		 Iam 	 igit ur 	 patet, 	 primo, 	 ex 	 hac 	 figura 	 et 	 ex 	 secunda 	 superiori, 	
quinque 	 tantummodo 	 spatia 	 in 	 tota 	 octava 	 contineri, 	 per 	 quae 	
vox 	 naturaliter 	 procedat, 	 hoc 	 est 	 sine 	 ulla 	 fractione 	 et 	 mobili 	
termino; 	 qui	 arte 	 inveniendus 	 fuit, 	 ut 	 ulterius 	 progrederetur .	 Unde 	
factum 	 est, 	 ut 	 illa 	 quinque 	 intervalla 	 naturali 	 voci 	 tribuerentur ,	
et 	 sex 	 tantum 	 voces 	 inventae 	 sint 	 ad 	 illa 	 explicanda: 	 nempe, 	 ut, 	
re, 	mi,	fa, 	sol, 	la. 	
[10.23] 		 Patet 	 2., 	 ab 	 ut 	 ad 	 re 	 semper 	 esse 	 tonum 	 minorem, 	 a 	 re 	 ad 	 mi 	
se m p e r 	 t o nu m	 m a i or e m , 	 a 	 m i	 a d	 f a 	 se m p e r 	 se m i t o ni um 	 m a i us, 	 a 	
fa 	 ad 	 sol 	 semper 	 tonum 	 maiorem, 	 ac 	 denique 	 a 	 sol 	 ad 	 la 	 semper 	
tonum 	minorem. 	
[10.24] 		 Patet 	 3., 	 duo 	 tantum 	 esse 	 posse 	 genera 	 vocis 	 artificialis, 	 nempe 	
b 	 et 	 ,	 quia 	 scilic et 	 spatium 	 inte r 	 A 	 et 	 C, 	 quod 	 a 	 voce 	 naturali 	
non 	 dividitur ,	 potest 	 tantum 	 dividi 	 duobus 	 modis: 	 ita 	 scilicet, 	 ut 	
semitonium 	ponatur 	primo 	loco, 	vel 	secundo. 	
[10.25] 		 Patet 	 4.,	 quare 	 in	 illis 	 vocibus 	 artificialibus 	 iterum 	 notae, 	 ut, 	
re, 	 mi, 	 fa, 	 sol, 	 la, 	 repetantur .	 Cum	 enim, 	 verbi 	 gratia, 	 ab 	 A 	 ad 	 B	
ascendimus, 	 cum 	 non	 aliae 	 sunt 	 notae 	 quae 	 semitonium 	 maius 	
si gni fic ent, 	 qua m	 m i	 e t 	 fa ,	 i nde 	 se qui t ur 	 i n	 A 	 pone ndum	 e sse 	 m i , 	
in	 B	 autem 	 fa; 	 et 	 ita 	 in	 aliis 	 loci s 	 ordine 	 est 	 dicendum. 	 Neque 	
dixeris 	 alias 	 potius 	 notas 	 fuisse 	 inveniendas; 	 illae 	 enim 	 fuissent 	
superfluae, 	 cum 	 eadem 	 intervalla 	 designassent, 	 quae 	 ab 	 illis 	
notis 	 designantu r 	 in 	 voce 	 natural i;	 praeterea 	 incommodae, 	 quia 	
tanta 	 notarum 	 multitudo 	 valde 	 turbasset 	 musicos, 	 tam 	 in	 musica 	
describenda, 	quam 	in	canenda. 	
[ 1 0 . 2 6 ] 	 	 Patet 	 denique, 	 quomodo	 fiant 	 mutationes 	 ab 	 una 	 voce 	 ad 	 alteram: 	
4
	 	 V 	 iz	 vir 	 ni	 ku	 »voci 	 na 	 tu 	 ra 	 li«,	 »na 	 rav 	 ne	 mu	 gla 	 su«; 	 Des 	 car 	 tes 	 ne	 upo	 rab 	 lja 	 izra 	 za 	 hek-
sa 	 kord. 	 Nje	 go	 vi	 izra 	 zi	 za 	 hek	 sa 	 kor 	 de	 so: 	 »vox	 na 	 tu 	 ra 	 lis« 	 (na 	 rav 	 ni	 hek	 sa 	 kord), 	 »vox 	
b«	 ali 	 »vox	 b	 mol	 lis« 	 (»hek	 sa 	 kord 	 z	 meh	 kim	 b«,	 mol	 ski 	 hek	 sa 	 kord) 	 in	 »vox	

«	 ali 	
»vox	

	 qua 	 dra 	 ti« 	 (»hek	 sa 	 kord 	 s 	 kva 	 drat 	 nim	 b«,	 »s 	 tr 	 dim	 b«,	 dur 	 ski 	 hek	 sa 	 kord) 	 –	 pri 	
če	 mer 	 je	 znak 	 »

«	 v	 re 	 sni 	 ci 	 kva 	 drat 	 na 	 ob	 li	 ka 	 čr 	 ke	 b.	 Ne	 gle	 de	 na 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 ve	 ena -
či	 ce 	 so 	 v	 pre 	 vo	 du	 upo	 rab 	 lje	 ni	 ter 	 mi	 ni	 »na 	 rav 	 ni	 hek	 sa 	 kord«, 	 »hek	 sa 	 kord 	 s 	 to 	 nom	 h« 	
in	»hek	 sa 	 kord 	s 	to 	 nom	b«.	–	Hek	 sa 	 kord 	je	za 	 po	 red 	 je	še	 stih 	to 	 nov	z	ved	 no	ena 	 ki	 mi 	
in	 ter 	 val 	 nimi	raz 	 mer 	 ji:	(mali 	celi) 	ton, 	(ve	 li	 ki	celi) 	ton, 	(ve	 li	 ki)	pol	 ton, 	(ve	 li	 ki	celi) 	
ton, 	 (mali 	 celi) 	 ton. 	 V 	 ton 	 skem 	 si 	 ste 	 mu,	 kot 	 ga 	 je	 pred 	 stav 	 lja 	 la 	 Gvi	 do	 va 	 roka, 	 je	 bil 	
hek	 sa 	 kord 	 mo	 žen	 na 	 vsa 	 kem	 tonu 	 f	 (hek	 sa 	 kord 	 na 	 ka 	 te 	 rem 	 koli	 f	 je	 bil	 mol	 ski, 	 vse -
bo	 val 	 je	 ton 	 b,	 oz	 na 	 čen	 z	 okro 	 glo	 ob	 li	 ko	 čr 	 ke	 b,	 »b	 mol	 le«,	 »meh	 ki	 b«,	 »okro 	 gli	 b«), 	
na 	vsa 	 kem	tonu 	c 	(hek	 sa 	 kord 	na 	vsa 	 kem	tonu 	c 	je	bil	na 	 rav 	 ni)	in	na 	vsa 	 kem	tonu 	g 	
(hek	 sa 	 kord 	 na 	 vsa 	 kem	 tonu 	 g	 je	 bil	 dur 	 ski, 	 vse 	 bo	 val 	 je	 »

	 qua 	 dra 	 tum«, 	 »kva 	 drat 	 ni	

« , 	
»trdi 

«,	 tj. 	 kva 	 drat 	 no	 ob	 li	 ko	 čr 	 ke	 b,	 ki	 je	 oz	 na 	 če	 va 	 la 	 ton 	 h).	 –	 Ko	 Des 	 car 	 tes 	 pra 	 vi,	 da 	
vse 	 bu	 je	 ok	 ta 	 va 	 »le	 pet 	 ta 	 kih	 in	 ter 	 va 	 lov ,	 prek 	 ka 	 te 	 rih 	 se 	 glas 	 gib	 lje	 na 	 rav 	 no,	 se 	 pra 	 vi 	
brez 	 do	 dat 	 ne	 de	 li	 tve 	 in	 gib	 lji	 ve	 ga 	 ter 	 mi	 na«, 	 ki	 ga 	 »je	 bilo	 tre 	 ba 	 umet 	 no	 vpe	 lja 	 ti«, 	
DE	GRADIBUS	SIVE	 T ONIS	MUSICIS.
63
[10.22] 		 Že 	 je 	 to 	 rej 	 iz 	 tega 	 in	 iz	 dru 	 ge 	 ga 	 od	 zgor 	 njih	 po	 na 	 zo 	 ril 	 raz 	 vid	 no: 	
1.	 Ce 	 lot 	 na 	 ok	 ta 	 va 	 vse 	 bu	 je 	 le 	 pet 	 ta 	 kih	 in	 ter 	 va 	 lov ,	 prek 	 ka 	 te 	 rih 	 se 	
glas 	 gib	 lje 	 na 	 rav 	 no,	 se 	 pra 	 vi	 brez 	 do	 dat 	 ne 	 de 	 li	 tve 	 in 	 gib	 lji	 ve 	 ga 	
t er 	 mi	 na. 	 T ega 	 je	 bilo	 t re 	 ba 	 umet 	 no	 vpe	 lja 	 t i,	 da 	 bi	 bilo	 omo	 go	 če	 no 	
na 	 dalj 	 nje 	 gi	 ba 	 nje. 	 Zato 	 se 	 teh 	 pet 	 in	 ter 	 va 	 lov	 pri 	 so 	 ja 	 na 	 rav 	 ne 	 mu	
hek 	 sa 	 kor 	 du
4	
	 in	 za 	 nji	 ho	 vo	 raz 	 la 	 ga 	 nje 	 je 	 bilo	 vpe 	 lja 	 no	 le 	 šest 	
zlo	 gov:	ut, 	re, 	mi,	fa, 	sol, 	la.
[10.23]		 2. 	 Od	 ut 	 do	 re 	 je 	 ved 	 no	 mali 	 celi 	 ton, 	 od	 re 	 do	 mi	 ved 	 no	 ve 	 li	 ki	
celi 	 ton, 	 od 	 mi	 do	 fa 	 ved 	 no	 ve 	 li 	 ki	 pol	 ton, 	 od	 fa 	 do	 sol 	 ved 	 no	
ve 	 li	 ki	celi 	ton 	in	sled 	 njič	od	sol 	do	la 	ved 	 no	mali 	celi 	ton. 	
[ 1 0 . 2 4 ] 	 	3.	 Ob	 sta 	 ja 	 ti 	 mo	 re 	 ta 	 le	 dva 	 ro 	 do	 va 	 umet 	 nih	 hek	 sa 	 kor 	 dov:
5	
	 rod 	 hek-
sa 	 kor 	 dov	s 	to 	 nom	b	in	rod 	s 	to 	 nom	h;	kaj 	 ti 	pro 	 stor 	med	 A 	in	C,	ki 	
ga 	 na 	 rav 	 ni	 hek	 sa 	 kord 	 ne	 deli,	 je	 mo	 go	 če	 de	 li	 ti 	 le	 na 	 dva 	 na 	 či	 na: 	
tako, 	da 	je	pol	 ton 	na 	pr 	 vem	me	 stu 	ali 	pa 	tako, 	da 	je	na 	dru 	 gem. 	
[10.25] 		 4.	 Iz 	 po 	 na 	 zo 	 ril 	 je 	 tudi 	 raz 	 vid 	 no, 	 za 	 kaj 	 se 	 v 	 obeh 	 umet 	 nih 	 hek -
sa 	 kor 	 dih 	 zo 	 pet 	 po 	 jav 	 lja 	 jo 	 zlo 	 gi 	 ut, 	 re, 	 mi, 	 fa, 	 sol, 	 la: 	 Ko	 se 	 na 	
pri 	 mer 	 dvig 	 ne 	 mo 	 od 	 A 	 do 	 B, 	 mo 	 ra 	 mo 	 na 	 A 	 po	 sta 	 vi	 ti 	 mi,	 na 	 B	
pa 	 fa, 	 saj 	 ni 	 dru 	 gih 	 oz 	 nak, 	 ki 	 bi 	 oz 	 na 	 če 	 va 	 le 	 ve 	 li 	 ki 	 pol	 ton, 	 kot 	
mi 	 in 	 fa; 	 sklad 	 no 	 s 	 tem 	 mo 	 ra 	 jo 	 biti 	 poi 	 me 	 no 	 va 	 na 	 os 	 ta 	 la 	 me 	 sta. 	
Ne 	 ugo 	 var 	 jaj, 	 da 	 bi 	 bilo 	 bo 	 lje 	 poi 	 ska 	 ti 	 dru 	 ge 	 oz 	 na 	 ke; 	 bile 	 bi 	 od-
več, 	 saj 	 bi 	 oz 	 na 	 če 	 va 	 le 	 iste 	 in 	 ter 	 va 	 le, 	 kot 	 se 	 oz 	 na 	 ču 	 je 	 jo 	 z 	 zlo	 gi	
v 	 na 	 rav 	 nem 	 hek 	 sa 	 kor 	 du.
1 
	 Po 	 leg 	 tega 	 bi	 bile 	 mo	 te 	 če, 	 saj 	 bi	 tako 	
ve 	 li	 ko	 šte 	 vi 	 lo	 oz	 nak 	 glas 	 be 	 ni	 ke 	 be 	 ga 	 lo,	 tako 	 pri 	 pet 	 ju	 kot 	 pri 	
za 	 pi	 so 	 va 	 nju. 	
[10.26] 		 Sled 	 njič	 je 	 iz	 po	 na 	 zo	 ril 	 raz 	 vid	 no,	 kako 	 je 	 mo 	 go	 če 	 iz	 ve 	 sti 	 mu-
mi	 sli 	 reči 	 tudi 	 to, 	 da 	 se 	vsak 	 od	treh 	 hek	 sa 	 kor 	 dov	 gle	 de	 pre 	 ma 	 klji	 vih	 ter 	 mi	 nov	 raz -
lo	 ču	 je	 od	 dru 	 gih	 dveh,	 kar 	 je	 mo	 go	 če	 vi	 de	 ti 	 tudi 	 v	 zad 	 njem	 krož 	 nem	 po	 na 	 zo	 ri 	 lu. 	
Hkra 	 t i	 t o	 t udi	 po	 me	 ni,	 da 	 pre d	 po	 st av 	 lja 	 pre 	 ko	 ra 	 či	 t ev	 ob	 se 	 ga 	 hek	 sa 	 kor 	 da 	 spre 	 mem	 bo 	
ene	 ga 	 od	 gib	 lji	 vih	 terminov 	 (gl.	 sprem 	 no	 štu 	 di	 jo,	 str .	 xxx),	 v	 če	 mer 	 je	 mo	 go	 če	 vi	 de	 ti 	
ute 	 me	 lji	 tev 	hek	 sa 	 kor 	 da 	kot 	glas 	 be	 no	 teo 	 re 	 tič 	 ne	 ga 	poj	 ma.
	5
		 V 	iz	 vir 	 ni	 ku:	»3.	je	raz 	 vid	 no,	da 	mo	 re 	 ta 	ob	 sta 	 ja 	 ti 	le	dva 	ro 	 do	 va 	umet 	 ne	 ga 	gla 	 su 	...« 	
Iz	 te 	 ube	 se 	 di	 tve 	 bi	 bilo	 mo	 go	 če	 skle 	 pa 	 ti, 	 da 	 ob	 sto 	 ji	 jo	 po	 Des 	 car 	 te 	 su 	 hek	 sa 	 kor 	 di	 v 	
treh 	 ro 	 do	 vih:	 rod 	 na 	 rav 	 nih,	 mol	 skih, 	 dur 	 skih 	 hek	 sa 	 kor 	 dov .	 Če	 upo	 ra 	 ba 	 izra 	 za 	 na 	 tem 	
me	 stu 	 ni	 le	 Des 	 car 	 te 	 sov 	 ube	 se 	 di	 tve 	 ni	 sti 	 lem,	 se 	 po	 jem	 rodu 	 na 	 na 	 ša 	 mor 	 da 	 na 	 to, 	 da 	
se 	hek	 sa 	 kor 	 di	ne	po	 jav 	 lja 	 jo	le	v	eni	ok	 ta 	 vi,	pač 	pa 	v	dveh	ali 	celo 	treh 	ok	 ta 	 vah 	(gl. 	
10.33).	 V en	 dar 	pa 	ro 	 do	 vi	hek	 sa 	 kor 	 dov ,	tudi 	če	jih	je	imel	Des 	 car 	 tes 	za 	 res 	v	mi	 slih,	
nji	 ho	 ve	 mu	poj	 mo	 va 	 nju	ne	pri 	 na 	 ša 	 jo	nič	bis 	 tve 	 ne	 ga. 	
1
		 V 	 iz	 vir 	 ni	 ku:	 »...	 iste 	 in	 ter 	 va 	 le,	 kot 	 se 	 s 	 temi 	 ime	 ni	 oz	 na 	 ču	 je	 jo	 v	 na 	 rav 	 nem	 hek	 sa 	 kor -
du.« 	
O	ST OPNJAH	IN	GLASBENIH	 T ONIH
64
nempe 	 per 	 termi nos 	 duabus 	 vocibus 	 communes. 	 Praeterea, 	 has 	
voces 	 distare 	 quinta 	 ab 	 invicem, 	 atque 	 vocem 	 b 	 mollis 	 omnium 	
esse 	 gravissimam, 	 quia 	 incipit 	 a 	 termino 	 F ,	 quam 	 primum 	 esse 	
supra 	 prob avimus. 	 At que	 ideo	 voc atur 	 b	 mollis, 	 quia 	 sc ilicet, 	 quo 	
tonus 	 est 	 gravior ,	 eo 	 mollior 	 et 	 remissior 	 est; 	 minori 	 enim 	 opus 	
est 	 spirit u	 ad 	 illum 	 emittendum, 	 ut 	 supra 	 notavimus. 	 V ox	 autem 	
naturalis 	 media 	 est, 	 et 	 esse 	 debet; 	 neque 	 enim 	 naturalis 	 recte 	
diceretur , 	 si 	 a d	 illam 	 exprimendam 	 ultra 	 modum	 vocem 	 oporteret 	
elevare 	 vel 	 deprimere. 	 Denique 	 vox 	,  	 quadrati 	 appellatur ,	 quia 	
acutissima 	 est 	 et 	 b	 molli 	 opposita; 	 praeterea 	 etiam, 	 quia 	 dividit 	
octavam 	 in	 tritonum 	 et 	 falsam 	 quintam, 	 ideoque 	 minus 	 suavis 	
est 	quam 	b	molle. 	
[ 1 0 . 2 7 ] 	 Sed	 obiciet 	 forte 	 aliquis, 	 hanc 	 manum 	 non	 sufficere, 	 ut 	 omnes	
graduum 	 mutationes 	 in	 se 	 contineat. 	 Sicut 	 enim	 in	 illa 	 os -
tenditur , 	 quomodo	nobis 	 liberum 	 sit 	 a 	voce 	naturali 	 vel	ad 	b 	
molle	 vel	 ad 	 	 deflectere: 	 ita 	 deberent 	 etiam 	 in	 ea 	 alii 	 utrimque 	
ordines 	 adhiberi, 	 quales 	 in	 sequenti 	 figura 	 positi 	 sunt, 	 ut 	 nobis 	
eodem	 modo	 liberum 	 foret 	 a 	 b	 molli	 vel	 ad 	 vocem 	 naturalem 	
vel	 ad 	 alteram 	 partem 	 deflectere, 	 et 	 ita 	 a 	 .	 Quod	 confirmatur 	
ex	 eo	 quod	 practici 	 saepe 	 utuntur 	 talibus 	 intervallis, 	 quae 	
explicant 	 vel	 per 	 diesim 	 vel	 per 	 b	 molle,	 quod	 ideo	 removent 	
a sede propria. 
2
  Gl. 10.21. 
3
		 Kot 	 je	 bilo	 že	 ome	 nje	 no,	 upo	 rab 	 lja 	 Des 	 car 	 tes 	 za 	 mol	 ski 	 hek	 sa 	 kord 	 izraz 	 »vox	 b 	
mol	 lis«, 	 kar 	 more 	 –	 v	 smi 	 slu 	 po	 se 	 siv 	 ne	 ga 	 ge	 ni	 ti 	 va 	 –	 po	 me	 ni	 ti 	 »z	 meh	 kim	 b«,	 »z 	
o k r o 	 g l i m 	 b « , 	 t j . 	 »s 	to 	 nom	b,	za 	 pi	 sa 	 nim 	z	okro 	 glo 	ob	 li 	 ko 	čr 	 ke 	b«.	
4
  Gl. 10.10. 
5
		 Vzpored 	 no	 mol 	 ske 	 mu	 ime 	 nu	 je 	 Des 	 car 	 tes 	 dur 	 ski 	 hek 	 sa 	 kord 	 »vox	 b	 qua 	 dra 	 ti«, 	 v	 smi 	 slu 	
po	 se 	 siv 	 ne 	 ga 	 ge 	 ni	 ti 	 va 	 »s 	 kva 	 drat 	 nim	 b«,	 tj. 	 »s 	 to 	 nom	 h,	 za 	 pi	 sa 	 nim	 s 	 kva 	 drat 	 no	 ob	 li	 ko	
čr 	 ke 	b«.	
6
		 Stro 	 go	 vze 	 to 	 je 	 tu 	 ime 	 no	 van 	 ton: 	 »...	 ker 	 je 	 [hek 	 sa 	 kord 	 s 	 to 	 nom	 h] 	 naj 	 viš	 ji	 in 	 naspro 	 ten 	
meh 	 ke 	 mu 	 b	 ...«	 V er 	 jet 	 no	 je 	 ton 	 b	 ime 	 no	 van 	 tu 	 zgolj	 me 	 to 	 ni	 mič	 no	 na 	 me 	 sto 	 us 	 trez 	 ne 	 ga 	
hek 	 sa 	 kor 	 da. 	 –	 Zve 	 za 	 med 	 »kva 	 drat 	 nim	 b«,	 zaz 	 na 	 mu	 jo	 čim	 t on	 h,	 in	 dejs 	 t vom,	 da 	 je 	 dur 	 sk i 	
hek 	 sa 	 kord 	naj 	 viš 	 ji, 	iz 	be 	 se 	 di 	 la 	ni	raz 	 vid	 na. 	Raz 	 la 	 ga 	 ti 	si 	jo	je 	mo	 go	 če 	ta 	 ko	 le: 	kvadrat 	 na 	
je 	 si 	 cer 	 ob 	 li	 ka 	 čr 	 ke 	 (v	 pri 	 mer 	 ja 	 vi	 z 	 »meh 	 kim«,	 »okro 	 glim«	 b), 	 ven 	 dar 	 se 	 je 	 pred 	 sta 	 va 	 o	
kva 	 drat 	 no	 sti 	 čr 	 ke 	 v	 delu 	 sta 	 rej 	 še 	 glas 	 be 	 ne 	 teo 	 ri 	 je 	 spa 	 ja 	 la 	 z	 mi	 sli 	 jo, 	 da 	 je 	 zaz 	 na 	 mo	 va 	 ni	
ton, 	 po 	 sle 	 dič 	 no 	 pa 	 tudi 	 hek 	 sa 	 kord 	 »kva 	 dra 	 ten«, 	 pri 	 če 	 mer 	 si 	 je 	 tre 	 ba 	 misliti 	 po 	 men 	 ske 	
od 	 ten 	 ke 	 os 	 tro 	 sti, 	 rez 	 ko 	 sti, 	 kot 	 nas 	 prot 	 ja 	 »meh 	 ko 	 sti« 	 tona 	 b 	 oz. 	 mol 	 ske 	 ga 	 hek 	 sa 	 kor 	 da, 	
ki 	ima 	ton 	b.	
7
	 	 T o	 po	 me 	 ni:	 edi 	 no	 dur 	 ski 	 hek 	 sa 	 kord 	 ima 	 ton 	 h,	 ki	 deli 	 ok	 ta 	 vo	 f–f	 na 	 tri 	 to 	 nus 	 in	 zmanj 	 ša 	 no 	
kvin to. 
DE	GRADIBUS	SIVE	 T ONIS	MUSICIS.
65
ta 	 ci 	 jo	 iz	 ene 	 ga 	 hek 	 sa 	 kor 	 da 	 v	 dru 	 ge 	 ga: 	 na 	 mreč 	 prek 	 ene 	 ga 	 od	
ti 	 stih 	 ter 	 mi 	 nov ,	 ki 	 so 	 skup 	 ni 	 dve 	 ma 	 hek 	 sa 	 kor 	 do 	 ma. 	 Po 	 leg 	 tega 	
je 	 iz 	 po 	 na 	 zo 	 ril 	 raz 	 vid 	 no, 	 da 	 so 	 hek 	 sa 	 kor 	 di 	 od 	 da 	 lje 	 ni 	 drug 	 od 	
dru 	 ge 	 ga 	 za 	 kvin	 to 	 in	 da 	 je 	 hek 	 sa 	 kord 	 s 	 to 	 nom	 b	 od	 vseh 	 naj 	 niž	 ji, 	
ker 	 se 	 zač 	 ne 	 s 	 ter 	 mi 	 nom 	 F ,	 za 	 ka 	 te 	 re 	 ga 	 smo 	 zgo 	 raj 	 po 	 tr 	 di 	 li, 	 da 	
je 	 naj 	 niž 	 ji.
2 
	 »Z	 meh 	 kim	 b«
3	
	 pa 	 se 	 ime 	 nu	 je 	 zato, 	 ker 	 je 	 ton 	 tem 	
meh 	 kej 	 ši	 in	 oh 	 lap 	 nej 	 ši,	 čim	 niž	 ji	 je, 	 saj 	 je 	 za 	 nje 	 gov	 na 	 sta 	 nek 	
po 	 treb 	 no	 manj 	 sape, 	 kot 	 smo 	 za 	 pi	 sa 	 li	 v	 prejš 	 njem 	 raz 	 prav 	 lja -
nju.
4	
	 Na 	 rav 	 ni	 hek 	 sa 	 kord 	 pa 	 je 	 sred 	 nji	 in	 tudi 	 mora 	 biti; 	 ne 	 bi	 se 	
na 	 mreč 	 pra 	 vil 	 no 	 ime 	 no	 val 	 na 	 rav 	 ni,	 če 	 bi 	 bilo	 za 	 nje 	 go 	 vo 	 ure -
sni 	 či 	 tev 	 po	 treb 	 no	 glas 	 pre 	 ko 	 mere 	 vi	 ša 	 ti 	 ali 	 ni 	 ža 	 ti. 	 Sled 	 njič	 se 	
hek 	 sa 	 kord 	 s 	 to 	 nom	 h	 ime 	 nu	 je 	 »s 	 kva 	 drat 	 nim 	 b«
5 	
,	 ker 	 je 	 naj 	 viš	 ji	
in 	 nas 	 pro 	 ten 	 hek 	 sa 	 kor 	 du	 s 	 to 	 nom	 b;
6 
	 po	 leg 	 tega 	 se 	 ime 	 nu	 je 	 tako 	
tudi 	 zato, 	 ker 	 deli 	 ok	 ta 	 vo	 na 	 tri 	 ton 	 in	 na 	 pač 	 no	 kvin	 to,
7
	 za 	 ra 	 di	
če 	 sar 	ni	tako 	pri 	 je 	 ten 	kot 	hek 	 sa 	 kord 	s 	to 	 nom 	b.
8
[10.27] 		 Mor 	 da 	 bo	 kdo	 ugo	 var 	 jal, 	 da 	 pri 	 ka 	 za 	 na 	 roka 	 ni	 tako 	 po	 pol	 na, 	
da 	 bi 	 vse 	 bo	 va 	 la 	 vse 	 mu	 ta 	 ci 	 je:
9 	
	 Z 	 njo	 je 	 si 	 cer 	 mo	 go	 če 	 po	 ka 	 za 	 ti, 	
kako 	 lah 	 ko	 iz	 narav 	 ne 	 ga 	 hek 	 sa 	 kor 	 da 	 pro 	 sto 	 za 	 vi 	 je 	 mo 	 bo	 di	 si 	 v	
hek 	 sa 	 kord 	 s 	 to 	 nom	 b	 ali 	 v	 one 	 ga 	 s 	 to 	 nom	 h;
10
	 a 	 ena 	 ko	 bi 	 mo	 ra 	 la 	
biti 	 zaob 	 je 	 ta 	 v 	 njej 	 tudi 	 dru 	 ga 	 hek 	 sa 	 kor 	 dal 	 na 	 za 	 po	 red 	 ja
11 
 tako 
na 	 eni 	 kot 	 na 	 dru 	 gi	 stra 	 ni,	 ka 	 kr 	 šna 	 so 	 po	 da 	 na 	 v	 na 	 sled 	 njem 	
po	 na 	 zo 	 ri 	 lu. 	 T ako 	 bi 	 lah 	 ko 	 ena 	 ko 	 pro 	 sto 	 za 	 vi 	 li	 od	 hek 	 sa 	 kor 	 da 	 s 	
to 	 nom	 b
12 
	 bo	 di	 si 	 k	 na 	 rav 	 ne 	 mu	 hek 	 sa 	 kor 	 du	 ali 	 pa 	 na 	 dru 	 go	 stran, 	
in 	 prav 	 tako 	 tudi 	 iz	 ha 	 ja 	 joč	 iz	 hek 	 sa 	 kor 	 da 	 s 	 to 	 nom 	 h.	 T a 	 ugo	 vor 	
je 	 mo 	 go	 če 	 utr 	 di 	 ti 	 s 	 tem, 	 da 	 prak 	 ti 	 ki	 po	 go	 sto 	 upo	 rab 	 lja 	 ja 	 jo	 take 	
in	 ter 	 va 	 le, 	 ki	 jih	 mo	 ra 	 jo	 za 	 pi	 sa 	 ti 	 z	 vi	 ša 	 jem 	 ali 	 pa 	 z	 ni 	 ža 	 jem, 	 ki	
ga 	tako 	pre 	 mi	 ka 	 jo	z	nje 	 mu 	last 	 ne 	 ga 	me 	 sta.
13	
8
		 T udi 	tu 	je 	na 	 me 	 sto 	hek 	 sa 	 kor 	 da 	ime 	 no	 van 	ton 	b.	
9
		 V 	 iz	 vir 	 ni 	 ku	 »om	 nes 	 gra 	 duum	 mu	 ta 	 tio 	 nes«, 	 »vse 	 mu	 ta 	 ci 	 je 	 sto 	 penj«; 	 miš	 lje 	 ne 	 so 	 le 	 mu 	 ta -
ci 	 je 	 hek 	 sa 	 kor 	 dov ,	 ki	 pa 	 si 	 jih	 je 	 mo	 go	 če 	 pred 	 stav 	 lja 	 ti 	 tudi 	 kot 	 mu	 ta 	 ci 	 je 	 us 	 trez 	 nih	 ni	 zov	
sto 	 penj, 	se 	pra 	 vi	se 	 kund.	
10
		 T udi 	 tu 	 so 	 me 	 to 	 ni	 mič	 no	 ime 	 no	 va 	 ni	 toni 	 na 	 me 	 sto 	 hek 	 sa 	 kor 	 dov:	 »pro 	 sto 	 za 	 vi 	 je 	 mo	 bo	 di 	 si 	
k 	meh 	 ke 	 mu	b	ali 	

	...«	
11
		 Upo 	 rab 	 lje 	 ni	 izraz 	 je 	 »ordo«, 	 »vr 	 sta«, 	 »za 	 po 	 red 	 je«: 	 »... 	 bi 	 mo	 ra 	 le 	 biti 	 zaob 	 je 	 te 	 v	 njej 	 tudi 	
dru 	 ge 	 vr 	 ste 	 ...« 	 Kot 	 je 	 raz 	 vid 	 no 	 iz 	 na 	 da 	 lje 	 va 	 nja, 	 ima 	 Des 	 car 	 tes 	 tu 	 v 	 mi 	 slih 	 hek 	 sa 	 kor 	 de, 	
po 	 stav 	 lje 	 ne 	 na 	 dru 	 ge 	 tone 	 ton 	 ske 	 ga 	 si 	 ste 	 ma 	 (d, 	 b 	 itd.). 	 V 	 pre 	 vo 	 du 	 je 	 za 	 te 	 hek 	 sa 	 kor 	 de 	
upo 	 rab 	 ljen 	izraz 	»hek 	 sa 	 kor 	 dal 	 no	za 	 po	 red 	 je«. 	
12
		 T udi 	tu 	je 	me 	 to 	 ni	 mič 	 no 	ime 	 no 	 van 	ton. 	Ena 	 ko	je 	v	na 	 da 	 lje 	 va 	 nju	stav 	 ka. 		
13
		 Za 	 ni	 žaj 	 je 	 v 	 iz 	 vir 	 ni	 ku	 upo	 rab 	 ljen 	 izra z 	 »meh 	 ki	 b«;	 ni	 žaj 	 je 	 na 	 mreč 	 iz 	 vor 	 no	 »meh 	 ki«,	
»okro 	 gli« 	b,	ki	je 	–raz 	 lič 	 no 	od	kva 	 drat 	 ne 	 ga 	–	pr 	 vot 	 no 	oz	 na 	 če 	 val 	le 	ton 	b.	
O	ST OPNJAH	IN	GLASBENIH	 T ONIH
66
[10.28] 		 Sed 	 respondeo, 	 hoc 	 pacto 	 fore 	 progressum 	 in 	 infinitum; 	 in	 illa 	
autem 	 manu 	 debuisse 	 tantum 	 unius 	 cantilenae 	 mutationes 	 ex -
primi. 	 Atqui 	 illas 	 intra 	 tres 	 ordines 	 contineri, 	 demonstratur ,	 ex 	
eo 	 quod 	 in 	 unoquoque 	 ordine 	 sex 	 tantum 	 termini 	 contineantur; 	
quorum 	 duo	 mutantur ,	 dum	 fit 	 mutatio 	 ad 	 sequentem 	 ordinem, 	
et 	 ita 	 in	 illo	 remanent 	 tantum 	 quatuor 	 termini 	 ex 	 iis 	 qui 	 erant 	
in	 priori. 	 Quod 	 si 	 rursum 	 ad 	 tertium 	 ordinem 	 fiat 	 transitus, 	 duo 	
iterum 	 gradus 	 ex	 quatuor 	 praecedentibus 	 mutabuntur; 	 et 	 ita 	
remanebunt 	 tant um	 duo	 ex 	 iis 	 qui	 erant 	 in 	 priori 	 ordine; 	 qui	
denique 	 tollerentur 	 in	 quarto 	 ordine, 	 si 	 ad 	 illum	 usque 	 fieret 	
progressio, 	 ut 	 patet 	 in	 apposita 	 figura. 	 Unde 	 evidentissimum 	
est, 	 non	 fore 	 tunc 	 eandem 	 cantilenam 	 quae 	 fuisset 	 initio, 	 cum 	
nullus 	in 	ea 	terminus 	idem 	remaneat. 	
[10.29]	 Quod	 autem 	 additur 	 de 	 usu 	 dieseon, 	 dico 	 illas 	 non	 constituere 	
integros 	 ordines, 	 ut 	 b	 molle 	 vel 	 ,	 sed 	 in	 uno	 solo 	 termino 	 con -
sistere, 	 quem 	 elevant 	 uno,	 opinor ,	 semitonio 	 minore, 	 reliquis 	
omnibus 	 cantilenae 	 terminis 	 immutatis. 	 Quod	 quomodo	 et 	
quare 	 fiat, 	 iam 	 satis 	 non	 memin i,	 ut 	 possim 	 explicare; 	 neque 	
item 	 quare, 	 dum	 una 	 dumtaxat 	 nota 	 supra 	 la 	 elevatur ,	 illi	 b 	
molle 	 solet 	 affigi. 	 Quae 	 ex 	 praxi 	 facile 	 deduci 	 posse 	 existimo, 	





 





mi fa sol la ut re






ut re mi fa sol la






fa sol la ut re mi



 


ut re mi fa sol la


 


 
sol la ut re mi fa
vox  quadrati
vox naturalis
vox b mollis
1
		 V 	 iz	 vir 	 ni 	 ku:	»Da 	pa 	so 	one 	zaob 	 se 	 že 	 ne 	zno	 traj 	treh 	vrst, 	se 	do	 ka 	 že 	s 	tem, 	da 	...«	
2
	 V 	 iz	 vir 	 ni 	 ku:	»Kar 	pa 	naj 	bo	do	 da 	 no 	o	upo	 ra 	 bi	vi	 ša 	 jev ,	pra 	 vim	...«
3
		 V 	 iz 	 vir 	 ni 	 ku: 	 »...	 pra 	 vim,	 da 	 ne 	 tvo 	 ri 	 jo	 ce 	 lih	 vrst 	 ...«	 Des 	 car 	 tes 	 ho	 če 	 re 	 či, 	 da 	 zvi	 ša 	 nje 	
ene 	 ga 	 tona 	 ne 	 pred 	 po 	 stav 	 lja 	 ob	 sto 	 ja 	 ka 	 ke 	 ga 	 dru 	 ge 	 ga 	 hek 	 sa 	 kor 	 da 	 zu	 naj 	 obrav 	 na 	 va 	 nih	
treh. 	Očit 	 no	go	 vo	 ri 	o	»mu 	 si 	 ca 	fic 	 ta«, 	v	smi 	 slu 	ka 	 te 	 re 	se 	je 	poj	 mo	 va 	 lo	v	glas 	 be 	 ni	teo 	 ri 	 ji	
DE	GRADIBUS	SIVE	 T ONIS	MUSICIS.
67
[10.28] 		 V en 	 dar 	 od	 go	 var 	 jam, 	 da 	 bi	 se 	 po	 tej 	 poti 	 šlo	 v	 ne 	 skonč 	 nost, 	 med -
tem 	 ko	 je	 z	 roko 	 po	 treb 	 no	 izra 	 zi	 ti 	 le	 mu	 ta 	 ci 	 je	 zno	 traj 	 ene 	 sklad 	 be. 	
Da 	 pa 	 mu 	 ta 	 ci 	 je 	 zno	 traj 	 ene 	 sklad 	 be 	 ob	 sto 	 ji	 jo 	 lah 	 ko 	 samo 	 v	 ok-
vi 	 ru 	 treh 	 hek 	 sa 	 kor 	 dal 	 nih	 za 	 po	 re 	 dij,	 se 	 do 	 ka 	 že 	 tako:
1 
	 V 	 vsa 	 kem 	
po 	 sa 	 mič 	 nem 	 hek 	 sa 	 kor 	 dal 	 nem 	 za 	 po	 red 	 ju	 je 	 le 	 šest 	 ter 	 mi 	 nov ,	 od 	
ka 	 te 	 rih 	 se 	 dva 	 ob 	 mu 	 ta 	 ci 	 ji 	 v	 na 	 sled 	 nje 	 hek 	 sa 	 kor 	 dal 	 no	 za 	 po 	 red 	 je 	
spre 	 me 	 ni 	 ta; 	 tako 	 os 	 ta 	 ne 	 jo 	 v 	 no 	 vem 	 hek 	 sa 	 kor 	 dal 	 nem 	 za 	 po	 red 	 ju	
le 	 štir 	 je 	 od	 ter 	 mi 	 nov 	 pr 	 ve 	 ga 	 za 	 po	 red 	 ja. 	 Če 	 se 	 na 	 da 	 lje 	 prei 	 de 	 v 	
tret 	 je 	 hek 	 sa 	 kor 	 dal 	 no 	 za 	 po 	 red 	 je, 	 se 	 bo 	 sta 	 zo 	 pet 	 za 	 me 	 nja 	 li 	 dve 	
stop 	 nji 	 od 	 šti 	 rih 	 pred 	 hod 	 nih 	 in 	 tako 	 bo 	 sta 	 iz 	 pr 	 ve 	 ga 	 za 	 po 	 red 	 ja 	
os 	 ta 	 li 	 le 	 dve. 	 Na 	 po 	 sled 	 bi 	 bili 	 v 	 če 	 tr 	 tem 	 hek 	 sa 	 kor 	 dal 	 nem 	 za 	 po -
red 	 ju 	 opuš 	 če 	 ni 	 tudi 	 ti 	 dve, 	 če 	 bi 	 se 	 na 	 pre 	 do 	 va 	 lo 	 vse 	 do 	 tja, 	 kot 	
je 	 raz 	 vid	 no	 iz	 do	 da 	 ne 	 ga 	 po	 na 	 zo	 ri 	 la. 	 Iz	 tega 	 pa 	 je 	 kar 	 na 	 jo	 čit 	 ne 	 je,	
da 	 to 	 ne 	 bi 	 bila 	 več 	 ista 	 kom 	 po 	 zi 	 ci 	 ja 	 kot 	 na 	 za 	 čet 	 ku, 	 saj 	 no 	 ben 	
ter 	 min 	v	njej 	ne 	bi	os 	 tal 	isti. 	
[10.29] 		 V 	 zve 	 zi 	 z 	 upo 	 ra 	 bo 	 vi 	 ša 	 jev 	 naj 	 bo 	 do 	 da 	 no 	 tole:
2 
	 tr 	 dim,	 da 	 ne 	
tvo 	 ri 	 jo	 po	 pol	 nih 	 hek 	 sa 	 kor 	 dal 	 nih	 za 	 po	 re 	 dij,
3	
	 tako 	 kot 	 ton 	 b	 ali 	
ton 	 h, 	 pač 	 pa 	 da 	 ob	 sto 	 ji	 jo	 v 	 ok	 vi	 ru 	 ene 	 ga 	 sa 	 me 	 ga 	 ter 	 mi	 na, 	 ki	
ga 	 zvi 	 ša 	 jo, 	 me 	 nim, 	 za 	 en 	 mali 	 pol	 ton, 	 pri 	 če 	 mer 	 os 	 ta 	 ne 	 jo	 vsi 	
os 	 ta 	 li 	 ter 	 mi 	 ni	 kom	 po	 zi	 ci 	 je 	 nes 	 pre 	 me 	 nje 	 ni.	 Kako 	 in	 za 	 kaj 	 pa 	 se 	
to 	 do 	 ga 	 ja, 	 se 	 ne 	 spo 	 mi 	 njam 	 več 	 to 	 li 	 ko	 na 	 tanč 	 no,	 da 	 bi	 mo	 gel 	
raz 	 lo	 ži	 ti; 	 na 	 da 	 lje 	 tudi 	 ne, 	 za 	 kaj 	 se 	 noti, 	 ki 	 je 	 za 	 eno 	 stop 	 njo	 viš	 ja 	





 





mi fa sol la ut re






ut re mi fa sol la






fa sol la ut re mi



 


ut re mi fa sol la


 


 
sol la ut re mi fa
heksakord s  h
naravni heksakord
heksakord z b
ne 	 ved 	 no	 po	 jas 	 nje 	 no	 in	 po	 go	 sto 	 zgolj	 iz	 va 	 jal 	 cem 	 pre 	 puš	 če 	 no	 vi	 ša 	 nje 	 ali 	 ni	 ža 	 nje 	 ka 	 te 	 re 	 ga 	
od 	to 	 nov	kom	 po	 zi	 ci 	 je 	oz. 	ton 	 ske 	 ga 	si 	 stema. 	
O	ST OPNJAH	IN	GLASBENIH	 T ONIH
68
si 	 graduum, 	 in	 quibus 	 illa 	 adhibentur ,	 et 	 vocum 	 quae 	 cum 	 illis 	
consonantias 	 efficiunt, 	 numeri 	 subducantur; 	 resque 	 est, 	 opinor ,	
digna 	meditatione. 	
[10.30] 	 Denique 	 hic 	 posset 	 obici, 	 sex 	 voces, 	 ut, 	 re, 	 mi, 	 fa, 	 sol, 	 la, 	 esse 	
superfluas, 	 et 	 quatuor 	 sufficere, 	 cum 	 tria 	 dumtaxat 	 sint 	 diversa 	
intervalla. 	 Quo 	 pacto 	 certe 	 musicam 	 cantari 	 posse 	 non 	 nego. 	
Se d	 quia 	 magna 	 differentia 	 e st 	 inter 	 t erminos, 	 a cutum 	 e t 	 gra vem,	
gravisque 	 sit 	 longe 	 praecipuus, 	 ut 	 supra 	 notatum 	 est, 	 idcirco 	
melius 	 et 	 commo dius 	 est, 	 diversis 	 notis 	 uti, 	 quam 	 iisdem 	 versus 	
acutam 	partem 	et 	versus 	gravem. 	
[10.31] 	 Hic 	 aute m	 locus 	 exigit, 	 ut 	 horum 	 graduum 	 praxim 	 explicemus: 	
quomodo 	 ex 	 illis 	 partes 	 musicae 	 sint 	 constitutae, 	 et 	 qua 	 ratione 	
musica 	 ordinaria, 	 a 	 practicis 	 composita, 	 ad 	 iam 	 dicta 	 reducatur ,	
et 	 consonantiae 	 omnes 	 aliaque 	 eius 	 intervalla 	 calculo 	 subduci 	
possint. 
[10.32] 		 Quod	 ut 	 fiat, 	 sciendum 	 est, 	 practicos 	 musicam 	 describere 	 in -
tra 	 quinque 	 lineas, 	 quibus 	 etiam 	 aliae 	 adduntur ,	 si 	 cantilenae 	
toni 	 latius 	 extendantur .	 Has 	 autem 	 lineas 	 duobus 	 gradibus 	 ab 	
invicem 	 distare, 	 ideoque 	 inter 	 duas 	 ex 	 illis 	 semper 	 unam 	 aliam 	
subaudiri, 	 quae 	 brevitatis 	 et 	 comm oditatis 	 causa 	 omittitur .	 Cum 	
autem 	 omnes 	 illae 	 lineae 	 aequaliter 	 distent 	 ab 	 invicem, 	 spatia 	
autem 	 inaequalia 	 significent, 	 idcirco 	 duo 	 signa 	 inventa 	 sunt 	 b 	
et  ,	 quorum 	 unum	 in	 ea 	 chorda 	 apponitur ,	 quae 	 terminum 	 b	 fa, 	
 	 mi	 repraese ntat. 	 Prae terea, 	 quia 	 una 	 ca ntil ena 	 sae pe 	 mul ti s 	
partibus 	 constat, 	 quae 	 partes 	 separatim 	 describuntur ,	 nondum	 ex	
i l l i s 	 si g n i s 	 b 	 e t 	 	 a g n o sc i t u r , 	 q u a e n a m 	 h a r u m 	 p a r t i u m 	 si t 	 su p e r i o r 	
vel 	inferior; 	idcirco 	alia 	tria 	signa 	inventa 	sunt: 	
	 quorum 	ordinem 	iam 	supra 	probavimus. 	
4
		 V 	 iz	 vir 	 ni	 ku:	 »	 ...	 za 	 kaj 	 se, 	 ka 	 dar 	 se 	 ena 	 nota 	 dvig	 ne 	 nad 	 la, 	 tej 	 noti 	 do	 da 	 ja 	 po	 na 	 va 	 di	
meh 	 ki 	 b.« 	 Očit 	 no 	 go 	 vo 	 ri 	 Des 	 car 	 tes 	 tu 	 s 	 ter 	 mi 	 ni 	 no 	 ta 	 cij 	 skih 	 zna 	 kov: 	 »b 	 mol 	 le«, 	 »meh 	 ki 	
b«,	iz 	 vor 	 no 	znak 	za 	ton 	b,	po	 me 	 ni	tu 	ni	 žaj. 	
5
		 V 	 iz	 vir 	 ni	 ku:	 »če 	 bi	 se 	 priv 	 zela 	 šte 	 vi	 la 	 sto 	 penj, 	 pri 	 ka 	 te 	 rih 	 se 	 to 	 do	 ga 	 ja, 	 in 	 gla 	 sov ,	 ki	 tvo -
ri 	 jo 	z 	nji 	 mi	kon	 so 	 nan 	 ce 	...«	
6
		 V 	 hek 	 sa 	 kor 	 du 	 so 	 le 	 tri 	 je 	 raz 	 lič	 ni	 in	 ter 	 va 	 li:	 ve 	 li	 ki	 in	 mali 	 celi 	 ton 	 ter 	 ve 	 li	 ki	 pol	 ton. 	 Kako 	
bi 	 se 	 ti 	 tri 	 je 	 in 	 ter 	 va 	 li	 za 	 pi	 so 	 va 	 li	 s 	 šti 	 ri 	 mi	 zna 	 ki,	 ni	 po	 vsem 	 ja 	 sno, 	 ven 	 dar 	 z	 ozi	 rom 	 na 	
glav 	 ni	tok 	mi	 sli 	ta 	ne 	 ja 	 snost 	ni 	po	 mem 	 bna. 	
7
		 Gl. 	5.2.	
8
		 V 	 iz	 vir 	 ni 	 ku:	»	kako 	so 	iz	njih	se 	 stav 	 lje 	 ni	gla 	 so 	 vi	...«
DE	GRADIBUS	SIVE	 T ONIS	MUSICIS.
69
od	 la, 	 do	 da 	 ja 	 po	 na 	 va 	 di	 ni 	 žaj.
4	
	 So	 dim,	 da 	 bi 	 bilo	 raz 	 lo	 ge 	 za 	 to 	
brez 	 te 	 žav 	 mož 	 no 	 iz 	 pe 	 lja 	 ti 	 iz 	 prak 	 se: 	 tako, 	 da 	 bi 	 se 	 na 	 ta 	 način 	
na 	 sta 	 li 	 toni 	 in 	 gla 	 so 	 vi, 	 ki 	 bi 	 tvo 	 ri 	 li 	 z 	 nji 	 mi 	 kon 	 so 	 nan 	 ce, 	 izra 	 zi 	 li 	
s 	šte 	 vi 	 li.
5	
	Me 	 nim,	da 	je 	st var 	vred 	 na 	raz 	 mi 	 sle 	 ka. 	
[10.30] 	 	 Sled 	 njič	 bi	 se 	 tu 	 mo	 glo	 ugo 	 var 	 ja 	 ti, 	 da 	 je 	 šest 	 zlo	 gov ,	 ut, 	 re, 	 mi,	
fa, 	 sol, 	 la, 	 pre 	 več, 	 in	 da 	 za 	 do	 stu 	 je 	 jo 	 le 	 štir 	 je, 	 ko	 pa 	 ob	 sto 	 ji	 jo	 le 	
tri 	 je 	 raz 	 lič	 ni	 in	 ter 	 va 	 li.
6 
	 Ne 	 za 	 ni	 kam: 	 go	 to 	 vo	 se 	 da 	 peti 	 tudi 	 na 	 ta 	
na 	 čin.	 A 	 ker 	 je 	 med 	 vi 	 so 	 kim	 in	 niz 	 kim 	 ter 	 mi	 nom 	 ve 	 li	 ka 	 raz 	 li	 ka 	
in	 ker 	 je 	 niz 	 ki 	 ter 	 min,	 kot 	 je 	 bilo	 za 	 pi	 sa 	 no	 po	 prej,
7 
	 mno	 go	 po -
mem 	 bnej 	 ši, 	 je 	 bo 	 lje 	 in	 pri 	 klad 	 ne 	 je, 	 da 	 se 	 po 	 slu 	 žu 	 je 	 mo 	 raz 	 lič 	 nih 	
zna 	 kov ,	kot 	pa 	is 	 tih 	tako 	v	vi	 so 	 kem 	delu 	 kot 	v	niz	 kem. 	
[ 1 0 . 3 1 ] 	 	 Zdaj 	 pa 	 je	 nuj	 no	 po	 treb 	 no,	 da 	 raz 	 lo	 ži	 mo	 rabo 	 pri 	 ka 	 za 	 nih	 sto 	 penj: 	
kako 	 se 	 po 	 jav 	 lja 	 jo 	 v 	 gla 	 so 	 vih,
8 
	 kako 	 se 	 glas 	 ba, 	 ki	 jo	 obi 	 čaj 	 no	
kom	 po	 ni	 ra 	 jo	 prak 	 ti 	 ki,
9	
	 ra 	 zu	 me 	 va 	 z	 ozi	 rom 	 na 	 to, 	 kar 	 je 	 bilo 	
po 	 ve 	 da 	 no	 do	 slej, 	 in	 kako 	 je 	 mo	 go	 če 	 šte 	 vilč	 no 	 izra 	 zi	 ti 	 vse 	 kon-
so 	 nan 	 ce 	in	os 	 ta 	 le 	v	glas 	 bi	na 	 sto 	 pa 	 jo	 če 	in	 ter 	 va 	 le. 	
[ 1 0 . 3 2 ] 	 	 Da 	 bi	 mo	 gli	 t o	 na 	 re 	 di	 t i,	 je	 t re 	 ba 	 ve 	 de	 t i:	 Pra k	 t i	 ki	 za 	 pi	 su 	 je 	 jo	 glas 	 bo 	
med 	 pet 	 črt, 	 ki	 se 	 jim	 do	 da 	 ja 	 jo	 še 	 dru 	 ge, 	 če 	 je 	 ton 	 ski 	 ob	 seg 	 sklad -
be 	 več 	 ji. 	 T e 	 čr 	 te 	 so 	 med 	 sabo 	 od	 da 	 lje 	 ne 	 za 	 dve 	 stop 	 nji, 	 za 	 ra 	 di	
če 	 sar 	 si 	 je 	 tre 	 ba 	 med 	 dve 	 ma 	 čr 	 ta 	 ma 	 ved 	 no	 slu 	 šno 	 pred 	 stav 	 lja 	 ti 	
še 	 eno, 	 ki	 pa 	 se 	 za 	 ra 	 di	 je 	 dr 	 na 	 to 	 sti 	 in	 la 	 god	 no	 sti 	 ne 	 za 	 pi	 su 	 je. 	 Ker 	
pa 	 so 	 vse 	 čr 	 te 	 med 	 sabo 	 ena 	 ko	 od	 da 	 lje 	 ne, 	 če 	 prav 	 zaz 	 na 	 mu	 jejo 	
raz 	 lič	 ne	 in	 ter 	 va 	 le,	 sta 	 bila 	 vpe	 lja 	 na 	 dva 	 zna 	 ka, 	 ni	 žaj 	 in	 raz 	 ve	 zaj,
10 
 
od	ka 	 te 	 rih 	se 	bo	 di 	 si 	prvi 	ali 	pa 	dru 	 gi	po	 stav 	 lja 	na 	ti 	 sto 	me 	 sto,
11 
 
ki	 pred 	 stav 	 lja 	 ter 	 mi	 na 	 b	 fa 	 in	 h	 mi.
12 
	 Po	 leg 	 tega 	 se 	 sto 	 ji	 sklad 	 ba 	
po	 go	 sto 	 iz	 mno	 gih	 gla 	 sov ,	 ki	 se 	 za 	 pi	 su 	 je 	 jo	 lo	 če 	 no;	 tako 	 iz	 ni	 ža 	 ja 	
ali 	 raz 	 ve 	 za 	 ja 	 še 	 ni	 raz 	 vid	 no,	 ka 	 te 	 ri 	 od	 gla 	 sov 	 je 	 viš 	 ji 	 ali 	 niž	 ji.	
Zato 	so 	bili	vpe 	 lja 	 ni	še 	tri 	 je 	dru 	 gi	zna 	 ki, 	
	 ka 	 te 	 rih 	raz 	 po	 red 	smo 	pri 	 ka 	 za 	 li	že 	prej.
1 
 
9
		 V 	 iz	 vir 	 ni 	 ku:	»obi	 čaj 	 na 	glas 	 ba, 	ki	jo	ko m	 po	 ni	 ra 	 jo	prak 	 ti 	 ki	...«
10
		 V 	 iz	 vir 	 ni	 ku	 sta 	 na 	 tem 	 me 	 stu 	 us 	 trez 	 na 	 zna 	 ka, 	 iz	 vor 	 no	 dve 	 ob	 li	 ki	 čr 	 ke 	 b,	 okro 	 gla 	 in	 kva -
drat 	 na; 	 kot 	 je 	 na 	 mreč 	 ni 	 žaj 	 po 	 iz 	 vo 	 ru 	 okro 	 gla, 	 spr 	 va 	 le 	 ton 	 b 	 oz 	 na 	 ču 	 jo 	 ča 	 ob 	 li 	 ka 	 čr 	 ke, 	 je 	
raz 	 vez 	 nik 	iz	 vor 	 no 	kva 	 drat 	 na 	ob	 li 	 ka 	čr 	 ke 	b,	ki	je 	pr 	 vot 	 no 	oz	 na 	 če 	 va 	 la 	le 	ton 	h.	
11
		 V 	 iz	 vir 	 ni	 ku:	»in	ea 	chor 	 da«, 	»na 	ti 	 sto 	stru 	 no«. 	
12
		 Tj. 	ton 	b	kot 	fa 	v	mol	 skem 	hek 	 sa 	 kor 	 du	in	ton 	h	kot 	mi	v	dur 	 skem. 	
 1
	 	 V 	 iz	 vir 	 ni	 ku	 »pro 	 ba 	 vi	 mus«, 	 »smo 	 preiz 	 ku	 si 	 li«,	 »po	 tr 	 di	 li«,	 »iz	 pri 	 ča 	 li«.	 Des 	 car 	 tes 	 o	 klju	 čih 	
do 	 slej 	še 	 ni	go	 vo 	 ril, 	niti 	jih	ni	upo	 rab 	 ljal. 	
O	ST OPNJAH	IN	GLASBENIH	 T ONIH
70
[10.33] 		 Quae 	 omnia 	 ut 	 magis 	 pateant, 	 sequentem 	 figuram 	 subicio, 	 in 	
qua 	 omnes 	 chordas 	 expressimus, 	 et 	 illas 	 minus 	 vel 	 magis 	 ab 	
invicem 	 removimus, 	 prout 	 minora 	 vel 	 maiora 	 spatia 	 designant, 	
ut 	etiam 	ad 	 oculum 	pateat 	consonantiarum 	proportio.
 2
		 V 	 iz	 vir 	 ni	 ku	 »con 	 so 	 nan 	 tia 	 rum 	 pro 	 por 	 tio«, 	 »raz 	 mer 	 je 	 kon	 so 	 nanc«; 	 iz	 po	 na 	 zo	 ri 	 la, 	 in	 si 	 cer 	
iz 	šte 	 vilk,	so 	raz 	 vid	 na 	raz 	 mer 	 ja 	med 	vse 	 mi 	toni 	si 	 ste 	 ma. 	
	3
		 V 	 iz 	 vir 	 ni 	 ku 	 le 	 »diff 	 e 	 ren 	 tia 	 in 	 ter 	 b	 et 	

«,	 »raz 	 li 	 ka 	 med 	 b	 in 	

«.	 Des 	 car 	 tes 	 ne 	 go	 vo	 ri 	 več 	 o	
hek 	 sa 	 kor 	 dih, 	pač 	pa 	o	vr 	 sti 	to 	 nov	s 	h	in	brez 	b	in	o	vr 	 sti 	to 	 nov	z	b	in	brez 	h.	
	4
	 	 V	 iz	 vir 	 ni	 ku:	 »sklad 	 be,	 ki	 se 	 mo	 ra 	 jo	 peti 	 z	 enim,	 se 	 na 	 mreč 	 ne	 mo	 re 	 jo	 za 	 pi	 sa 	 ti 	 z	 dru 	 gim 	
...«	Des 	 car 	 te 	 su 	očit 	 no	manj 	 ka 	izraz, 	s 	ka 	 te 	 rim 	bi	poi	 me	 no	 val 	obe	pri 	 ka 	 za 	 ni	za 	 po	 red 	 ji. 	
	5
		 V 	 iz 	 vir 	 ni 	 ku 	 »ho	 rum 	 om	 nes 	 toni«, 	 »vsi 	 nji	 ho	 vi	 toni«; 	 zai 	 mek 	 »horum« 	 nima 	 raz 	 vid	 ne 	
od	 no	 sni 	 ce 	 in 	 je 	 zato 	 v	 pre 	 vo	 du	 ra 	 zum	 ljen 	 kot 	 lap 	 sus 	 ca 	 la 	 mi 	 za 	 žen 	 sko 	 ob	 li	 ko	 »ha 	 rum«, 	
ki	bi 	se 	na 	 ve 	 zo 	 va 	 la 	na 	po	 prej 	ome 	 nje 	 ne 	»can 	 ti 	 le 	 nae«, 	»sklad 	 be«. 	
DE	GRADIBUS	SIVE	 T ONIS	MUSICIS.
     											b	molle	 N

	guadratum
 e’’ ________________________ la __________ 72
 d’’ ________________________ sol _________ 80	vel 	84
 c’’ ________________________ fa__________ 90
	 																																											 	 h’ 	- 		mi _________ 96
	 b’ ____________________________________ 101	1/4
 a’ _________        la _________ re__________ 108
	g ’ ________        sol ________ ut __________ 120	 vel	 121	 1/2
	 f’ _________ 								fa _____________________ 135
 e’ _________ 								mi ____________________ 144
 d’ ___  la ___        re _____________________ 160 vel 162
 c’

 __
  sol
 __
								ut
 _____________________
180
	 																																												h _______________ 192
	 b’ ___ 		fa ______________________________ 202		1/2
 a ____ 		mi _____________________________ 216
	g ____  re ______________________________ 240	vel 	243
	 f		    __ 		ut ______________________________ 270
 e _____________________________________ 288
 d _____________________________________ 320 	vel 	321
	C ____________________________________ 360
	 																																							 	 H ______________ 384
	B ____________________________________ 405
	A ____________________________________ 432
 G ____________________________________ 480 	vel 	486
 F _____________________________________ 540
71
[ 1 0 . 3 3 ] 	 	 Da 	 bi	 bilo	 vse 	 to 	 bo	 lje	 raz 	 vid	 no,	 do	 da 	 jam 	 sle 	 de	 če	 po	 na 	 zo	 ri 	 lo.	 V 	
njem	 smo 	 izra 	 zi	 li	 vse 	 tone 	 in	 jih	 med	 se 	 boj	 no	 od	 da 	 lji	 li	 bolj	 ali 	
manj, 	 z	 ozi	 rom 	 na 	 to, 	 ali 	 za 	 me	 ju	 je	 jo	 več	 je	 ali 	 manj 	 še	 in	 ter 	 va 	 le. 	
Raz 	 mer 	 ja 	v	kon	 so 	 nan 	 cah
2 
	so 	do	 jem 	 lji	 va 	tako 	tudi 	z	vi	 dom.
[10.34]		 Po 	 leg 	 tega 	 smo 	 po 	 na 	 zo 	 ri 	 lo 	 raz 	 de 	 li 	 li 	 na 	 dva 	 dela; 	 zato, 	 da 	 bi 	 bila 	
raz 	 vid 	 na 	 raz 	 li 	 ka 	 med 	 za 	 po 	 red 	 jem 	 s 	 to 	 nom 	 b 	 in 	 za 	 po 	 red 	 jem 	 s 	
to 	 nom 	 h.
3	
	 Sklad 	 be, 	 ki	 se 	 po	 je 	 jo	 v 	 enem 	 od	 obeh 	 za 	 po 	 re 	 dij,	 se 	
na 	 mreč 	 ne 	 mo	 re 	 jo	 za 	 pi	 sa 	 ti 	 z	 zna 	 ki	 za 	 dru 	 go,
4 	
	 ra 	 zen 	 če 	 se 	 vsi 	
nji 	 ho 	 vi 	 toni
5	
	 pre 	 sta 	 vi	 jo	 za 	 kvar 	 to 	 ali 	 kvin	 to: 	 na 	 mreč 	 tako, 	 da 	 se 	
tja, 	kjer 	je 	bil	ter 	 min	F	ut 	fa, 	po	 sta 	 vi	C	sol 	ut 	 fa.
6 
 
 6
		 F	 ut 	 fa 	 je	 mali 	 f	 ali 	 f ’,	 ki	 je	 v	 mol	 skam 	 hek	 sa 	 kor 	 du	 ut, 	 v	 na 	 rav 	 nem	 pa 	 fa; 	 C	 sol 	 ut 	 fa 	
O	ST OPNJAH	IN	GLASBENIH	 T ONIH
 Zaporedje 	z 	b                         Zaporedje 	s 	h
 e’’ ________________________ la __________ 72
 d’’ ________________________ sol _________ 80 	vel 	84
 c’’ ________________________ fa__________ 90
	 																																												 h’ 	 - 		mi _________ 96
	 b’ ____________________________________ 101	1/4
 a’ _________        la _________ re__________ 108
	g ’ ________        sol ________ ut __________ 120	 vel	 121	 1/2
	 f’ _________ 								fa _____________________ 135
 e’ _________ 								mi ____________________ 144
 d’ ___  la ___        re _____________________ 160 vel 162
 c’

 __
  sol
 __
								ut
 _____________________
180
	 																																												h _______________ 192
	 b’ ___ 		fa ______________________________ 202		1/2
 a ____ 		mi _____________________________ 216
	g ____  re ______________________________ 240	vel 	243
	 f 		    __ 		ut ______________________________ 270
 e _____________________________________ 288
 d _____________________________________ 320 	vel 	321
	C ____________________________________ 360
	 																																								 H ______________ 384
	B ____________________________________ 405
	A ____________________________________ 432
 G ____________________________________ 480 	vel 	486
 F _____________________________________ 540
72
[10.34] 		 Praeterea, 	 duplicem 	 hanc 	 figuram 	 fecimus, 	 ut 	 pateat 	 differentia 	
inter 	 b	 et 	 ;	 neque 	 enim 	 possunt 	 cantilenae, 	 quae 	 per 	 unum	 cani 	
debent, 	 per 	 aliu d	 etiam 	 scribi, 	 nisi 	 horum 	 omnes 	 toni 	 quarta 	
vel 	 quinta 	 a 	 propria 	 sede 	 removeantur: 	 ita 	 scilicet 	 ut, 	 ubi 	 erat 	
terminus 	F ,	ut, 	fa, 	ibi	ponatur 	C,	sol, 	ut, 	fa. 	
[ 1 0 . 3 5 ] 	 	 Ulterius 	 non	 progre dimur . 	 Hi	 eni m 	 videntur 	 esse 	 debe re 	 t ermini, 	
cum 	 tres 	 octavas 	 dividant, 	 intra 	 quas 	 omnes 	 consonantias 	 con -
tineri 	 supra 	 diximus. 	 Mihique 	 suffragatur 	 usus 	 practicorum: 	 vix	
umquam 	enim 	hoc 	spatium 	excedunt. 	
[10.36] 		 Horum 	 autem 	 numerorum 	 usus 	 est, 	 ad 	 exacte 	 sciendum 	 qualem 	
inter 	 se 	 proportionem 	 habeant 	 singulae 	 notae, 	 quae 	 in	 omnibus 	
unius 	 cantilenae 	 partibus 	 continentur .	 Se	 habent 	 enim	 ad 	 invicem 	
soni 	 harum 	 notarum, 	 ut 	 numeri 	 qui	 in	 iisdem 	 chordis 	 sunt 	 adhibi -
ti: 	 adeo 	 ut, 	 si 	 divisus 	 sit 	 nervus 	 in	 540	 partes 	 aequales, 	 atque 	
huius 	 sonus 	 gravissimum 	 terminum 	 F	 repraesentet, 	 eiusdem 	
nervi 	partes 	480	edent 	sonum 	 termini 	G,	et 	sic 	consequenter .
[10.37] 		
 Superius	 	 	 T enor
	 	 f ’’ _________67 
1
/2  e’ ____________ 140
 e’’ ___________72 d’  _________ 160 vel 162
  d’’ _________80 vel 81  c’ 

 __________
180
 c’’ ___________ 90	 h	
 _________
192
	 	 h’__________ 96	 	 a ____________216
 a’  _______ 108  g	 _________ 240	vel 	2432
	 	 g’  ________120  vel 120 
1
/2 	 f	 _________ 270
	 f ’	 _______ 135  e  _________ 188
  e’ __________ 144	 	 d ________ 	 	 	 	 320	 vel 	 324
	 Contratenor	 	 	 Bassus
	 	 h’__________ 96	 	 a ____________216
 a’  _______ 108 	 g	 _________ 240	vel 	243
	 	 g’__________120 vel 121 
1
/2 	 	 f 	 ___________270
	 f ’	 _______ 134  e  _________ 288
  e’ __________ 144	 	 d ________ 				 3 2 0 	 vel 	324
 d’  _______ 160 vel 162 c  _________ 360
  c’ 

 _________
180	 	 H ____________ 384
	 h	 																 192 	 A	 _________ 432
  a __________216  G ________ 	 	 	 	 480	 vel 	 486
     F  _________ 540
DE	GRADIBUS	SIVE	 T ONIS	MUSICIS.
[1 0.37] Superius Tenor 
f" 6?V2 е' 144 
е" 72 d' 160 vel 162 
d" 80 vel 81 с
'
� 180 
с" 90 
h 192 
h' 96 а 216 
а
' 
108 
g 
240 vel 243 
g
'
� 
120 vel 121 V2 f 270 
f' 135 е 288 
е' 
144 d 320vel324 
Contratenor Bassus 
h' 96 а 216 
а
' 
108 
g 
240vel243 
g
' 120 vel 1211f2 f .?' 270 
f' 
135 е 288 
е' 144 d 320vel324 
d' 160 vel 162 с 
360 
с
' 
18 
180 384 
h 192 А 432 
а 216 G · 480ve1486 
F 540 
73
[10.35] 		 Da 	 lje 	 ne 	 pro 	 di	 ra 	 mo:	 Zdi 	 se 	 na 	 mreč, 	 da 	 mo 	 ra 	 jo	 biti 	 ter 	 mi	 ni	 ti, 	
saj 	 de 	 li 	 jo 	 ob 	 seg 	 treh 	 ok 	 tav ,	 za 	 ka 	 te 	 re 	 smo 	 po 	 prej 	 za 	 tr 	 di 	 li,
7 
 da so 
zno	 traj 	 njih 	 zaob 	 se 	 že 	 ne 	 vse 	 kon 	 so 	 nan 	 ce. 	 T o	 mi	 pri 	 po 	 ro 	 ča 	 tudi 	
raba 	prak 	 ti 	 kov ,	saj 	ko	 maj 	kdaj 	pre 	 ko 	 ra 	 či 	 jo 	ta 	 ob	 seg.
[10.36]		 Smi 	 sel 	 na 	 ve 	 de 	 nih 	 šte 	 vil	 pa 	 je 	 ta, 	 da 	 omo 	 go 	 ča 	 jo	 na 	 tanč 	 no 	 do	 lo-
či 	 tev 	 raz 	 me 	 rij 	 med 	 po 	 sa 	 mič 	 ni 	 mi 	 toni, 	 ki 	 jih 	 vse 	 bu	 je 	 jo	 gla 	 so 	 vi 	
dane 	 sklad 	 be. 	 T oni,	 ki 	 jih 	 zaz 	 na 	 mu 	 je 	 jo 	 čr 	 ke,
8 
	 so 	 na 	 mreč 	 drug 	
do 	 dru 	 ge 	 ga 	 v 	 is 	 tem 	 raz 	 mer 	 ju	 kot 	 na 	 us 	 trez 	 nih	 čr 	 tah 	 na 	 ve 	 de 	 na 	
šte 	 vi	 la: 	 če	 je	 stru 	 na 	 raz 	 de	 lje	 na 	 na 	 540	 ena 	 kih	 de	 lov	 in	 pred 	 stav 	 lja 	
naj 	 niž	 ji 	 ter 	 min	 F ,	 bo	 480 	 de 	 lov	 iste 	 stru 	 ne 	 dalo 	 ton 	 ter 	 mi	 na 	 G	 in	
tako 	do 	 sled 	 no	tudi 	v	na 	 da 	 lje 	 va 	 nju.
pa 	 je	 c’, 	 lah 	 ko	 pa 	 tudi 	 mali 	 c, 	 ki	 je	 sol 	 v	 mol	 skem, 	 fa 	 v	 dur 	 skem 	 in	 ut 	 v	 na 	 rav 	 nem 	
hek	 sa 	 kor 	 du. 	
 7
		 Gl. 	6.4.	
 8
	 	 V 	 iz	 vir 	 ni	 ku	 »soni 	 ha 	 rum 	 no	 ta 	 rum«, 	 »toni 	 teh 	 not«; 	 Des 	 car 	 tes 	 opi	 su 	 je	 po	 na 	 zo	 ri 	 lo	 in	 »note« 	
so 	lah 	 ko	le 	čr 	 ke 	ob	čr 	 tah. 	
 Sopran	 	 	 T enor
	 	 f ’’ _________67 
1
/2  e’ ____________ 140
 e’’ ___________72 d’  _________ 160 ali 162
  d’’ _________80 ali 81  c’ 

 __________
180
 c’’ ___________ 90	 h	 _________ 192
	 	 h’__________ 96  a ____________216
 a’  _______ 108 	 g	 _________ 240	ali 	2432
	 	 g ’	  ________120  ali 120 
1
/2  f ____________270
	 f ’	 _______ 135  e  _________ 188
  e’ __________ 144  d ________ 				320	ali 	324
	 Kontratenor	 	 	 Bas
	 	 h’__________ 96  a ____________216
 a’  _______ 108 	 g	 _________ 240	ali 	243
	 	 g’  _________120 ali 121 
1
/2  f	 ___________270
	 f ’	 _______ 134  e  _________ 288
  e’ __________ 144  d ____________320	 a li	 324
 d’  _______ 160 ali 162 c  _________ 360
  c’ 

 ________
180  H ____________ 384
	 h ’	 _______ 192 	 A	 _________ 	432
  a’ __________216  G ________ 						4 8 0 	a l i 	4 8 6
																										 	 	 	 F	 																					540
O	ST OPNJAH	IN	GLASBENIH	 T ONIH
[10.37] Sopran Tenor 
f
'' 671/2 е
' 
144 
е
" 
72 d' 160 ali \62 
d" 80 ali 81 с
' 
lg 
180 
с
" 
90 h 192 
h' 96 а 216 
а
' 
g
'
� 
108 
g 
240 a\i 243 
120 a\i 121112 f 270 
f' 135 е 288 
е
' 
144 d 320 ali 324 
Kontratenor Bas 
h' 
96 а 216 
а
' 
108 
g 
240 ali 243 
g
' 120 a\i 121112 f:>: 270 
f' 135 е 288 
е
' 
144 d 320ali 324 
d' 160 a1i 162 с 360 
с
' 
1g 
180 н 384 
h 192 А 432 
а 216 G 480a\i 486 
F 540 
74
	 	 	 	 	 	 	 	 	 	 	 	 	 	 	 Atque 	 hic 	 quatuor 	 partium 	 gradus 	 ordinavimus, 	 ut 	 pateat 	 quantum 	
distare 	 debeant 	 ab 	 invicem. 	 Non 	 quod 	 saepe 	 aliis 	 in 	 locis 	 claves 	
 

 

 
	 non 	 apponantur ,	 quod 	 fit 	 iuxta 	 varietatem 	 graduum 	 quae 	 de -
curruntur 	 ab 	 unaquaque 	 parte; 	 sed 	 quia 	 hic 	 modus 	 videtur 	 esse 	
maxime 	naturalis, 	et 	est 	frequentissimus. 	
[ 1 0 . 3 8 ] 	 	 Hic 	 a utem 	 numeros 	 t antum 	 a dhibuimus 	 in	 c hordis 	 na tural -
ibus,	 et 	 quamdiu 	 a 	 sede	 propria 	 non	 removentur .	 Si	 autem 	
dieses 	 in	 quibusdam 	 notis 	 inveniantur ,	 vel	 b	 aut 	 ,	 quae 	
illas 	 a 	 sede	 propria 	 removeant, 	 tum 	 illae 	 aliis 	 numeris 	 sunt 	
explicandae, 	quorum 	quantitas 	ab 	aliis 	notis 	aliarum 	par -
t ium,	 c um	 quibus 	 eiusmodi	 dieses 	 c onsonantiam 	 efficiunt, 	
est 	desumenda.
(XI)
DE	DISSONANTIIS.
[ 1 1 . 1 ] 	 	 Qaelibet 	 intervalla, 	 praeter 	 illa 	 de 	 quibus 	 iam 	 locuti 	 sumus, 	
dissonantiae 	 appellantur .	 Sed 	 de 	 his 	 tantum 	 agere 	 volumus, 	 quae 	
ne c e ssa ri o 	 i n	 i a m 	 e xpl i c a t o 	 t onorum 	 ordi ne 	 i nve ni unt ur , 	 a de o 	 ut 	
illae 	in	cantilenis 	non	possint 	non	adhiberi. 	
[ 1 1 . 2 ] 	 	 Harum 	 tria 	 s unt 	 genera: 	 quaedam 	 enim	 ex	 s olis 	 gradibus 	
generantur 	 et 	 octava; 	 aliae 	 ex	 differentia 	 quae 	 est 	 inter 	 tonum 	
maiorem 	 et 	 minorem, 	 quam 	 schisma 	 vocavimus; 	 aliae 	 denique 	
ex	 differentia 	 quae 	 est 	 inter 	 tonum 	 maiorem 	 et 	 semitonium 	
maius. 	
[1 1.3]		 In	 primo 	 genere 	 continentur 	 septimae, 	 et 	 nonae, 	 vel	 decim a e 	
se x t a e ; 	 q ua e 	 su n t 	 t a nt um 	 n on a e 	 c o m p o si t a e , 	 u t 	 i p sa e 	 n on a e 	 n i h i l 	
	9
		 V 	 iz 	 vir 	 ni 	 ku:	»T u 	pa 	smo 	raz 	 vr 	 sti 	 li	stop 	 nje 	šti 	 rih 	gla 	 sov 	...«
 10
		 Tj. 	v	dru 	 gih	gla 	 so 	 vih.	
 11
	 	 V 	 iz	 vir 	 ni	 ku	 »iux	 ta 	 va 	 rie 	 ta 	 tem 	 gra 	 duum«,	 »z	 ozi	 rom 	 na 	 raz 	 no	 li	 kost 	 sto 	 penj«. 	 T u	 se 	 očit 	 no 	
raz 	 prav 	 lja 	 o	 ob	 se 	 gu 	 gla 	 sov 	 i n	 »raz 	 no	 l i	 kost 	 st o	 penj «	 ne 	 m ore 	 bit i 	 dru 	 ge 	 ga 	 kot 	 raz 	 no 	 l i	 kost 	
v	 ob 	 se 	 gu	 glasov ,	 ki 	 se, 	 ra 	 zum	 lji	 vo,	 gib 	 lje 	 jo	 pred 	 vsem 	 prek 	 sto 	 penj. 	 –	 Pre 	 vod	 ne 	 za 	 je 	 ma 	
smi 	 sla 	 od 	 »quae 	 de 	 cur 	 run 	 tur« 	 da 	 lje; 	 ta 	 del 	 stav 	 ka 	 go 	 to 	 vo 	 vse 	 bu 	 je 	 lap 	 sus 	 ca 	 la 	 mi 	 in 	 ni 	
ra 	 zum	 ljiv .	
DE	DISSONANTIIS.
75
[10.37] 	 T u	 pa 	 smo 	 stop 	 nje 	 raz 	 vr 	 sti 	 li	 tako, 	 kot 	 se 	 po	 jav 	 lja 	 jo 	 v	 šti 	 rih 	 gla -
so 	 vih,
9	
	 da 	 bi	 bilo	 raz 	 vid	 no,	 ko	 li	 ko 	 mo	 ra 	 jo	 biti 	 gla 	 so 	 vi	 drug 	 od 	
dru 	 ge 	 ga 	od	 da 	 lje 	 ni.	Klju	 či	
 

 

 
	 se 	 po	 go	 sto 	 po	 jav 	 lja 	 jo	 si 	 cer 	 tudi 	 na 	 dru 	 gih	 me 	 stih,
10 
	 kar 	 se 	 do	 ga -
ja 	 za 	 ra 	 di 	 raz 	 gi	 ba 	 no	 sti 	 sto 	 penj.
11 
	 V endar 	 je 	 pri 	 ka 	 za 	 ni	 na 	 čin	 rabe 	
klju	 čev 	naj 	 bolj	na 	 ra 	 ven 	in	naj 	 po	 go	 stej 	 ši.
[ 1 0 . 3 8 ] 	 	 T u	 pa 	 sm o	 na 	 ved 	 li	 le 	 št e 	 vi	 la 	 na 	 r av 	 nih	 t o	 nov ,	 do	 kler 	 niso 	 pre 	 st av -
lje 	 ni	 z	 njim	 last 	 ne 	 ga 	 me 	 sta. 	 Ka 	 dar 	 pa 	 se 	 pred 	 ne 	 ka 	 te 	 ri 	 mi	 no	 ta 	 mi	
po	 jav 	 lja 	 jo	 vi 	 ša 	 ji,	 ni	 ža 	 ji	 ali 	 raz 	 ve 	 za 	 ji,
1 
	 ki	 prestav 	 lja 	 jo	 us 	 trez 	 ne 	
tone 	 z	 njim 	 last 	 ne 	 ga 	 me 	 sta, 	 jih	 je 	 tre 	 ba 	 do	 lo	 či	 ti 	 z	 dru 	 gi	 mi	 šte -
vi	 li; 	 ta 	 mo 	 ra 	 jo 	 biti 	 iz	 pe 	 lja 	 na 	 z	 ozi	 rom 	 na 	 tone 	 dru 	 gih	 gla 	 sov ,	 s 	
ka 	 te 	 ri 	 mi	tvo 	 ri 	 jo	z	vi	 ša 	 ji	pre 	 stav 	 lje 	 ni	toni 	kon	 so 	 nan 	 ce.
2
XI
O	DI	 SO	 NAN	 CAH
[ 1 1 . 1 ] 	 	 Os 	 t a 	 li	 in	 t er 	 va 	 li,	 vsi 	 ra 	 zen	 t i	 st ih,	 o	 ka 	 t e	 ri h	 sm o	 že	 go	 vo	 ri 	 li,	 spa 	 da 	 jo 	
k	 di	 so 	 nan 	 cam. 	 V en 	 dar 	 bomo	 raz 	 prav 	 lja 	 li 	 le 	 o 	 ti 	 stih 	 di	 so 	 nan 	 cah, 	
ki	 so 	 nuj	 no	 pri 	 sot 	 ne 	 v	 do	 slej 	 obraz 	 lo	 že 	 ni	 vr 	 sti 	 to 	 nov ,	 tako 	 da 	 ni	
mož	 no,	da 	se 	ne 	bi	po	 jav 	 lja 	 le 	v	sklad 	 bah. 	
[1 1.2]		 T e 	 di	 so 	 nan 	 ce 	 so 	 treh 	 ro 	 dov:	 ne 	 katere 	 se 	 po	 ra 	 ja 	 jo 	 iz	 sa 	 mih	 sto -
penj 	 in 	 ok	 ta 	 ve; 	 dru 	 ge 	 iz	 raz 	 loč	 ka 	 med 	 ve 	 li	 kim	 in	 ma 	 lim	 ce 	 lim	
to 	 nom,	 ki	 smo 	 ga 	 ime 	 no	 va 	 li	 shiz 	 ma; 	 spet 	 dru 	 ge 	 iz	 raz 	 loč	 ka 	 med 	
ve 	 li	 kim 	ce 	 lim	to 	 nom	in	ve 	 li	 kim	pol	 to 	 nom.	
[1 1.3]		 V 	pr 	 vem 	rodu 	so 	sep 	 ti 	 me 	in	none 	in	de 	 ci 	 me 	sek 	 ste; 	te 	so 	le 	se -
st a v 	 l j e 	 n e 	 n o n e , 	 k o t 	 t ud i 	 sa m e 	 no n e 	 ni so 	 n i č 	 dr u 	 ge 	 g a 	 ko t 	 st o p	 n j e , 	
1
		 Kot 	 na 	 prejš 	 njih 	 us 	 trez 	 nih	 me 	 stih 	 sta 	 v	 iz	 vir 	 ni	 ku	 tudi 	 tu 	 upo	 rab 	 lje 	 na 	 us 	 trez 	 na 	 znaka, 	
iz	 vor 	 no 	okro 	 gla 	in 	 og	 la 	 ta 	ob	 li	 ka 	čr 	 ke 	b.	
2
		 Des 	 car 	 tes 	 go 	 vo 	 ri 	 v	 tem 	 od	 stav 	 ku	 o	 »no	 tah«, 	 ven 	 dar 	 mi	 sli 	 me 	 sto 	 ma 	 na 	 zna 	 ke, 	 note, 	 me -
sto 	 ma 	 pa 	 na 	 tone. 	 Nota, 	 se 	 pra 	 vi	 znak, 	 in	 njen 	 po	 men 	 se 	 za 	 me 	 nju	 je 	 ta, 	 kar 	 pa 	 z	 ozi	 rom 	
na 	 glav 	 no	 mi 	 sel 	 od	 stav 	 ka 	 ni	 bis 	 tve 	 no.	 Des 	 car 	 tes 	 pra 	 vi,	 da 	 bi	 se 	 z	 vi	 ša 	 jem 	 ali 	 ni	 ža 	 jem 	
oprem 	 lje 	 ni	 ton 	 mo 	 gel 	 šte 	 vilč	 no	 do	 lo	 či	 ti 	 iz	 raz 	 mer 	 ja, 	 ki	 ga 	 tvo 	 ri 	 s 	 hkra 	 ti 	 zve 	 ne 	 čim	 to 	 nom	
dru 	 ge 	 ga 	gla 	 su. 	
O	DISONANCAH
76
aliud 	 sunt 	 qua m	 gra dus 	 c ompositi 	 ex	 oc tava; 	 se ptimae 	 a utem 	
residuum 	 octavae, 	 a 	 qua 	 unus 	 aliquis 	 gradus 	 est 	 ablatus. 	 Unde 	
patet 	 tres 	 esse 	 diversas 	 nonas, 	 et 	 tres 	 septimas, 	 quia 	 tria 	 sunt 	
graduum 	 genera; 	 hae 	 autem 	 omnes 	 inter 	 hos 	 numeros 	 con -
sistunt: 	
	 Nona 	maxima	 																 4/9													Septima 	maior 		 			 8/15
	 Nona 	maior	 9/20
	 Nona 	minor	 15/32
	 				 Septima 	minor	 		 5/9
	 					 Septima 	minima	 9/16
[ 1 1 . 4 ] 	 	 Ex	 nonis 	 duae 	 sunt 	 maiores, 	 quae 	 oriuntur 	 ex	 duobus 	 tonis, 	 prima 	
ex 	 maiori, 	 secunda 	 ex 	 minori; 	 ad 	 quorum 	 distinctionem 	 unam 	
maximam 	 nominavimus. 	 Septimae 	 contra 	 duae 	 sunt 	 minores 	 ob 	
eandem 	rationem, 	ideoque 	unam 	minimam 	vocavimus. 	
[1 1.5] 		 Has 	 autem 	 in 	 sonis 	 successive 	 emissis 	 vitari 	 non 	 posse 	 inter 	
diversas 	 partes, 	 est 	 clarissimum. 	 Sed 	 quaeret 	 etiam 	 forte 	 aliquis, 	
quare 	 non	 aeque 	 in	 voce 	 successiva 	 eiusdem 	 partis 	 debeant 	
admitti, 	 quemad modum 	 gradus, 	 cum 	 quasdam 	 ex 	 illis 	 minori-
bus 	 etiam 	 numeris 	 explicari 	 appareat, 	 quam 	 ipsi 	 gradus: 	 unde 	
videntur 	auditui 	fore 	gratiores.
[1 1.6]		 Cuius 	 dubii 	 solutio 	 pendet 	 ex 	 eo 	 quod 	 supra 	 notavimus: 	 vocem, 	
quo 	 acutior 	 est, 	 eo 	 maiori 	 indigere 	 spiritu 	 ut 	 emittatur ,	 atque 	
ideo 	 gradus 	 inventos 	 esse, 	 ut 	 medii 	 sint 	 inter 	 terminos 	 conso -
nantiarum, 	 atque 	 per 	 illos 	 facilius 	 a 	 gravi 	 unius 	 consonantiae 	
t ermino 	 a d	 a cutum 	 a scendamus, 	 ve l	 c ontra. 	 Quod	 idem 	 pra estari 	
non 	 posse 	 a 	 septimis 	 vel 	 nonis, 	 patet 	 ex 	 eo 	 quod 	 harum 	 termini 	
magis 	 inter 	 se 	 distent, 	 quam 	 termini 	 consonantiarum; 	 ideoque 	
cum 	maiori 	inaequalitate 	contentionis 	deberent 	emitti. 	
[ 1 1 . 7 ] 	 	 In	 secundo 	 genere 	 dissonantiarum 	 consistunt 	 tertia 	 minor 	 et 	
quinta, 	 uno 	 schismate 	 deficientes; 	 item 	 quarta 	 et 	 sexta 	 maior ,	
uno 	 schismate 	 auctae. 	 Cum 	 enim 	 necessario 	 sit 	 unus 	 terminus 	
mobilis 	 per 	 intervallum 	 schismatis, 	 in 	 tota 	 graduum 	 serie 	 vitari 	
non	 potest, 	 quin	 ex 	 eo 	 tales 	 dissonantiae 	 in	 relatione, 	 id	 est 	 in	
voce 	successive 	emissa 	a 	diversis 	vocibus, 	exsistant. 	
[1 1.8] 		 Plures 	 autem 	 inde 	 non 	 oriri, 	 quam 	 iam 	 dictae, 	 inductione 	 potest 	
probari; 	hae 	autem 	in	his 	numeris 	consistunt: 	
DE	DISSONANTIIS.
77
se 	 stav 	 lje	 ne	 z	 ok	 ta 	 vo.	 Sep	 ti 	 me	 pa 	 so 	 ti 	 sto, 	 kar 	 os 	 ta 	 ne	 od	 ok	 ta 	 ve,	 ki 	
se 	 ji	 od	 vza 	 me 	 ena 	 od	 mož	 nih	 sto 	 penj.	 Ker 	 so 	 tri 	 je 	 ro 	 do	 vi	 sto 	 penj,	
je 	 očit 	 no, 	 da 	 so 	 tudi 	 tri 	 raz 	 lič 	 ne 	 none 	 in 	 tri 	 različ 	 ne 	 sep 	 ti 	 me. 	 Vse 	
te 	di 	 so 	 nan 	 ce 	pa 	ob	 sto 	 ji 	 jo 	med 	temi 	šte 	 vi 	 li: 	
	 Nona 	mak 	 si 	 ma	 4/9	
	 V e 	 li	 ka 	nona	 9/20	
	 Mala 	nona	 15/32	
	 V e 	 li 	 ka 	sep 	 ti 	 ma	 8/15	
	 Mala 	sep 	 ti 	 ma 		 5/9	
	 Sep 	 ti 	 ma 	 mi 	 ni	 ma	 9/16	
[1 1.4] 		 Med 	 no 	 na 	 mi 	 sta 	 dve 	 ve 	 li 	 ki 	 noni, 	 ti 	 sti, 	 ki 	 iz 	 ha 	 ja 	 ta 	 iz 	 dveh 	 ce 	 lih 	
t o	 nov:	 prva 	 iz	 ve 	 li	 ke 	 ga, 	 dru 	 ga 	 iz	 ma 	 le 	 ga. 	 Za 	 lo	 če 	 va 	 nje 	 med 	
nji 	 ma
3	
	 smo 	 eno 	 poi	 me 	 no	 va 	 li	 nona 	 mak 	 si 	 ma. 	 Iz	 is 	 te 	 ga 	 raz 	 lo 	 ga 	
sta, 	 nas 	 prot 	 no,	 dve 	 mali 	 sep 	 ti 	 mi, 	 in	 zato 	 smo 	 eno 	 od	 nji	 ju	 poi-
me 	 no	 va 	 li	sep 	 ti 	 ma 	mi	 ni	 ma. 	
[1 1.5]		 Po	 vsem 	 ja 	 sno 	 je, 	 da 	 se 	 med 	 za 	 po	 red 	 no 	 na 	 sto 	 pa 	 jo	 či	 mi	 toni 	 raz -
lič	 nih	 gla 	 sov 	 di	 so 	 nan 	 cam 	 ni	 mo	 go	 če 	 izog	 ni 	 ti. 	 A 	 kdo	 bo	 mor 	 da 	
vpra 	 šal, 	 za 	 kaj 	 se 	 ne 	 bi	 sme 	 le 	 za 	 po 	 red 	 no	 do	 puš	 ča 	 ti 	 tudi 	 v	 is 	 tem 	
gla 	 su, 	 tako 	 kot 	 stop 	 nje, 	 saj 	 je 	 ne 	 ka 	 te 	 re 	 med 	 nji	 mi	 očit 	 no	 mo-
go	 če 	 izra 	 zi	 ti 	 z	 manj 	 ši	 mi	 šte 	 vi	 li	 kot 	 same 	 stop 	 nje,
4	
	 kar 	 bi 	 lah 	 ko 	
po 	 me 	 ni 	 lo, 	da 	bodo	slu 	 hu 	pri 	 jet 	 nej 	 še 	od	njih.	
[ 1 1 . 6 ] 	 	 Re 	 ši	 tev 	 tega 	 dvo	 ma 	 je 	 od	 vi	 sna 	 od	 ti 	 ste 	 ga, 	 kar 	 smo 	 za 	 pi	 sa 	 li	 prej:
5	
 
čim	 viš 	 ji 	 je 	 ton, 	 tem 	 moč 	 nej 	 šo 	 sapo 	 po 	 tre 	 bu	 je 	 za 	 svoj 	 na 	 sta 	 nek. 	
Stop 	 nje 	 pa 	 so 	 bile 	 vpe 	 lja 	 ne 	 zato, 	 da 	 bi 	 na 	 sto 	 pa 	 le 	 sre 	 di 	 med 	 ter -
mi 	 ni 	 kon 	 so 	 nanc 	 in 	 da 	 bi 	 se 	 prek 	 njih 	 la 	 že 	 povz 	 pe 	 li 	 od 	 niz 	 ke 	 ga 	
ter 	 mi 	 na 	 ene 	 kon 	 so 	 nan 	 ce 	 k 	 vi 	 so 	 ke 	 mu 	 oz. 	 obrat 	 no. 	 Da 	 sep 	 ti 	 me 	 in 	
none	 tega 	 ne	 mo	 re 	 jo	 omo	 go	 ča 	 ti, 	 je	 raz 	 vid	 no	 iz	 tega, 	 da 	 so 	 nji	 ho	 vi 	
ter 	 mi 	 ni 	 med 	 se 	 boj 	 no 	 bolj 	 od 	 da 	 lje 	 ni 	 kot 	 ter 	 mi 	 ni 	 kon 	 so 	 nanc; 	 tako 	
bi 	 pri 	 njihovem 	 za 	 po 	 red 	 nem 	 pet 	 ju 	 priš 	 lo 	 do 	 še 	 več 	 je 	 nee 	 na 	 ko 	 sti 	
v na pe to sti.
1
[1 1.7] 		 V 	 dru 	 gem 	 rodu 	 di	 so 	 nanc 	 so 	 mala 	 ter 	 ca 	 in	 kvin	 ta, 	 zmanj 	 ša 	 ni 	 za 	
eno 	 shiz 	 mo,	 ter 	 kvar 	 ta 	 in	 ve 	 li	 ka 	 sek 	 sta, 	 po	 ve 	 ča 	 ni	 za 	 eno 	 shiz 	 mo. 	
3
		 V 	 iz	 vir 	 ni	 ku	 »quo	 rum«, 	 kar 	 je 	 naj 	 brž 	 lap 	 sus 	 ca 	 la 	 mi;	 me 	 sto 	 je 	 ra 	 zum 	 lje 	 no	 in	 pre 	 ve 	 de 	 no	
kot 	»qua 	 rum«.
4
	 	 Iz	 Kom	 pen 	 di	 ja 	 ni	 raz 	 vid	 no,	 kaj 	 na 	 tanč 	 no	 so 	 pri 	 ulom	 kih	 »manj 	 ša« 	 in	 kaj 	 »več 	 ja« 	 šte 	 vi	 la. 	
Naj 	 brž 	 ho	 če 	 Des 	 car 	 tes 	 re 	 či,	 da 	 so 	 v	 smi 	 slu 	 ak 	 sio 	 mov	 2.4 	 in	 2.5	 pri 	 sep 	 ti 	 mah 	 in	 no	 nah 	
ne 	 ka 	 te 	 ra 	 raz 	 mer 	 ja 	 la 	 že 	 do	 jem 	 lji 	 va 	 kot 	 pri 	 se 	 kun	 dah. 	 Pri 	 mer 	 jaj 	 po	 dob	 no	 raz 	 miš	 lja 	 nje 	 v	
9.1.
5
  Gl. 10.10. 
1
		 V 	 iz 	 vir 	 ni 	 ku: 	 »za 	 to 	 rej 	 bi	 mo 	 ra 	 le 	 biti 	 pete 	 z	 več 	 jo	 nee 	 na 	 kost 	 jo	 na 	 pe 	 to 	 sti.« 	 –	 T o	 me 	 sto 	 je 	
po 	 no 	 vi 	 tev 	vse 	 bi 	 ne 	10.14.	
O	DISONANCAH
78
T ertia 	minor 	defectiva	 								27/32
Quinta 	uno	schismate 	defectiva	 								 27/40
Quarta 	uno	schismate 	aucta	 	 60/81, 	20/27
Sexta 	maior 	schismate 	aucta	 	 48/81, 	16/27
 V el 	sic:
T ertia 	minor 	schismate 	defectiva	 G 	ad 	B,	H	ad 	d	 	 480:405, 	384:324
Quinta 	uno	schismate 	defectiva	 G 	ad 	d	 	 	 480:324
Quarta 	uno	schismate 	aucta	 d 	ad 	g	 	 	 324:240
Sexta 	maior 	schismate 	aucta	 B 	ad 	g, 	d	ad 	h	 	 405:240,	324:192
[ 1 1 . 9 ] 	 	 Atque 	 hi	 numeri 	 t am 	 magni 	 sunt ,	 ut 	 pe r 	 se 	 t alia 	 intervalla 	 t olerari 	
posse 	 non 	 videantur .	 Sed 	 quia, 	 ut 	 ante 	 notavimus, 	 tam 	 exiguum 	
est 	 schismatis 	 intervallum, 	 ut 	 vix	 auribus 	 possit 	 discerni: 	 ideo 	
illae 	 ex 	 consonantiis, 	 quarum 	 sunt 	 proximae, 	 suavitatem 	 mu-
tuantur . 	 Neque 	 enim 	 consonanti arum 	 termini 	 ita 	 consistunt 	 in 	
indivisibili, 	 ut 	 si 	 unus 	 ex 	 illis 	 aliquantulum 	 immutetur ,	 statim 	
omnis 	 consonantiae 	 suavitas 	 pereat. 	 Atque 	 haec 	 ratio 	 tantum 	
potest, 	 ut 	 huius 	 generis 	 dissonantiae 	 etiam 	 in	 eiusdem 	 partis 	 voce 	
successiva 	admittantur , 	loco 	consonantiarum 	e 	quibus 	exeunt. 	
[ 1 1 . 1 0 ] 	 T ertium 	 genus 	 dissonantiarum 	 constituunt 	 tritonus 	 et 	 falsa 	 quin-
ta: 	 in 	 hac 	 enim 	 pro 	 tono 	 maiore 	 habetur 	 semitonium 	 maius, 	 in 	
tritono 	contra. 	 Atque 	his 	numeris 	explicantur: 	
	 T ritonus	 32/45
	 Falsa 	quinta	 45/64
	 V el 	sic: 	
2
		 V 	 iz 	 vir 	 ni	 ku:	 »se 	 v	 ce 	 lot 	 nem 	 za 	 po	 red 	 ju	 sto 	 penj 	 ne 	 da 	 izog	 ni	 ti 	 temu, 	 da 	 iz 	 tega 	 ne 	 bi	 bilo	
tak 	 šnih	di	 so 	 nanc 	v	preč 	 ju,	to 	je 	...«
3
		 Des 	 car 	 tes 	 ho	 če 	 re 	 či,	 da 	 za 	 to 	 ni 	 po	 treb 	 na 	 de 	 duk	 tiv 	 na 	 iz	 pe 	 lja 	 va; 	 do	 volj	 je, 	 da 	 se 	 pre 	 gle 	 da 	
ce 	 lot 	 ni	ton 	 ski 	pro 	 stor ,	kot 	je 	npr . 	po	 dan 	v	po	 na 	 zo	 ri 	 lu 	v	10.33.	
4
		 Z 	 ve 	 li 	 ki 	 mi	 šte 	 vi 	 li	 so 	 miš	 lje 	 na 	 za 	 ple 	 te 	 na, 	 tež 	 ko	 zaz 	 nav 	 na 	 raz 	 mer 	 ja. 	 V 	 zve 	 zi	 z	 ve 	 li	 kost 	 jo	
ulom 	 kov 	prim. 	9.1	in	1 1.5.	
5
  Gl. 10.18. 
6
		 V 	 iz	 vir 	 ni 	 ku:	»T er 	 mi	 ni	kon	 so 	 nanc 	na 	 mreč 	ne 	ob	 sto 	 ji	 jo	v	ne 	 de 	 lji	 vem 	tako, 	da 	...«
7
	 V 	 iz	 vir 	 ni 	 ku:	»...	na 	 me 	 sto 	kon	 so 	 nanc, 	i z	ka 	 te 	 rih 	iz 	 ha 	 ja 	 jo.«
DE	DISSONANTIIS.
79
Do	 kler 	 je 	 na 	 mreč 	 nuj	 no	 ka 	 te 	 ri 	 od	 ter 	 mi 	 nov 	 gib	 ljiv	 za 	 in	 ter 	 val 	
shiz 	 me, 	 se 	 v 	 ce 	 lot 	 nem 	 za 	 po 	 red 	 ju 	 sto 	 penj 	 ne 	 da 	 izog 	 ni 	 ti 	 temu, 	
da 	 ne 	 bi 	 bilo 	 tak 	 šnih 	 di 	 so 	 nanc, 	 in 	 si 	 cer 	 v 	 preč 	 ju, 	 to 	 je 	 za 	 po 	 red 	 no 	
med 	raz 	 lič 	 ni 	 mi 	gla 	 so 	 vi.
2
[1 1.8] 		 Da 	 pa 	 iz	 ce 	 lot 	 ne 	 ga 	 za 	 po	 red 	 ja 	 sto 	 penj 	 ne 	 iz 	 ha 	 ja 	 jo	 dru 	 ge 	 tak 	 šne 	
di 	 so 	 nan 	 ce, 	 pač 	 pa 	 le 	 ime 	 no	 va 	 ne, 	 je 	 mo 	 go 	 če 	 do 	 ka 	 za 	 ti 	 in 	 duk	 tiv -
no.
3	
	Ime 	 no	 va 	 ne 	di	 so 	 nan 	 ce 	pa 	so 	v	teh 	 le 	šte 	 vi	 lih:	
Ne 	 po	 pol	 na 	mala 	ter 	 ca	 				27/32	
Ne 	 po	 pol	 na 	kvin	 ta	 				27/40	
Po 	 ve 	 ča 	 na 	kvar 	 ta	 	 60/81	ali 	20/27	
Po 	 ve 	 ča 	 na 	ve 	 li	 ka 	sek 	 sta	 	 48/81 	ali 	16/27	
	 T udi 	tako: 	
Ne 	 po 	 pol	 na 	mala 	ter 	 ca	 G	do	B, 	H	do	d	 480:405,	384:324
Ne 	 po 	 pol	 na 	kvin 	 ta	 G	do	d	 	 480:324	
Po	 ve 	 ča 	 na 	kvar 	 ta	 d	do	g	 	 324:240	
Po 	 ve 	 ča 	 na 	ve 	 li	 ka 	sek 	 sta	 B 	do	g,	d	do	h	 405:240,	324:192
 
[ 1 1 . 9 ] 			 T a 	 šte 	 vi	 la 	 so 	 tako 	 ve	 li	 ka,
4	
	 da 	 se 	 njim	 us 	 trez 	 ni	 in	 ter 	 va 	 li	 sami 	
po	 sebi 	 ne	 zdi	 jo	 do	 pust 	 ni.	A 	 kot 	 smo 	 za 	 pi	 sa 	 li	 po	 prej, 	 je	 in-
ter 	 val 	shiz 	 me	tako 	nez	 na 	 ten, 	da 	ga 	sluh 	ko	 maj 	lo	 či;
5	
 tako si 
pri 	 ka 	 za 	 ne	di	 so 	 nan 	 ce 	iz	 po	 so 	 ja 	 jo	bla 	 go	 glas 	 je	od	ti 	 stih 	kon	 so -
nanc, 	 ki	 so 	 jim	 najb 	 liž	 je.	 T er 	 mi	 ni	 kon	 so 	 nanc 	 na 	 mreč 	 niso	
tako 	 ne	 pre 	 ma 	 klji	 vi,
6 
	 da 	 bi	 se 	 vse 	 kon	 so 	 nanč 	 no	 bla 	 go	 glas 	 je 	
ta 	 koj	 iz	 gu	 bi	 lo,	 če	 bi	 se 	 eden	 od	 njih	 le	 ma 	 len	 kost 	 no	 spre 	 me-
nil.	 T a 	 raz 	 log	 pa 	 je	 do	 volj	 mo	 čan, 	 da 	 se 	 di	 so 	 nan 	 ce 	 tega 	 rodu 	
du	 puš	 ča 	 jo	 tudi 	 za 	 po	 red 	 no	 v	 is 	 tem 	 gla 	 su, 	 in	 si 	 cer 	 na 	 me	 sto 	
kon	 so 	 nanc, 	ki	so 	jim	najb 	 liž	 je.
7
[1 1.10] 	 T ret 	 ji	 rod 	 di	 so 	 nanc 	 tvo 	 ri 	 ta 	 tri 	 ton 	 in	 na 	 pač 	 na 	 kvin	 ta; 	 v	 tej 	 je 	 na -
mreč 	 na 	 me 	 sto 	 ve 	 li	 ke 	 ga 	 ce 	 le 	 ga 	 tona 	 ve 	 li	 ki 	 pol	 ton, 	 v	 tri 	 to 	 nu	 pa 	
obrat 	 no.	Raz 	 lo 	 ži 	 ti 	ju	je 	mo	 go	 če 	s 	temi 	šte 	 vi	 li:	
	 T ri 	 ton	 32/45	
	 Na 	 pač 	 na 	kvin	 ta	 45/64	
	 Ali	pa 	tako: 	
O	DISONANCAH
80
	 T ritonus	 F 	ad 	H		 540:384
	 	 B 	ad 	e 		 405:288
	 Falsa 	quinta	 H 	ad 	f		 384:270
	 	 e 	ad 	b	 288:202	1/2,	vel 	576:405
[1 1.1 1]		 Qui	 etia m	 numeri 	 nimis 	 magni 	 sunt 	 ad 	 aliquod 	 non 	 ingratum 	
auribus 	 intervall um	 explicandum ;	 neque 	 habent 	 valde 	 vicinas 	
consonantias, 	 ut 	 praecedentes, 	 ex 	 quibus 	 suavitatem 	 mutuen-
tur .	 Unde 	 fit 	 ut 	 hae 	 ultimae 	 in 	 relatione 	 debeant 	 vitari, 	 saltem 	
quando 	 fit 	 lenta 	 musica 	 et 	 non	 diminuta; 	 in	 valde 	 diminuta 	
enim, 	 et 	 quae 	 celeriter 	 canitur ,	 non 	 satis 	 auditus 	 habet 	 otii, 	 ut 	
harum 	 dissonantiarum 	 defectum 	 advertat: 	 qui 	 defectus 	 longe 	
evidentior 	 est, 	 ex 	 eo 	 quod 	 quintae 	 sint 	 vicinae, 	 cum 	 qua 	 idcirco 	
a uditus 	 illas 	 c omparat, 	 a tque 	 ex	 praecipua 	 huius 	 su avitate 	 illarum 	
imperfectionem 	clarius 	agnoscit. 	
[1 1.12]		 Atque 	 iam 	 omnium 	 soni 	 affectionum 	 explicationem 	 finiemus; 	
ubi	 sol ummodo	 a dvertendum, 	 a d	 c onfirmandum 	 quod	 supra 	
diximus, 	 omnem 	 sonorum 	 varietatem, 	 circa 	 acutum 	 et 	 grave, 	
oriri 	 in 	 musica 	 ex 	 his 	 tantum 	 numeris, 	 2, 	 3 	 et 	 5; 	 omnes 	 omnino 	
numeros 	 quibus 	 tam 	 gradus 	 quam 	 dissonantiae 	 explicantur , 	
ex 	 illis 	 tribus 	 componi, 	 et 	 divisione 	 facta 	 per 	 illos 	 tandem 	 ad 	
unitatem 	usque 	resolvi. 	
(XII)
DE	RA TIONE	COMPONENDI	ET 	MODIS.
[ 1 2 . 1 ] 	 	 Sequitur 	 ex 	 dictis ,	 pos s e 	 nos 	 absque 	 gravi 	 errore 	 vel 	 s oloecis mo 	
musicam 	componere, 	si 	haec 	tria 	observemus:
[ 1 2 . 2 ] 	 	 1.	 Ut 	 omnes 	 soni, 	 qui	 simul 	 emittentur ,	 aliqua 	 consonantia 	 distent 	
ab 	 invicem, 	 praeter 	 quartam, 	 quae 	 infima 	 audiri 	 non 	 debet, 	 hoc 	
est 	contra 	bassum.
1
		 Na 	 tem 	 me 	 stu 	 se 	 go	 vo	 ri 	 si 	 cer 	 o	 šte 	 vi	 lih,	 ven 	 dar 	 je 	 tre 	 ba 	 sod 	 be 	 o	 njih	 ra 	 zu	 me 	 ti 	 kot 	 sod 	 be 	
o	njim 	pri 	 pa 	 da 	 jo	 čih	di	 so 	 nan 	 cah.
2
		 V 	 iz	 vir 	 ni 	 ku:	»In 	že 	bomo	za 	 klju	 či	 li	raz 	 la 	 go	vseh 	last 	 no	 sti 	tona.«
DE	RA TIONE	COMPONENDI	ET 	MODIS.
81
	 T ri 	 ton	 F 	do	H		 540:384	 	
	 	 B	do	e 		 405:288
	 Na 	 pač 	 na 	kvin	 ta	 H	do	f 		 384:270	 	
	 	 e 	do	b	 288:202 	1/2	ali 	576:405
 
[1 1.1 1]		 T udi	 ta 	 šte 	 vi 	 la 	 so 	 pre 	 ve 	 li 	 ka 	 za 	 iz 	 pe 	 lja 	 vo 	 ka 	 ke 	 ga 	 slu 	 hu 	 pri 	 jet 	 ne -
ga 	 in 	 ter 	 va 	 la; 	 po 	 leg 	 tega 	 ni 	 ma 	 jo 	 tako 	 bliž 	 njih 	 kon 	 so 	 nanc, 	 da 	 bi 	
si 	 iz 	 po 	 so 	 ja 	 la 	 bla 	 go 	 glasnost 	 pri 	 njih, 	 tako 	 kot 	 pred 	 hod 	 na.
1 
	 T em 	
di 	 so 	 nan 	 cam 	 se 	 je 	 tre 	 ba 	 zato 	 v 	 preč 	 ju 	 izo 	 gi 	 ba 	 ti, 	 vsaj 	 v	 po 	 ča 	 sni 	
glas 	 bi 	 in 	 taki, 	 ki 	 ne 	 po 	 te 	 ka 	 v 	 drob 	 nih 	 vred 	 no 	 stih. 	 V 	 hi	 tro 	 peti 	
glas 	 bi 	 in 	 glas 	 bi	 v	 drob 	 nih 	 vred 	 no 	 stih 	 pa 	 sluh 	 nima 	 to 	 li	 ko	 ča 	 sa, 	
da 	 bi 	 za 	 pa 	 žal 	 nji	 ho	 vo	 po	 manj 	 klji	 vost; 	 ta 	 je 	 to 	 li	 ko	 bolj	 očit 	 na, 	
ker 	 so 	 bli 	 zu 	 kvin	 ti, 	 s 	 ka 	 te 	 ro 	 jih 	 sluh 	 za 	 to 	 rej 	 pri 	 mer 	 ja 	 in 	 iz 	 ka -
te 	 re 	 po 	 pol 	 ne 	 bla 	 go 	 gla 	 sno 	 sti 	 to 	 li 	 ko 	 ja 	 sne 	 je 	 pre 	 poz 	 na 	 va 	 nji	 ho	 vo	
ne po pol nost.
[1 1.12]		 Za 	 klju 	 či 	 mo 	 raz 	 prav 	 lja 	 nje 	 o	 last 	 no 	 stih 	 to 	 nov .
2 
	 Ob 	 tem 	 naj 	 bo	 za 	
ut r 	 di	 t ev	 prej 	 po	 ve	 da 	 ne 	 ga 	 pou	 da r 	 je 	 no	 le	 t o:	 Vsa 	 ra z	 no	 li	 kost 	 t o	 nov 	
z	 ozi	 rom 	 na 	 vi	 ši	 no
3 	
	 iz	 vi	 ra 	 le 	 iz	 šte 	 vil 	 2,	 3	 in	 5;	 prav 	 vsa 	 šte 	 vi	 la, 	
s 	 ka 	 te 	 ri 	 mi	 je 	 mo	 go	 če 	 raz 	 lo	 ži	 ti 	 tako 	 stop 	 nje 	 kot 	 di	 so 	 nan 	 ce, 	 so 	
se 	 stav 	 lje 	 na 	 iz	 teh 	 treh 	 šte 	 vil	 in	 prav 	 vsa 	 šte 	 vi	 la 	 je 	 s 	 po 	 stop 	 kom	
de 	 lje 	 nja 	 s 	 temi 	 tre 	 mi	 šte 	 vi	 li	 sled 	 njič	 mo 	 go 	 če 	 raz 	 sta 	 vi	 ti 	 vse 	 do	
šte 	 vila 	1.
XII
O	KOM	 PO	 NI	 RA	 NJU	IN	O	MO	 DU	 SIH
[12.1] 		 Iz	 do	 slejš 	 nje 	 ga 	 raz 	 prav 	 lja 	 nja 	 sle 	 di, 	 da 	 lah 	 ko	 brez 	 več 	 jih 	 zmot 	 in	
na 	 pak 	kom	 po	 ni	 ra 	 mo,	če 	upo	 šte 	 va 	 mo	tro 	 je: 	
[ 1 2 . 2 ] 	 	 1.	 Da 	 so 	 vsi 	 hkra 	 ti 	 na 	 sto 	 pa 	 jo	 či	 toni 	 od	 da 	 lje 	 ni	 drug 	 od	 dru 	 ge 	 ga 	 za 	
ka 	 te 	 ro 	 od	 kon	 so 	 nanc, 	 z 	 iz	 je 	 mo	 kvar 	 te, 	 ki	 kot 	 naj 	 niž 	 ja, 	 se 	 pra 	 vi	
z	 ba 	 som, 	ne 	sme 	na 	 sto 	 pi	 ti. 	
[12.3]		 2. 	Da 	se 	gla 	 so 	 vi	gib 	 lje 	 jo	le 	prek 	sto 	 penj 	ali 	kon	 so 	 nanc.
4 	
 
3
		 V 	 iz	 vir 	 ni 	 ku:	»...	z 	ozi	 rom 	na 	vi	 so 	 ko	in	niz	 ko«.	
4
		 V 	 iz	 vir 	 ni 	 ku:	»Da 	se 	isti 	glas 	gib	 lje 	za 	 po	 red 	 no	le 	prek 	sto 	 penj 	ali 	kon	 so 	 nanc.«
O	KOMPONIRANJU	IN	O	MODUSIH
82
[12.3] 		 2.	 Ut 	 eadem 	 vox	 successive 	 moveatur 	 tantum 	 per 	 gradus 	 vel 	
consonantias.
[12.4] 		 3. 	 Denique, 	 ut 	 ne 	 quidem 	 in 	 relatione 	 tritonum 	 aut 	 falsam 	 quin -
tam 	admittamus. 	
[12.5] 		 Sed 	 ad 	 maiorem 	 elegan tiam 	 et 	 concinnitatem 	 haec 	 sequentia 	
observanda 	sunt:
[ 1 2 . 6 ] 	 	 Primo. 	 Ut 	 ab 	 aliqua 	 ex 	 perfectissimis 	 consonantiis 	 ordiamur: 	 ita 	
enim	 magis 	 excitatur 	 attentio, 	 quam 	 si 	 aliqua 	 frigida 	 consonantia 	
initio 	 audiretur .	 V el 	 etiam 	 a 	 pausa 	 sive 	 silentio 	 unius 	 vocis, 	 op -
time: 	 cum 	 enim, 	 postquam 	 vox 	 quae 	 incepit 	 audita 	 est, 	 alia 	 vox 	
non	 e xspectata 	 prim um	 a ures 	 fe rit, 	 huius 	 novitas 	 nos 	 maxime 	 a d 	
attendendum 	 provocat. 	 De 	 pausa 	 autem 	 supra 	 non 	 egimus, 	 quia 	
illa 	 per 	 se 	 nihil 	 est; 	 sed 	 tantum 	 aliquam 	 novitatem 	 et 	 varietatem 	
inducit, 	dum 	vox,	quae 	tacuit, 	denuo 	incipit 	cantare. 	
[ 1 2 . 7 ] 	 	 Secundo. 	 Ut 	 numquam 	 duae 	 octavae 	 vel	 duae 	 quintae 	 se 	 invicem 	
consequantur 	 immediate. 	 Ratio 	 autem 	 quare 	 id 	 magis 	 expresse 	
prohibeatur 	 in 	 his 	 consonantiis 	 quam 	 in 	 aliis, 	 est 	 quia 	 hae 	 sunt 	
perfectissimae; 	 ideoque, 	 dum 	 una 	 ex 	 illis 	 audita 	 est, 	 tunc 	 plane 	
a uditui 	 sa tisfactum 	 est. 	 Et 	 nisi 	 illico 	 a lia 	 c onsonantia 	 eius 	 a ttentio 	
renovetur ,	 in 	 eo 	 tantum 	 occupatur ,	 ut 	 advertat 	 parum 	 varietatem 	
et 	 quodammodo 	 frigidam 	 cantilenae 	 symphoniam. 	 Quod	 idem	 in 	
tertiis 	 aliisque 	 non	 accidit: 	 immo,	 dum	 illae 	 iterantur ,	 sustentatur 	
attentio, 	 augeturque 	 desiderium, 	 quo	 perfectiorem 	 consonantiam 	
exspectamus. 	
[12.8] 		 T ertio. 	 Ut, 	 quantum 	 fieri 	 potest, 	 motibus 	 contrariis 	 partes 	 in -
cedant. 	 Quod 	 fit 	 ad 	 maiorem 	 varietatem: 	 tunc 	 enim 	 perpetuo 	
et 	 motus 	 cuiusque 	 vocis 	 ab 	 adversa, 	 et 	 consonantiae 	 a 	 vicinis 	
consonantiis 	 sunt 	 diversae. 	 Item, 	 ut 	 per 	 gradus 	 saepius, 	 quam 	
per 	saltus, 	singulae 	voces 	moveantur . 	
[ 1 2 . 9 ] 	 	 Quarto. 	 Ut, 	 dum	 ab 	 aliqua 	 consonantia 	 minus 	 perfecta 	 ad 	
perfectiorem 	 volumus 	 devenire, 	 semper 	 ad 	 magis 	 vicinam 	 de -
flectamus 	 potius 	 quam 	 ad 	 remotiorem: 	 v .	 g., 	 a 	 sexta 	 maiore 	 ad 	
octavam, 	 a 	 minore 	 ad 	 quintam, 	 etc.; 	 atque 	 idem	 de	 unisono 	 atque 	
de 	 perfectissimis 	 consonantiis 	 est 	 intelligendum. 	 Ratio 	 autem, 	
quare 	 id 	 potius 	 servetur 	 in 	 motu 	 a 	 consonantiis 	 imperfectis 	 ad 	
perfectas, 	 quam 	 in 	 motu 	 perfectarum 	 ad 	 imperfectas, 	 est 	 quia, 	
5
		 V 	 izvir 	 ni	 ku:	 »... 	 saj 	 ona 	 po	 sebi 	 nič 	 ni, 	 pač 	 pa 	 le 	 vpe 	 lju	 je 	 neko 	 no	 vost 	 in 	 raz 	 no	 li	 kost, 	 ko	
glas, 	ki	je 	mol 	 čal, 	po 	 nov 	 no 	zač 	 ne 	peti.«
DE	RA TIONE	COMPONENDI	ET 	MODIS.
83
[12.4] 		 3.	 Sled 	 njič,	 da 	 v	 preč 	 ju	 ne 	 do	 pu	 sti 	 mo	 tri 	 to 	 na 	 ali 	 na 	 pač 	 ne 	 kvin	 te. 	
[12.5] 		 Za 	 do 	 se 	 go 	 več 	 je 	 ug 	 la 	 je 	 no 	 sti 	 in 	 sklad 	 no 	 sti 	 pa 	 je 	 tre 	 ba 	 upo 	 šte 	 va 	 ti 	
sle 	 de 	 če:
[12.6] 		 Pr 	 vič. 	 Da 	 zač 	 ne 	 mo 	 z 	 eno 	 od 	 naj 	 po 	 pol 	 nej 	 ših 	 kon 	 so 	 nanc; 	 na 	 ta 	
na 	 čin 	 se 	 na 	 mreč 	 na 	 pe 	 to 	 pri 	 ča 	 ko 	 va 	 nje 	 vzpod 	 bu 	 di 	 bolj, 	 kot 	 če 	 bi 	
se 	 na 	 za 	 čet 	 ku 	 og 	 la 	 si 	 la 	 kaka 	 mlač 	 na 	 kon 	 so 	 nan 	 ca. 	 Zač 	 ne 	 mo 	 pa 	
lah 	 ko 	 tudi 	 s 	 pav 	 zo, 	 to 	 je 	 s 	 ti 	 ši 	 no 	 v 	 enem 	 gla 	 su, 	 kar 	 je 	 še 	 naj 	 bo -
lje: 	 ko 	 na 	 mreč 	 po 	 tem, 	 ko 	 smo 	 že 	 sli 	 ša 	 li 	 za 	 čet 	 ni 	 glas, 	 dru 	 gi 	 glas 	
n e 	 p ri 	 č a 	 k o	 v a 	 n o	 v z n e 	 m i	 r i	 sl u h , 	 n a s 	 n ov o , 	 k i	 g a 	 u ve 	 d e , 	 k a r 	 n a j 	 b ol j 	
vzpod 	 bu 	 di 	 k 	 na 	 pe 	 ti 	 po 	 zor 	 no 	 sti. 	 O 	 pav 	 zi 	 zgo 	 raj 	 ni 	 smo 	 raz 	 prav -
lja 	 li, 	 saj 	 sama 	 po 	 sebi 	 nič 	 ni; 	 njen 	 smi 	 sel 	 je 	 le 	 ta, 	 da 	 vpe 	 lju 	 je 	
ne 	 kaj 	 no 	 ve 	 ga 	 in 	 dru 	 gač 	 ne 	 ga, 	 in 	 si 	 cer 	 tako, 	 da 	 glas, 	 ki 	 je 	 mol 	 čal, 	
po 	 nov 	 no 	zač 	 ne 	peti.
5
 
[12.7]		 Dru 	 gič.	 Da 	 si 	 ni	 ko	 li	 ne 	 po 	 sred 	 no	 ne 	 sle 	 di	 ta 	 dve 	 ok	 ta 	 vi	 ali 	 dve 	
kvin	 ti. 	 Raz 	 log,	 za 	 kaj 	 je 	 to 	 pri 	 teh 	 dveh 	 kon	 so 	 nan 	 cah 	 izrec 	 ne 	 je 	
pre 	 po 	 ve 	 da 	 no	 kot 	 pri 	 dru 	 gih,	 je, 	 da 	 sta 	 naj 	 bolj	 po	 pol	 ni.	 T ako 	 je 	
slu 	 hu 	 te 	 daj, 	 ko	 sli 	 ši	 eno 	 od	 nji	 ju,	 po	 vsem 	 za 	 doš	 če 	 no; 	 če 	 pa 	 se 	
na 	 pe 	 to 	 pri 	 ča 	 ko	 va 	 nje 	 slu 	 ha 	 ne 	 ob	 no	 vi	 s 	 ta 	 kojš	 njim	 na 	 sto 	 pom 	
neke 	 dru 	 ge 	 kon	 so 	 nan 	 ce, 	 je 	 sluh 	 v	 to 	 tako 	 us 	 mer 	 jen, 	 da 	 zaz 	 na 	
pre 	 majh 	 no	 mero 	 razno 	 li	 ko	 sti, 	 zvoč	 nost 	 sklad 	 be 	 pa 	 kot 	 ne 	 ka 	 ko	
mlač 	 no.
6 
	 T o	 pa 	 se 	 pri 	 ter 	 cah 	 in 	 dru 	 gih	 in 	 ter 	 va 	 lih	 ne 	 do	 ga 	 ja. 	 Ko	
si 	 sle 	 di 	 jo 	 ter 	 ce, 	 se 	 pri 	 ča 	 ko	 va 	 nje 	 celo 	 ohra 	 nja 	 in	 ve 	 ča 	 se 	 že 	 lja, 	 s 	
ka 	 te 	 ro 	 pri 	 ča 	 ku 	 je 	 mo 	po	 pol 	 nej 	 šo 	kon	 so 	 nan 	 co. 	
[ 1 2 . 8 ] 	 	 T ret 	 jič.	 Da 	 se 	 gla 	 so 	 vi,	 ko	 li	 kor 	 je	 mo	 go	 če,	 gib	 lje	 jo	 v	 pro 	 ti 	 po	 sto 	 pu; 	
to 	 je 	 po 	 treb 	 no 	 za 	 več 	 jo 	 raz 	 no 	 li 	 kost. 	 V 	 pro 	 ti 	 po 	 stop 	 nem 	 gi 	 ba 	 nju 	
je 	 na 	 mreč 	 takó 	 gi 	 ba 	 nje 	 vsa 	 ke 	 ga 	 gla 	 su 	 z 	 ozi 	 rom 	 na 	 dru 	 ge 	 ga 	 ved -
no 	 dru 	 gač 	 no, 	 kot 	 se 	 tudi 	 kon 	 so 	 nan 	 ce 	 ved 	 no 	 raz 	 li 	 ku 	 je 	 jo 	 od 	 sebi 	
so 	 sed 	 njih 	 kon 	 so 	 nanc. 	 Na 	 da 	 lje, 	 da 	 se 	 po 	 sa 	 mič 	 ni 	 gla 	 so 	 vi 	 gib 	 lje 	 jo 	
po 	 go 	 ste 	 je 	po	 stop 	 no 	kot 	prek 	sko 	 kov .
[12.9] 		 Če 	 tr 	 tič. 	 Da 	 ved 	 no 	 raje 	 iz 	 be 	 re 	 mo 	 bliž 	 jo 	 kot 	 pa 	 bolj 	 od 	 da 	 lje 	 no 	
kon 	 so 	 nan 	 co, 	 ko 	 pre 	 ha 	 ja 	 mo 	 od 	 manj 	 po 	 pol 	 ne 	 kon 	 so 	 nan 	 ce 	 k 	 po -
pol 	 nej 	 ši: 	 iz 	 ve 	 li 	 ke 	 sek 	 ste 	 gre 	 mo 	 na 	 pri 	 mer 	 v 	 ok 	 ta 	 vo, 	 iz 	 male 	 v 	
kvin 	 to 	 itd. 	 Isto 	 je 	 tre 	 ba 	 upo 	 šte 	 va 	 ti 	 tudi 	 pri 	 uni 	 so 	 nu 	 in 	 naj 	 po 	 pol -
nej 	 ših 	 kon 	 so 	 nan 	 cah. 	 Raz 	 log, 	 za 	 kaj 	 se 	 ob 	 gi 	 ba 	 nju 	 od 	 ne 	 po 	 pol 	 nih 	
kon 	 so 	 nanc 	 k 	 po 	 pol 	 nim 	 to 	 do 	 sled 	 ne 	 je 	 upo 	 šte 	 va 	 kot 	 ob 	 gi 	 ba 	 nju 	
o d 	 p o	 pol	 nih	 k	 ne	 po	 pol	 nim,	 pa 	 je	 ta: 	 ko	 po	 slu 	 ša 	 mo	 ne	 po	 pol	 no 	
6
		 V 	 iz	 vir 	 ni	 ku:	 »...	 je 	 [sluh] 	 v	 tem 	 to 	 li 	 ko	 zav 	 zet, 	 da 	 zaz 	 na 	 va 	 pre 	 ma 	 lo	 raz 	 no 	 li 	 ko 	 sti 	 in	 na 	 neki 	
na 	 čin 	 mlač 	 no	 zvoč 	 nost 	 sklad 	 be.« 	 – 	 Izraz 	 iz	 vir 	 ni	 ka 	 »pa 	 rum 	 va 	 rie 	 ta 	 tem« 	 je 	 lap 	 sus 	 ca 	 la 	 mi	
za 	»pa 	 rum 	va 	 rie 	 ta 	 tis«, 	»pre 	 ma 	 lo	raz 	 no	 li	 ko	 sti«. 	
O	KOMPONIRANJU	IN	O	MODUSIH
84
dum	 audimus 	 imperfectam, 	 aures 	 perfectiorem 	 exspectant, 	
in 	 qua 	 magis 	 quiescant, 	 atque 	 ad 	 id 	 feruntur 	 impetu 	 naturali; 	
unde 	 fit, 	 ut 	 magi s 	 vicina 	 debeat 	 poni, 	 cum 	 scilicet 	 illa 	 sit 	 quam 	
desiderant. 	 Contra 	 vero, 	 dum 	 auditur 	 perfecta, 	 imperfectiorem 	
nullam 	 exspectamus; 	 ideoque 	 non 	 refert 	 utra 	 sit 	 quae 	 ponatur .	
V erum 	 iam 	 dicta 	 regula 	 variat 	 frequenter; 	 neque 	 iam 	 possum 	
meminisse, 	 ad 	 quas 	 consonantias 	 a 	 quibuslibet 	 et 	 quibus 	 moti -
bus 	 deceat 	 pervenire: 	 haec 	 omnia 	 pendent 	 ab 	 experientia 	 et 	 usu 	
practicorum, 	 quo 	 cognito 	 facile 	 rationes 	 omnium 	 et 	 subtiles 	 a 	
iam 	 dictis 	 deduci 	 posse 	 existimo. 	 Et 	 olim 	 deduxi 	 multas; 	 sed 	
iam 	inter 	peregrinandum 	evanuerunt. 	
[ 1 2 . 1 0 ] 	 	 Quinto. 	 Ut 	 in	 fine 	 cantilenae 	 ita 	 auribus 	 satis fiat, 	 ut 	 nihil 	
amplius 	 exs pectent, 	 et 	 perfectam 	 es se 	 cantionem 	 animadver -
tant. 	 Quod	 fiet 	 optime 	 per 	 quosdam 	 tonorum 	 ordines, 	 semper 	
in	 perfectissimam 	 consonantiam 	 desinentes, 	 quos 	 practici 	
cadentias 	 vocant. 	 Harum 	 autem 	 cadentiarum 	 omnes 	 species 	
fuse 	 Zarlinus 	 enumerat; 	 idem	 etiam 	 habet 	 tabulas 	 generales, 	
in	 quibus 	 explicat, 	 quae 	 consonantiae 	 post 	 quamlibet 	 aliam 	
in	 tota 	 cantilena 	 possint 	 poni.	 Quorum 	 omnium	 rationes 	
nonnullas 	 affert; 	 sed 	 plures, 	 opinor ,	 et 	 magis 	 plausibiles 	 ex 	
nostris 	fundamentis 	possunt 	deduci. 	
[ 1 2 . 1 1 ] 	 	 Sexto. 	 De nique,	 ut 	 t ota 	 si mul	 c antilena, 	 et 	 unaquaeque 	 vox 	
separatim, 	 intra 	 certos 	 limites 	 contineatur ,	 quos 	 modos 	 vocant, 	
de 	quibus 	 paulo 	post. 	
[ 1 2 . 1 2 ] 	 	Atque 	 haec 	 omnia 	 exacte 	 quidem	 observanda 	 sunt 	 in	 contrapunc -
to 	 duarum 	 tantum 	 vel 	 etiam 	 plurium 	 vocum, 	 sed 	 non 	 diminuto 	
nec 	 ullo 	 modo 	 variato. 	 In 	 cantilenis 	 autem 	 valde 	 diminutis 	 et 	
figuratis, 	 ut 	 aiunt, 	 multa 	 ex 	 praecedentibus 	 remittuntur .	 Quae 	 ut 	
breviter 	 explicem, 	 prius 	 agam 	 de 	 quatuor 	 partibus 	 vel 	 vocibus, 	
qua e	 in	 cant ilenis 	 sole nt 	 adhiberi; 	 licet 	 enim	 in	 quibusdam 	
plures 	 vel 	 pauciores 	 saepe 	 reperiantur ,	 illa 	 tamen 	 videtur 	 esse 	
perfectissima 	 et 	 maxime 	 usitata 	 symphonia, 	 quae 	 conflatur 	 ex 	
quatuor 	vocibus. 	
1
		 V 	 iz	 vir 	 ni	 ku:	 »Od	 tod 	 iz	 ha 	 ja, 	 da 	 mora 	 biti 	 stav 	 lje 	 na 	 bliž	 ja, 	 saj 	 je 	 na 	 mreč 	 ta 	 ti 	 sta, 	 ki	 jo	
pri 	 ča 	 ku	 je.« 	
2
		 V 	 iz 	 da 	 ji 	 Ch.	 Ada 	 ma 	 in	 P .	 T an 	 nery 	 ja 	 je 	 tu 	 par 	 ti 	 cip 	 »de 	 si 	 nien 	 tes«, 	 kar 	 je 	 lap 	 sus 	 ca 	 la 	 mi	 za 	
ob	 li 	 ko	 »de 	 si 	 nen 	 tes«, 	 ki	 jo 	 ima 	 na 	 tem 	 me 	 stu 	 am 	 ster 	 dam 	 ska 	 iz	 da 	 ja 	 iz	 leta 	 1656.	 Na 	 pa 	 ka 	
je 	po	 prav 	 lje 	 na 	tudi 	v	la 	 tin 	 skem 	be 	 se 	 di	 lu.	
3
		 Na 	mno	 gih	me 	 stih 	 tret 	 je 	knji 	 ge, 	npr . 	na 	str . 	218.	
DE	RA TIONE	COMPONENDI	ET 	MODIS.
85
kon	 so 	 nan 	 co, 	 pri 	 ča 	 ku	 je	 sluh 	 po	 pol	 nej	 šo,	 v	 ka 	 te 	 ri 	 bi	 se 	 lah 	 ko	 bolj 	
umi	 ril ,	 k	 če	 mur 	 ga 	 vodi	 na 	 rav 	 ni	 vzgib.	 Ker 	 ob	 t em	 pri 	 ča 	 ku	 je	 bliž	 jo 	
kon	 s o	 nan 	 co, 	 s e	 mora 	 po	 ja 	 vi	 ti 	 ta.
1 
	 Ko	 pa 	 s e, 	 obrat 	 no,	 s li	 ši	 po	 pol	 na 	
kon 	 so 	 nan 	 ca, 	 ne 	 pri 	 ča 	 ku	 je 	 mo	 ne 	 po	 pol	 ne 	 in	 zato 	 ni	 po	 mem 	 bno,	
ka 	 t e	 ra 	 od	 obeh 	 se 	 po	 ja 	 vi.	 V en	 da r 	 se 	 t o	 pra 	 vi	 lo	 po	 go	 st o	 spre 	 mi	 nja; 	
a 	 ne 	 spo 	 mi 	 njam 	 se 	 več, 	 v	 ka 	 te 	 re 	 kon	 so 	 nan 	 ce 	 se 	 naj 	 pri 	 mer 	 ne 	 je 	
pri 	 de 	 iz 	 po	 ljub	 nih 	 kon	 so 	 nanc 	 in 	 prek 	 ka 	 te 	 rih 	 po	 sto 	 pov .	 Vse 	 to 	
je 	 od	 vi	 sno 	 od	 iz	 kuš	 nje 	 in 	 rabe 	 prak 	 ti 	 kov;	 ob	 poz	 na 	 va 	 nju	 te 	 bi	
se, 	 me 	 nim, 	 iz	 že 	 po	 ve 	 da 	 ne 	 ga 	 mo	 gli	 brez 	 te 	 žav 	 iz	 pe 	 lja 	 ti 	 raz 	 lo 	 gi 	
za 	 vse, 	 in	 si 	 cer 	 na 	 tanč 	 ni. 	 Nek 	 daj 	 sem 	 jih	 mno	 go	 iz	 pe 	 ljal, 	 a 	 med 	
mo	 jim 	po	 haj 	 ko 	 va 	 njem 	so 	se 	po	 raz 	 gu	 bi	 li.	
[12.10] 		 Pe 	 tič. 	 Da 	 je 	 ob	 kon	 cu 	 sklad 	 be 	 slu 	 hu	 tako 	 za 	 doš	 če 	 no,	 da 	 ne 	 bo	
ni 	 če 	 sar 	 več 	 pri 	 ča 	 ko	 val 	 in	 da 	 bo	 uvi 	 del, 	 da 	 sklad 	 bi	 nič	 več 	 ne 	
manj 	 ka. 	 Naj 	 bo	 lje 	 se 	 to 	 do	 se 	 že 	 prek 	 ne 	 ka 	 te 	 rih 	 ton 	 skih 	 po	 sto 	 pov ,	
ki	 se 	 ved 	 no	 iz	 te 	 ka 	 jo
2 
	 v	 po	 pol	 ne 	 kon	 so 	 nan 	 ce 	 in 	 jih	 prak 	 ti 	 ki	 ime -
nu	 je	 jo	 ka 	 den	 ce. 	 Zar 	 li	 no	 ši	 ro 	 ko	 na 	 šte 	 va 	 vse 	 vr 	 ste 	 ka 	 denc 	 in	 na 	 va 	 ja 	
splo 	 šne 	 pre 	 gled 	 ni	 ce, 	 v	 ka 	 te 	 rih 	 pri 	 ka 	 zu	 je, 	 ka 	 te 	 re 	 kon	 so 	 nan 	 ce 	 je 	
v 	 sklad 	 bi 	 mo	 go	 če 	 po	 sta 	 vi 	 ti 	 za 	 po 	 ljub 	 no	 dru 	 go 	 kon	 so 	 nan 	 co.
3
 Za 
vse 	 to 	 na 	 va 	 ja 	 ne 	 ka 	 te 	 re 	 raz 	 lo	 ge; 	 a 	 več 	 raz 	 lo 	 gov ,	 me 	 nim,	 in 	 bolj 	
spre 	 jem 	 lji	 ve 	je 	mo	 go 	 če 	iz	 pe 	 lja 	 ti 	iz	na 	 ših	os 	 nov .	
[12.1 1]		 Še 	 stič. 	 Sled 	 njič, 	 da 	 je 	 ce 	 lot 	 na 	 sklad 	 ba, 	 hkra 	 ti 	 pa 	 tudi 	 vsak 	 njen 	
po 	 sa 	 mič 	 ni 	 glas 	 zaob 	 se 	 žen 	 zno 	 traj 	 do 	 lo 	 če 	 nih	 meja, 	 ki 	 jih	 ime -
nu 	 je 	 jo 	mo	 du 	 si, 	o	ka 	 te 	 rih 	malo 	ka 	 sne 	 je. 	
[ 1 2 . 1 2 ] 	 	 Vse 	to 	je	tre 	 ba 	na 	 tanč 	 no	upo	 šte 	 va 	 ti 	v	dvo	 gla 	 snem, 	pa 	tudi 	v 	
več	 gla 	 sne m	 kon	 t ra 	 punk	 t u,	 če	 ne	 po	 t e	 ka 	 v	 drob 	 nih	 vre d	 no	 st ih 	
i n 	 n i 	 k a k o 	 d r u 	 ga 	 če	 r az 	 ve	 jan.
4	
	 V 	 sk lad 	 bah, 	 ki	 po	 t e	 ka 	 jo	 v	 drob -
nih	 vred 	 no	 stih 	 in	 v	 fi 	 gu	 ri 	 ra 	 nih	 sklad 	 bah,
5	
	 kot 	 jih	 ime	 nu	 je	 jo,	 pa 	
se 	 mno	 go	 pred 	 hod	 ne	 ga 	 opuš	 ča. 	 Da 	 bi	 to 	 krat 	 ko	 raz 	 lo	 žil,	 bom 	
naj 	 prej 	 raz 	 pravljal 	 o	 šti 	 rih 	 par 	 tih 	 ali 	 gla 	 so 	 vih,
6 
	 ki	 jih	 sklad 	 be 	
na 	 vad 	 no	 priv 	 ze	 ma 	 jo.	 Če	 prav 	 je	 na 	 mreč 	 v	 ne	 ka 	 te 	 rih 	 sklad 	 bah 	
mo	 go	 če	 naj 	 ti 	 več	 ali 	 manj 	 gla 	 sov ,	 se 	 zdi	 naj 	 po	 pol	 nej	 ša 	 in 	
naj 	 bolj	 upo	 rab 	 lja 	 na 	 ti 	 sta 	 so 	 zvoč	 nost, 	 v	 ka 	 te 	 ri 	 se 	 spa 	 ja 	 jo	 štir 	 je 	
gla 	 so 	 vi. 	
4
		 V 	 iz	 vir 	 ni	 ku:	 »...	 pa 	 tudi 	 v	 več 	 gla 	 snem 	 [kon	 tra 	 punk	 tu], 	 a 	 ne 	 di 	 mi 	 nui	 ra 	 nem 	 in	 ne 	 na 	 kak 	
na 	 čin	raz 	 ve 	 ja 	 nem.«
5
		 S 	 »fi 	 gu	 ri 	 ra 	 ni 	 mi« 	 so 	 gle 	 de 	 na 	 so 	 be 	 se 	 di	 lo	 miš	 lje 	 ne 	 sklad 	 be 	 z	 raz 	 ve 	 ja 	 ni	 mi,	 raz 	 gi	 ba 	 ni	 mi	
gla 	 so 	 vi.	
6
		 V 	 iz	 vir 	 ni	 ku	 si 	 sle 	 di	 ta 	 izra 	 za 	 »par 	 tes« 	 in	 »vo	 ces«; 	 obi	 čaj 	 ni	 Des 	 car 	 te 	 sov 	 izraz 	 za 	 glas 	 je 	
»pars«. 	
O	KOMPONIRANJU	IN	O	MODUSIH
86
[ 1 2 . 1 3 ] 	 	 Prima 	 et 	 gravissima 	 omnium	 harum 	 vocum, 	 illa 	 est 	 quam 	bas­ sum nominant. 	 Haec 	 praecipua 	 est, 	 et 	 maxime 	 aures 	 implere 	
debet, 	 quia 	 omnes 	 aliae 	 voces 	 illam 	 praecipue 	 respiciunt; 	
cuius 	 rationem 	 supra 	 diximus. 	 Haec 	 autem 	 saepe, 	 non	 per 	
gradus, 	 sed 	 etiam 	 per 	 saltus, 	 solet 	 incedere; 	 cuius 	 ratio 	 est, 	
quia 	 gradus 	 inventi 	 s unt 	 ad 	 levandam 	 moles tiam 	 quae 	 oriretur 	
ex	 inaequalitate 	 terminorum 	 unius 	 consonantiae, 	 si 	 immediate 	
unus 	 post 	 alium 	 efferretur ,	 cum 	 acutior 	 longe	 fortius 	 aures 	
feriat 	 quam 	 gravis. 	 Haec 	 enim	 molestia 	 minor 	 est 	 in	 basso 	
quam 	 in	 aliis 	 partibus: 	 quia 	 scilicet 	 illa 	 gravissima 	 est, 	 ideo -
que	 minus 	 valido 	 indiget 	 spiritu 	 ut 	 emittatur ,	 quam 	 ceterae. 	
Praeterea, 	 cum 	 hanc 	 ut 	 praecipuam 	 aliae 	 voces 	 respiciant, 	
debet 	 magis 	 a ures 	 ferire, 	 ut 	 distinctius 	 a udiatur; 	 quod	 fit 	 dum 	
incedit 	 per 	 saltus, 	 hoc 	 est 	 per 	 terminos 	 minorum 	 consonan -
tiarum 	immediate, 	potius 	quam 	cum 	per 	gradus. 	
[12.14]	 Secundam, 	 quae 	 basso 	 proxima 	 est, tenorem	 vocant. 	 Haec 	 etiam 	
in	 suo 	 genere 	 praecipua 	 est: 	 continet 	 enim 	 subiectum 	 totius 	
modulationis, 	 e t 	 e st 	 veluti 	 nervus 	 in	 medio 	 t otius 	 c antilenae 	
corpore, 	 qui	 reliqua 	 eius 	 membra 	 sustinet 	 et 	 coniungit. 	 Ideoque, 	
quantum 	 fieri 	 potest, 	 per 	 gradus 	 solet 	 incedere, 	 ut 	 eius 	 partes 	
sint 	 magis 	 unitae, 	 et 	 facilius 	 illius 	 notae 	 a 	 notis 	 aliarum 	 vocum 	
distinguantur .	
[12.15] 	Contratenor tenori 	 opponitur; 	 nec 	 alia 	 de 	 causa 	 in 	 musica 	 adhi -
betur , 	 quam 	 ut 	 contrariis 	 motibus 	 incedendo 	 varietate 	 delectet. 	
Solet, 	 ut 	 bassus, 	 per 	 saltus 	 incedere, 	 sed 	 non	 ob	 easdem 	 rationes: 	
hoc 	 enim 	 fit 	 tant um 	 ad 	 commoditatem 	 et 	 varietatem, 	 quia 	 inter 	
duas 	 voces 	 consistit, 	 quae 	 incedunt 	 per 	 gradus. 	 Practici 	 ita 	 ali-
quando 	 componunt 	 suas 	 cantilen as, 	 ut 	 infra 	 tenorem 	 descendat; 	
sed 	 hoc 	 parvi 	 est 	 momenti, 	 nec 	 umquam, 	 nisi 	 in	imitatione, 
consequentia,	 et 	 si milibus 	 cont rapunctis 	 art ificiosis, 	 videtur 	
ullam 	novitatem 	afferre. 	
[12.16] Superius 	 est 	 acutissima 	 vox, 	 et 	 basso 	 opponitur: 	 adeo 	 ut 	 saepe 	
7
	 	 Des 	 car 	 tes 	naj 	 brž 	mi	 sli 	na 	svo 	 jo	raz 	 pra 	 vo	o	tem, 	da 	je	v	in	 ter 	 va 	 lih	spod 	 nji	ton 	moč-
nej	 ši,	 po	 mem	 bnej	 ši	 kot 	 zgor 	 nji,	 in	 da 	 se 	 viš	 ji	 ton 	 in	 ter 	 va 	 la 	 iz	 pe	 lje	 z	 de	 li	 tvi 	 jo	 niž	 je	 ga 	
(gl.	5.2). 	
8
		V	 iz	 vir 	 ni	 ku	 »su 	 biec 	 tum 	 to 	 tius 	 mo	 du	 la 	 tio 	 nis«,	 »sub 	 jekt 	 ce 	 lot 	 ne	 mo	 du	 la 	 ci 	 je«;	 s	
sub	 jek	 tom 	 je	 miš	 lje	 na 	 ti 	 sta 	 melo	 dič	 na 	 tvor 	 ba, 	 ki	 je	 v	 dani 	 kom	 po	 zi	 ci 	 ji	 ali 	 nje-
nem	 delu	 iz	 ho	 diš	 če	 skla 	 da 	 te 	 lje	 ve	 ga 	 na 	 dalj 	 nje	 ga 	 dela. 	 Izraz 	 mo	 du	 la 	 ci 	 ja, 	 ki	 je 	
v	 sta 	 r ej	 ši	 glas 	 be	 ni	 teo 	 ri 	 ji	 po	 men	 sko	 tež 	 ko	 do	 loč	 ljiv ,	 pa 	 na 	 tem 	 me	 stu 	 lah 	 ko 	
DE	RA TIONE	COMPONENDI	ET 	MODIS.
87
[ 1 2 . 1 3 ] 	 	 Prvi 	 in	 naj 	 niž	 ji	 od	 vseh 	 teh 	 gla 	 sov 	 se 	 ime	 nu	 je	 bas. 	 Je	 naj -
po	 mem	 bnejši	in	mora 	biti 	naj 	 bolj	zaz 	 na 	 ven,	saj 	se 	vsi 	dru 	 gi 	
gla 	 so 	 vi	 ozi	 ra 	 jo	 zla 	 sti 	 nanj. 	 Vzrok 	 za 	 to 	 smo 	 na 	 ved	 li	 prej.
7 
 
Bas 	 se 	 ne	 gib	 lje	 le	 po	 stop 	 no,	 pač 	 pa 	 po	 go	 sto 	 tudi 	 prek 	 sko -
kov .	 Raz 	 log	 za 	 to 	 je:	 Stop 	 nje	 so 	 bile	 vpe	 lja 	 ne	 za 	 ub	 la 	 ži	 tev 	
neu	 god	 ja, 	 do	 ka 	 te 	 re 	 ga 	 bi	 priš 	 lo	 za 	 ra 	 di	 nee	 na 	 ko	 sti 	 med	 ter -
mi	 no	 ma 	 dane 	 kon	 so 	 nan 	 ce, 	 če	 bi	 drug 	 dru 	 ge	 mu	 ne	 po	 sred 	 no 	
sle 	 di	 la, 	 saj 	 viš	 ji	 ton 	 mno	 go	 moč	 ne	 je	 za 	 de	 va 	 sluh 	 kot 	 ni	 zek. 	
A 	 to 	 neu	 god	 je	 je	 v	 basu 	 manj 	 še	 kot 	 v	 dru 	 gih	 gla 	 so 	 vih;	 ker 	 je 	
na 	 mreč 	 bas 	 naj 	 niž	 ji	 glas, 	 pri 	 pet 	 ju	 ne	 po	 tre 	 bu	 je	 tako 	 moč	 ne 	
sape 	 kot 	 os 	 ta 	 li	 gla 	 so 	 vi.	 Po	 leg	 tega 	 mora 	 bas 	 moč	 ne	 je	 za 	 de	 va 	 ti 	
sl uh,	 da 	 bi	 se 	 r az 	 loč	 ne	 je	 sl i	 ša l,	 sa j	 ga 	 os 	 t a 	 li	 gla 	 so 	 vi	 upo	 št e	 va 	 jo 	
kot 	 na j	 po	 mem	 bnej	 še	 ga .	 T o	 pa 	 se 	 la 	 že	 do	 se 	 ga 	 z	 gi	 ba 	 njem	 pr ek 	
sko 	 kov ,	 to 	 je	 prek 	 ne	 po	 sred 	 no	 si 	 sle 	 de	 čih	 ter 	 mi	 nov	 manj 	 ših 	
kon	 so 	 nanc, 	kot 	pa 	s 	po	 stop 	 nim	gi	 ba 	 njem. 	
[ 1 2 . 1 4 ] 	 	 Dru 	 gi,	 basu 	 najb 	 liž	 ji	 glas 	 ime	 nu	 je	 jo	 te 	 nor .	 T udi	 ta 	 je	 na 	 svoj	
na 	 čin	 pred 	 no	 sten: 	 vse 	 bu	 je	 na 	 mreč 	 sub 	 jekt 	 ce 	 lot 	 ne	 kom	 po	 zi-
ci 	 je;
8
	 tako 	 je	 kot 	 ži	 va 	 nit 	 sre 	 di	 tki 	 va 	 ce 	 lot 	 ne	 sklad 	 be,	 nit, 	 ki 	
vzdr 	 žu	 je	 in	 po	 ve	 zu	 je	 vse 	 nje	 ne	 os 	 t a 	 le	 čle	 ne.
9	
	 Zato 	 se 	 obi	 čaj 	 no 	
in	 ko	 li	 kor 	 je	 mo	 go	 če	 gib	 lje	 po	 sto 	 po	 ma, 	 da 	 bi	 bili	 nje	 go	 vi	 deli 	
bolj	 eno	 vi	 ti 	 in	 da 	 bi	 se 	 nje	 go	 vi	 toni 	 la 	 že	 raz 	 lo	 če	 va 	 li	 od	 to 	 nov 	
dru 	 gih	gla 	 sov . 	
[ 1 2 . 1 5 ] 	 	 Kon	 tra 	 te 	 nor 	 je 	 nas 	 pro 	 ti 	 te 	 nor 	 ju;	 v	 glas 	 bi	 je 	 samo 	 zato, 	 da 	 z 	
raz 	 no 	 li 	 kost 	 jo, 	 ki 	 jo 	 pri 	 na 	 ša 	 s 	 pro 	 ti 	 po 	 stop 	 nim 	 gi 	 ba 	 njem, 	 vzbu 	 ja 	
ugod 	 je. 	 Gib 	 lje 	 se 	 na 	 vad 	 no 	 prek 	 sko 	 kov ,	 kot 	 bas, 	 ven 	 dar 	 ne 	 iz 	
is 	 tih 	 raz 	 lo	 gov:	 v	 kon	 tra 	 te 	 nor 	 ju	 se 	 do	 ga 	 ja 	 to 	 le 	 za 	 ra 	 di	 pri 	 klad 	 no	 sti 	
in 	 raz 	 no 	 li 	 ko 	 sti, 	 saj 	 se 	 na 	 ha 	 ja 	 med 	 dve 	 ma 	 po 	 stop 	 no 	 gi 	 ba 	 jo 	 či 	 ma 	
se 	 gla 	 so 	 vo 	 ma. 	 Prak 	 ti 	 ki 	 kom 	 po 	 ni 	 ra 	 jo 	 svo 	 je 	 sklad 	 be 	 vča 	 sih 	 tako, 	
da 	 se 	 kon 	 tra 	 te 	 nor 	 spu 	 sti 	 pod 	 te 	 nor; 	 a 	 to 	 ni 	 po 	 mem 	 bno 	 in 	 zdi 	 se, 	
da 	 nik 	 dar 	 ne 	 pri 	 ne 	 se 	 nič 	 no 	 ve 	 ga, 	 ra 	 zen 	 v 	 imi 	 ta 	 ci 	 ji, 	 kon 	 sek 	 ven 	 ci
1 
 
in	po	 dob 	 nih 	za 	 ple 	 te 	 nih	kon	 tra 	 punkt 	 skih 	po	 stop 	 kih.	
[12.16] 		 So	 pran 	 je 	 naj 	 viš	 ji	 glas 	 in	 je 	 nas 	 pro 	 ti 	 basu, 	 tako 	 da 	 se 	 dru 	 gi	 pro -
po	 me	 ni	 sklad 	 bo	 ali 	 njen	 del	 z	 ozi	 rom 	 na 	 de	 jan 	 sko	 melodič	 no	 ob	 li	 ko	 va 	 nost, 	
»mo	 du	 la 	 ci 	 jo«	gla 	 sov . 	
9
		 V er 	 jet 	 no	 so 	 miš	 lje	 ni	 gla 	 so 	 vi:	 s 	 tem, 	 da 	 je	 te 	 nor 	 no	 si 	 lec 	 sub 	 jek	 ta, 	 na 	 ka 	 te 	 re 	 ga 	 se 	 tako 	
ali 	dru 	 ga 	 če	ozi	 ra 	 jo	os 	 ta 	 li	gla 	 so 	 vi	sklad 	 be,	jih	po	 ve	 zu	 je. 	
1
		 »Kon	 sek 	 ven	 ca«, 	 »con 	 se 	 quen	 tia«, 	 je	 stro 	 go,	 ka 	 no	 nič	 no	 pov	 ze	 ma 	 nje	 pred 	 hod	 ne	 ga 	
gla 	 su, 	 imi	 ta 	 ci 	 ja 	 pa 	 nje	 go	 vo	 pro 	 sto 	 po	 sne 	 ma 	 nje	 (za 	 re 	 fe	 ren 	 co 	 gl.	 sprem 	 no	 štu 	 di	 jo, 	
str .	142	op.	51). 	
O	KOMPONIRANJU	IN	O	MODUSIH
88
contrariis 	 motib us 	 sibi 	 invicem 	 occurrant. 	 Haec 	 vox	 maxime 	
per 	 gradus 	 debet 	 incedere, 	 quia, 	 cum 	 acutissima 	 sit, 	 differentia 	
terminorum 	 in	 illa 	 maiorem 	 molestiam 	 facesseret, 	 si 	 nimis 	
distarent 	 ab 	 invicem 	 illi	 termini, 	 quos 	 successive 	 efferret. 	 Celer -
rime 	 autem 	 omnium	 moveri 	 solet 	 in	 musica 	 diminuta, 	 ut 	 contra 	
bassus 	 tardissim e. 	 Cuius 	 rationes 	 patent 	 ex 	 superioribus: 	 sonus 	
enim 	 remissior 	 lentius 	 aures 	 ferit; 	 ideoque 	 tam 	 celerem 	 in	 eo 	
mutationem 	 auditus 	 ferre 	 non	 pos s et, 	 quia 	 illi	 non	 daretur 	 otium 	
singulos 	tonos 	distincte 	audiendi 	etc. 	
[12.17]		 His 	 explicatis, 	 non	 omittendum 	 est, 	 in	 his 	 cantilenis, 	 frequenter 	
dissonantias 	 loco 	 c onsonantiarum 	 a dhiberi; 	 quod	 fit 	 duobus 	
modis, 	nempe 	diminutione vel syncopa.
[12.18]  Diminutio 	 est, 	 cum 	 contra 	 unam 	 notam 	 unius 	 partis 	 duae 	 vel 	
quatuor 	 vel 	 plures 	 in	 alia 	 parte 	 ponuntur .	 In	 quibus 	 hic 	 ordo 	
servari 	 debet, 	 ut 	 prima 	 consonet 	 cum 	 nota 	 alterius 	 partis; 	 secunda 	
vero, 	 si 	 gra du	 t antum 	 distet 	 a 	 pri ori, 	 pot est 	 dissonare, 	 a tque 	 etiam 	
tritono 	 vel 	 falsa 	 quinta 	 distare 	 ab 	 alia 	 parte: 	 quia 	 tunc 	 videtur 	
tantum 	 posita 	 per 	 accidens, 	 atque 	 ut 	 via 	 qua 	 a 	 prima 	 nota 	 ad 	
tertiam 	 deveniamus, 	 cum 	 qua 	 debet 	 consonare 	 illa 	 prima 	 nota, 	
atque 	 etiam 	 nota 	 partis 	 oppositae. 	 Si	 vero 	 illa 	 secunda 	 nota 	 per 	
saltus 	 incedat, 	 hoc 	 est, 	 distet 	 a 	 prima 	 intervallo 	 unius 	 conso -
nantiae, 	 tunc 	 etiam 	 cum 	 parte 	 opposita 	 debet 	 consonare; 	 cessat 	
enim 	 praecedens 	 ratio. 	 Sed 	 tunc 	 tertia 	 nota 	 poterit 	 dissonare, 	 si 	
per 	gradus 	moveatur; 	cuius 	exemplum 	esto: 	


3
3


 




 
 


Superius




Bassus
















2
		 Gl. 	9.5.	–	 V 	iz	 vir 	 ni	 ku:	»niž	 ji 	ton 	udar 	 ja 	na 	 mreč 	na 	uho	po	 ča 	 sne 	 je 	...«
3
	 V 	 iz	 vir 	 ni 	 ku 	»prek 	sto 	 penj«. 	
DE	RA TIONE	COMPONENDI	ET 	MODIS.
89
ti 	 dru 	 ge 	 mu	 po	 go	 sto 	 gib 	 lje 	 ta 	 v	 pro 	 ti 	 po 	 sto 	 pu.	 T a 	 glas 	 se 	 mora 	 še 	
zla 	 sti 	 gi 	 ba 	 ti 	 po 	 stop 	 no, 	 kaj 	 ti: 	 ker 	 je 	 naj 	 viš 	 ji, 	 bi 	 raz 	 li 	 ka 	 med 	 za -
po 	 red 	 ni 	 mi 	 ter 	 mi 	 ni, 	 če 	 bi 	 bili 	 pre 	 več 	 od 	 da 	 lje 	 ni 	 drugi 	 od 	 dru 	 ge 	 ga, 	
pov 	 zro 	 čila 	 v 	 njem 	 zaz 	 nav 	 nej 	 še 	 neu 	 god 	 je. 	 V 	 glas 	 bi, 	 ki 	 po 	 te 	 ka 	 v 	
drob 	 nih	 vred 	 no	 s tih, 	 s e 	 od	 vs eh 	 gla 	 s ov	 gib	 lje 	 na 	 vad 	 no	 naj 	 hi	 tre 	 je, 	
tako 	 kot 	 se 	 bas, 	 nas 	 prot 	 no, 	 gib 	 lje 	 naj 	 po 	 ča 	 sne 	 je. 	 Raz 	 lo 	 gi 	 za 	 to 	
so 	 raz 	 vid 	 ni 	 iz 	 prejšnjih 	 ugo 	 to 	 vi 	 tev: 	 Niž 	 ji 	 ton 	 na 	 mreč 	 učin 	 ku 	 je 	
na 	 sluh 	 poča 	 sne 	 je;
2 
	 zato 	 tako 	 hi 	 tre 	 ga 	 me 	 nja 	 va 	 nja 	 v 	 basu 	 sluh 	 ne 	
bi 	 mo 	 gel 	 pre 	 ne 	 sti, 	 saj 	 ne 	 bi	 imel 	 ča 	 sa 	 za 	 raz 	 loč	 no	 zaz 	 na 	 va 	 nje 	
po 	 sa 	 mič 	 nih 	to 	 nov	itd.
[ 1 2 . 1 7 ] 	 	 Po	 teh 	 raz 	 la 	 gah 	 pa 	 ne 	 sme 	 mo	 pre 	 zre 	 ti, 	 da 	 se 	 na 	 me 	 sto 	 kon	 so 	 nanc 	
v 	 sklad 	 bah 	 po 	 go	 sto 	 po	 jav 	 lja 	 jo	 di	 so 	 nan 	 ce. 	 T o	 se 	 doga 	 ja 	 na 	 dva 	
na 	 či	 na: 	z	di	 mi	 nu 	 ci 	 jo 	in	s 	sin 	 ko	 po.	
[ 1 2 . 1 8 ] 	 	 Di	 mi	 nu	 ci 	 ja 	 na 	 sto 	 pi,	 ko	 se 	 nas 	 pro 	 ti 	 ene	 mu	 tonu 	 ene	 ga 	 gla 	 su	
po	 sta 	 vi	 ta 	v	dru 	 gi	glas 	dva, 	štir 	 je	ali 	več	to 	 nov .	Pri 	tem 	se 	je 	
tre 	 ba 	 dr 	 ža 	 ti 	 tega 	 reda: 	 Prvi 	 ton 	 mora 	 biti 	 v	 kon	 so 	 nanč 	 nem 	
od	 no	 su 	 s 	 to 	 nom	 dru 	 ge	 ga 	 gla 	 su. 	 Dru 	 gi	 pa 	 je	 lah 	 ko	 di	 so 	 nan 	 čen, 	
če	 je	 od	 pr 	 ve	 ga 	 od	 da 	 ljen	 za 	 eno	 stop 	 njo.	 Pri 	 tem 	 je	 lah 	 ko	 od-
da 	 ljen	 od	 dru 	 ge	 ga 	 gla 	 su 	 tudi 	 za 	 tri 	 ton 	 ali 	 na 	 pač 	 no	 kvin	 to, 	 saj 	
se 	 na 	 pač 	 na 	 kvin	 ta 	 v	 ta 	 kem	 pri 	 me	 ru 	 po	 jav 	 lja 	 le	 ak 	 ci 	 denč	 no, 	
kot 	 pot, 	 po	 ka 	 te 	 ri 	 pri 	 de	 mo	 od	 pr 	 ve	 ga 	 tona 	 k	 tret 	 je	 mu;	 s 	 tem 	
pa 	 mo	 ra 	 ta 	 biti 	 v	 kon	 so 	 nanč 	 nem	 od	 no	 su 	 tako 	 prvi 	 ton 	 kot 	 tudi 	
ton 	 nas 	 prot 	 ne	 ga 	 gla 	 su. 	 Če	 pa 	 na 	 sto 	 pi	 dru 	 gi	 ton 	 sko 	 ko	 ma, 	 to 	
je,	 če	 je	 od	 da 	 ljen	 od	 pr 	 ve	 ga 	 tona 	 za 	 in	 ter 	 val 	 ene	 od	 kon	 so -
nanc, 	 mora 	 biti 	 v	 kon	 so 	 nanč 	 nem	 od	 no	 su 	 tudi 	 z	 nas 	 prot 	 nim 	
gla 	 s om;	 prejš 	 nji	 raz 	 log	 iz	 gu	 bi	 na 	 mreč 	 v	 ta 	 kem	 pri 	 me	 ru 	 s vo	 jo 	
ve	 lja 	 vo.	 A 	zdaj 	bo	lah 	 ko	di	 so 	 nanč 	 ni	tret 	 ji	ton, 	če	bo	uve	 den 	
s 	po	 stop 	 nim	gi	 ba 	 njem.
3	
	Pri 	 mer 	tega 	naj 	bo: 	
[12.19]		 Sin 	 ko 	 pa
4	
	 na 	 sta 	 ne, 	 ko	 se 	 zad 	 nji	 del 	 tona 	 ene 	 ga 	 gla 	 su 	 sli 	 ši	 is 	 to -


Sopran




Bas


















3
3


 




 
 
O	KOMPONIRANJU	IN	O	MODUSIH
90
[12.19] 	 Syncopa	 fit, 	 cum 	 finis 	 notae 	 in	 una 	 voce 	 auditur 	 eodem 	 tempore 	
cum 	 principio 	 unius 	 notae 	 adversae 	 partis. 	 Ut 	 videre 	 est 	 in	 exem -
plo	 posito, 	 ubi	 ultimum 	 tempus 	 notae 	 B	 dissonat 	 cum 	 initio 	 notae 	
C;	 quod	 ideo	 fertur ,	 quia 	 manet 	 adhuc 	 in	 auribus 	 recordatio 	 notae 	
A,	 cum 	 qua 	 consonabat; 	 et 	 ita 	 se 	 habet 	 tantum 	 B	 ad 	 C	 instar 	 vocis 	
relativae, 	 in 	 qua 	 dissonantiae 	 perferuntur .	 Immo 	 etiam 	 harum 	
varietas 	 efficit, 	 ut 	 consonantiae, 	 inter 	 quas 	 sunt 	 sitae, 	 melius 	
audiantur ,	 atque 	 etiam 	 attentione m	 excitent: 	 cum 	 enim 	 auditur 	
dissonantia 	 BC, 	 augetur 	 exspectatio, 	 et 	 iudicium 	 de 	 suavitate 	
symphoniae 	 quodammodo 	 suspenditur ,	 donec 	 ad 	 notam 	 D 	 sit 	
perventum, 	 in 	 qua 	 magis 	 auditui 	 satisfit, 	 et 	 adhuc 	 perfectius 	 in 	
nota 	 E, 	 cum 	 qua, 	 postquam 	 finis 	 notae 	 D 	 attentionem 	 sustinuit, 	
nota 	 F 	 illico 	 superveniens 	 optime 	 consonat: 	 est 	 enim 	 octava. 	 Et 	
quidem 	 hae 	 syncopae 	 idcirco 	 in 	 cadentiis 	 solent 	 adhiberi, 	 quia 	
magis 	 placet, 	 quod	 diutius 	 e xspectatum 	 t andem 	 a ccedit; 	 ideoque	
sonus 	 post 	 audit am 	 dissonantiam 	 in 	 perfectissima 	 consonantia 	
vel 	 unisono 	 melius 	 quiescit. 	 Hic 	 autem 	 gradus 	 etiam 	 inter 	 dis -
sonantias 	 sunt 	 reponendi; 	 quidquid 	 enim 	 consonantia 	 non 	 est, 	
debet 	dici 	dissonantia. 	
[12.20] 		 Praeterea 	 advertendum, 	 auditui 	 magis 	 satisfieri 	 in 	 fine 	 per 	 octa-
vam, 	 quam 	 per 	 quintam, 	 et 	 omnium 	 optime 	 per 	 unisonum. 	 Non 	
quia 	 quinta 	 illi 	 non 	 sit 	 gratissim a 	 in 	 ratione 	 consonandi; 	 sed 	
quia 	 in 	 fine 	 spectare 	 debemus 	 ad 	 quietem, 	 quae 	 maior 	 reperitur 	
in 	 illis 	 sonis 	 inter 	 quos 	 est 	 minor 	 differentia, 	 vel 	 nulla 	 omnino 	
ut 	 in 	 unisono. 	 Non 	 solum 	 autem 	 haec 	 quies 	 sive 	 cadentia 	 iuvat 	
in 	 fine; 	 sed 	 etiam 	 in 	 medio 	 cantilenae, 	 huius 	 cadentiae 	 fuga 	 non 	
parvam 	 affert 	 delectationem, 	 cum 	 scilicet 	 una 	 pars 	 velle 	 videtur 	
quiescere, 	 alia 	 autem 	 ulterius 	 procedit. 	 Atque 	 hoc 	 est 	 genus 	 fig -
urae 	 in 	 musica, 	 quales 	 sunt 	 figurae 	 rhetoricae 	 in 	 oratione; 	 cuius 	
generis 	 etiam 	 sunt 	consequentia, imitatio , 	 et 	 similia, 	 quae 	 fiunt 	
4
		 Kot 	 pri 	 Zar 	 li	 nu	 je 	 tudi 	 tu 	 izraz 	 za 	 za 	 dr 	 žek 	 sin 	 ko	 pa 	 (za 	 re 	 fe 	 ren 	 co 	 gl. 	 sprem 	 no	 štu 	 di	 jo,	 str .	
xxx).	
5
		 V 	 izvir 	 ni 	 ku:	 »Nji	 ho	 va 	 pe 	 strost 	 pov	 zro 	 ča 	 celo 	 to, 	 da 	 se 	 kon	 so 	 nan 	 ce, 	 med 	 ka 	 te 	 ri 	 mi	 na 	 sto -
pa 	 jo,	bo	 lje 	zaz 	 na 	 va 	 jo 	in	da 	vzbu	 ja 	 jo	[sin 	 ko	 pe] 	tudi 	na 	 pe 	 to 	po	 zor 	 nost.« 	
6
		 V 	 iz	 vir 	 ni 	 ku:	»po	 tem 	ko	ko	 nec 	tona 	D	za 	 dr 	 ži	na 	 pe 	 to 	po	 zor 	 nost 	...«
7
		 Tj.	v 	ok	 ta 	 vi. 	
8
		 V 	 iz	 vir 	 ni	 ku: 	 »Sem, 	 k	 di	 so 	 nan 	 cam 	 je 	 tre 	 ba 	 pri 	 šte 	 ti 	 tudi 	 stop 	 nje.« 	 Des 	 car 	 tes 	 ho	 če 	 re 	 či,	 da 	
je 	 z 	 isto 	 raz 	 la 	 go 	 o	 pri 	 ča 	 ko	 va 	 nju	 mo	 go	 če 	 raz 	 lo	 ži	 ti 	 tudi 	 di	 mi	 nu	 ci 	 jo	 oz. 	 di	 so 	 nanč 	 ni	 pre 	 ha -
jal 	 ni 	ton, 	ki	ga 	je 	prav 	 kar 	opi	 sal. 	
DE	RA TIONE	COMPONENDI	ET 	MODIS.
91
ča 	 sno 	 z 	 za 	 čet 	 nim 	 de 	 lom	 tona 	 nas 	 prot 	 ne 	 ga 	 gla 	 su, 	 kot 	 je 	 mo 	 go 	 če 	
vi 	 de 	 ti 	 v 	 na 	 ve 	 de 	 nem 	 pri 	 me 	 ru, 	 kjer 	 je 	 zad 	 nja 	 doba 	 tona 	 B 	 v 	 di 	 so -
nanč 	 nem 	 od 	 no 	 su 	 z 	 za 	 čet 	 kom 	 tona 	 C. 	 T o	 je 	 do 	 pust 	 no 	 zato, 	 ker 	
je 	 v 	 slu 	 hu 	 še 	 ved 	 no 	 pri 	 so 	 ten 	 spo 	 min 	 na 	 ton 	 A, 	 s 	 ka 	 te 	 rim 	 je 	 bil 	
ton 	 B 	 v 	 kon 	 so 	 nančnem 	 od 	 no 	 su. 	 T on	 B 	 je 	 tako 	 nas 	 pro 	 ti 	 tonu 	 C 	
samo 	 kot 	 v 	 preč 	 ju, 	 kjer 	 se 	 di 	 so 	 nan 	 ce 	 do 	 puš 	 ča 	 jo. 	 Pe 	 strost, 	 ki 	 jo 	
vna 	 ša 	 jo 	 sin 	 ko 	 pe, 	 pov 	 zro 	 ča 	 celo 	 to, 	 da 	 se 	 kon 	 so 	 nan 	 ce, 	 med 	 ka -
te 	 ri 	 mi 	 na 	 sto 	 pa 	 jo, 	 bo 	 lje 	 zaz 	 na 	 va 	 jo. 	 Po 	 leg 	 tega 	 vzbu 	 ja 	 jo 	 sin 	 ko 	 pe 	
tudi 	 na 	 pe 	 to 	 po 	 zor 	 nost:
5 	
	 ko	 se 	 na 	 mreč 	 zaz 	 na 	 va 	 di	 so 	 nan 	 ca 	 BC,	
se 	 ve 	 ča 	 pri 	 ča 	 ko	 va 	 nje 	 in	 sod 	 ba 	 o	 mi	 li	 ni 	 so 	 zvoč	 no	 sti 	 je 	 na 	 neki 	
na 	 čin 	 neod 	 lo 	 če 	 na, 	 do	 kler 	 ni	 do	 se 	 žen 	 ton 	 D, 	 s 	 ka 	 te 	 rim 	 je 	 slu 	 hu	
bolj	 za 	 doš	 če 	 no;	 še 	 po 	 pol	 ne 	 je 	 pa 	 mu	 je 	 za 	 doš	 če 	 no	 s 	 to 	 nom	 E,	 s 	
ka 	 te 	 rim 	 se 	 ton 	 F ,	 po	 tem 	 ko	 tra 	 ja 	 na 	 pe 	 ta 	 po	 zor 	 nost 	 vse 	 do	 kon	 ca 	
tona D,
6 
	 naen 	 krat 	 zli	 je	 v	 naj 	 bolj	 šo	 kon	 so 	 nan 	 co: 	 je	 na 	 mreč 	 ok	 ta 	 va. 	
Si	 cer 	 pa 	 se 	 upo 	 rab 	 lja 	 jo	 sin 	 ko	 pe 	 obi	 čaj 	 no	 v	 ka 	 den 	 cah, 	 in	 si 	 cer 	
zato, 	 ker 	 zelo 	 uga 	 ja 	 ti 	 sto, 	 kar 	 se 	 dalj 	 ča 	 sa 	 pri 	 ča 	 ku	 je 	 in	 sled 	 njič	
tudi 	 pri 	 me 	 ri. 	 Prav 	 zato 	 se 	 glas 	 po	 di	 so 	 nanci 	 zelo 	 do	 bro 	 umi 	 ri 	
v	 naj 	 po	 pol	 nej 	 ši	 kon	 so 	 nan 	 ci,
7 
	 ali 	 pa 	 v	 uni	 so 	 nu.	 V 	 tem 	 smi 	 slu 	 je 	
tre 	 ba 	 kot 	 di	 so 	 nan 	 ce 	 ra 	 zu 	 me 	 ti 	 tudi 	 stop 	 nje.
8
	 Vse, 	 kar 	 na 	 mreč 	 ni	
kon	 so 	 nan 	 ca, 	je 	nuj	 no 	di 	 so 	 nan 	 ca.
9
[12.20] 		 Po	 leg 	 tega 	 je 	 tre 	 ba 	 pou 	 da 	 ri 	 ti: 	 slu 	 hu	 je 	 ob	 kon 	 cu 	 bolj	 za 	 doš 	 če 	 no	
z	 ok	 ta 	 vo	 kot 	 s 	 kvin	 to, 	 naj 	 bolj	 iz 	 med 	 vseh 	 kon	 so 	 nanc 	 pa 	 z	 uni 	 so -
nom. 	 Ne 	 zato, 	 ker 	 kvin 	 ta 	 kot 	 kon 	 so 	 nan 	 ca 	 s 	 svo 	 jo 	 so 	 zvoč 	 nost 	 jo 	
slu 	 hu 	 ne 	 bi 	 bila 	 kar 	 naj 	 bolj 	 pri 	 jet 	 na,
1 
	 pač 	 pa 	 zato, 	 ker 	 mo 	 ra 	 mo	
ob 	 kon	 cu 	 stre 	 me 	 ti 	 k 	 umi	 ri 	 tvi; 	 ta 	 pa 	 je 	 v	 več 	 ji	 meri 	 pri 	 sot 	 na 	 med 	
ti 	 sti 	 mi 	 toni, 	 med 	 ka 	 te 	 ri 	 mi	 je 	 manj 	 ša 	 raz 	 li	 ka 	 ali 	 pa 	 sploh 	 no 	 be 	 ne, 	
kot 	 je 	 to 	 v	 uni 	 so 	 nu. 	 Umi 	 ri 	 tev 	 ali 	 ka 	 den 	 ca 	 pa 	 ne 	 uga 	 ja 	 samo 	 na 	
kon	 cu; 	 tudi 	 sre 	 di	 sklad 	 be 	 pri 	 ne 	 se 	 od	 klon	 od	 ka 	 den 	 ce
2 
	 ne 	 majh 	 no 	
ugod 	 je, 	 ko	 na 	 me 	 ra 	 va 	 na 	 mreč 	 en 	 glas 	 ob	 mi	 ro 	 va 	 ti, 	 med 	 tem 	 ko	 se 	
dru 	 gi 	 gib	 lje 	 da 	 lje. 	 T o	 pa 	 je 	 že 	 pri 	 mer 	 iz 	 rodu 	 glas 	 be 	 nih	 fi 	 gur ,
3	
 
ka 	 kr 	 šne 	 so 	 re 	 to 	 rič 	 ne 	 fi 	 gu	 re 	 v 	 go	 vo	 ru. 	 V 	 rod 	 fi 	 gur 	 so 	 di	 jo	 še 	 kon-
sek 	 ven 	 ca, 	 imi	 ta 	 ci 	 ja 	 in	 dru 	 ge 	 po	 dob	 ne 	 fi 	 gu	 re, 	 ki	 na 	 sta 	 ne 	 jo,	 ko	
9
		 S 	 to 	 iz	 ja 	 vo	 je 	 z	 ozi	 rom 	 na 	 nje 	 no	 me 	 sto 	 v	 sklo 	 pu	 kom	 po	 zi	 cijskih 	 vpra 	 šanj 	 miš	 lje 	 no	 pred -
vsem 	 to, 	 da 	 zah 	 te 	 va 	 jo	 di 	 so 	 nan 	 ce, 	 ka 	 mor 	 so 	 di	 jo	 tudi 	 stop 	 nje, 	 dru 	 gač 	 no	 obrav 	 na 	 vo	 kot 	
kon so nan ce. 
1
		 V 	 iz	 vir 	 ni	 ku:	 »ne 	 zato, 	 ker 	 mu 	 kvin 	 ta 	 v 	 po	 gle 	 du	 kon	 so 	 ni	 ra 	 nja 	 ne 	 bi 	 bila 	 naj 	 pri 	 jet 	 nej 	 ša...«
2
		 V 	 iz	 vir 	 ni 	 ku 	»beg 	od	te 	ka 	 den 	 ce«. 	
3
	 	 V 	 iz	 vir 	 ni	 ku:	 »...	 to 	 pa 	 je	 rod 	 fi 	 gu	 re 	 v	 glas 	 bi«.	 –	 Fi	 gu	 re 	 ali 	 glas 	 be	 no	 re 	 to 	 rične 	 fi 	 gu	 re 	 so	
ti 	 pi	 zi	 ra 	 ni	vzor 	 ci 	kom	 po	 zi	 cij 	 skih 	po	 stop 	 kov	ali 	glas 	 be	 nih	po	 sto 	 pov ,	 ki	 naj 	bi	i m e 	 l i , 	
O	KOMPONIRANJU	IN	O	MODUSIH
92
cum 	 vel 	 duae 	 partes 	 successive, 	 hoc 	 est 	 diversis 	 temporibus, 	
plane 	 idem 	 canunt, 	 vel 	 plane 	 contrarium. 	 Quod 	 ultimum 	 etiam 	
simul 	 facere 	 possunt, 	 et 	 quidem 	 id	 in	 certis 	 cantilenae 	partibus 	
a liquando 	 multum 	 iuvat. 	 Quod	 a utem 	 a ttinet 	 a d	 c ontrapuncta 	 illa 	
artificiosa, 	 ut 	 vocant, 	 in	 quibus 	 tale 	 artificium 	 ab 	 initio 	 ad 	 finem 	
perpetuo 	 servatur ,	 illa 	 non	 magis 	 arbitror 	 ad 	 musicam 	 pertinere, 	
quam 	 acrostica 	 aut 	 retrograda 	 carmina 	 ad 	 poeticam, 	 quae 	 ad 	
motus 	animi 	etiam 	excitandos 	est 	inventa, 	ut 	nostra 	musica. 	
(XIII)
DE	MODIS.
[13.1] 		 Celebris 	 est 	 horum 	 tractatus 	 apud 	 practicos, 	 et 	 qui	 sint 	 omnes 	
norunt :	 idcirco 	 foret 	 supe rvacaneum 	 explicare. 	 Hi	 a utem 	 ori untur 	
ex 	 eo 	 quod 	 octav a 	 in	 aequales 	 gradus 	 non	 sit 	 divisa: 	 modo	 enim 	
in	 illa 	 tonus, 	 modo	 semitonium 	 reperitur .	 Praeterea 	 ex 	 quinta, 	
quia 	 illa 	 omnium	 auribus 	 acceptissima 	 est, 	 et 	 omnis 	 cantilena 	
huius 	 tantum 	 gratia 	 facta 	 esse 	 videtur .	 Septem 	 enim	 dumtaxat 	 di-
versis 	 modis 	 octava 	 in	 gradus 	 potest 	 dividi,	 quorum 	 unusquisque 	
duobus 	 iterum 	 modis 	 a 	 quinta 	 dividi	 potest, 	 praeter 	 duo,	 quorum 	
in	 unoquoque	 sem el	 reperit ur 	 falsa 	 quinta 	 loco 	 quintae. 	 Unde	 ort i 	
sunt 	 tantum 	 duodecim 	 modi,	 ex	 quibus 	 etiam 	 quatuor 	 sunt 	 minus 	
elegantes, 	 ex 	 eo 	 quod 	 in 	 horum 	 quintis 	 tritonus 	 reperiatur; 	 ita 	 u t 	
k o t 	 pra 	 vi	 Des 	 car 	 tes 	 sam, 	 v	 glas 	 bi	 isto 	 funk	 ci 	 jo	 kot 	 re 	 to 	 rič 	 ne	 fi 	 gu	 re 	 v	 pe	 sniš 	 tvu 	 in 	
go	 vor 	 niš	 tvu. 	 Med	 zna 	 ni	 mi	 fi 	 gu	 ra 	 mi	 Des 	 car 	 te 	 so 	 ve	 ga 	 ča 	 sa 	 ni	 take, 	 ki	 bi	 se 	 skla 	 da 	 la 	
s 	 po	 da 	 nim	 opi	 som; 	 ta 	 je	 še	 najb 	 li	 že	 fi 	 gu	 ri 	 »hyper 	 ba 	 ton«, 	 zna 	 ni	 še	 le	 teo 	 ri 	 ji	 iz	 teo 	 ri 	 je 	
18.	 stol., 	 ki	 jo	 je	 mo	 go	 če	 opi	 sa 	 ti 	 kot 	 od	 mik	 od	 pri 	 ča 	 ko	 va 	 ne	 ga. 	 Za 	 re 	 fe	 ren 	 co 	 glej 	
sprem 	 no	štu 	 di	 jo,	str . 	xxx
4
		 S	tem 	je	opi	 sa 	 na 	»kon	 sek 	 ven	 ca«; 	kaj 	je	imi	 ta 	 ci 	 ja, 	Des 	 car 	 tes 	ne	pove. 	
5
		 V 	 iz	 vir 	 ni	 ku:	 »ker 	 na 	 sta 	 ne	 vsa 	 ka 	 sklad 	 ba 	 le	 po	 nje	 ni	 [	 kvin	 te] 	 za 	 slu 	 gi	 ...«	 Kot 	 je	 raz -
vid	 no	 iz	 na 	 da 	 lje	 va 	 nja, 	 je	 s 	 tem 	 miš	 ljen	 naj 	 brž 	 ključ	 ni	 po	 lo	 žaj 	 os 	 nov	 ne	 kvin	 te, 	 kot 	
jo	 ime	 nu	 je	 Des 	 car 	 tes, 	 kvin	 te 	 nad 	 fi 	 na 	 li	 som, 	 ki	 daje 	 ton 	 ske 	 mu	 pro 	 sto 	 ru 	 kom	 po	 zi	 ci 	 je 	
os 	 nov	 no	 obe	 lež	 je.	 –	 Des 	 c ar 	 t es 	 go	 vo	 ri 	 o	 si 	 st e	 mu	 dva 	 na j	 st ih	 mo	 du	 sov .	 Mo	 dus 	 je	 ok	 t av -
na 	 les 	 tvi 	 ca, 	 do	 lo	 če	 na 	 z	 raz 	 po	 re 	 di	 tvi 	 jo	 to 	 nov	 in	 pol	 to 	 nov	 ter 	 z	 me	 stom 	 iz	 ho	 dišč	 ne	 ga, 	
po	 funk	 ci 	 ji	 ključ	 ne	 ga 	 tona, 	 ime	 no	 va 	 ne	 ga 	 fi 	 na 	 lis, 	 ki	 je	 bo	 di	 si 	 naj 	 niž	 ji	 ton 	 mo	 du	 sa, 	
ali 	 pa 	 či	 sto 	 kvar 	 to 	 nad 	 nje	 go	 vim	 naj 	 niž	 jim	 to 	 nom.	 V 	 si 	 ste 	 mu	 dva 	 naj 	 stih 	 mo	 du	 sov , 	
DE	 	MODIS.
93
po	 je 	 ta 	 dva 	 gla 	 so 	 va 	 drug 	 za 	 dru 	 gim,	 se 	 pra 	 vi 	 v 	 raz 	 lič	 nem 	 ča 	 su, 	
bo 	 di 	 si 	 po 	 vsem 	 isto
4 	
	 ali 	 pa 	 po 	 vsem 	 nas 	 prot 	 no.	 Sled 	 nje 	 mo	 re 	 ta 	
na 	 re 	 di 	 ti 	 tudi 	 is 	 to 	 ča 	 sno, 	 in	 to 	 v	 po	 sa 	 mez 	 nih	 de 	 lih	 sklad 	 be 	 vča -
sih 	 zelo 	 uga 	 ja. 	 Kar 	 pa 	 za 	 de 	 va 	 za 	 ple 	 te 	 ne 	 kon	 tra 	 punk 	 te, 	 kot 	 jih	
ime 	 nu 	 je 	 jo, 	 pri 	 ka 	 te 	 rih 	 so 	 take 	 ume 	 tel 	 no	 sti 	 pri 	 sot 	 ne 	 ne 	 neh 	 no	 od	
za 	 čet 	 ka 	 do	 kon	 ca, 	 me	 nim,	 da 	 spa 	 da 	 jo	 h	 glas 	 bi	 to 	 li	 ko	 kot 	 akro 	 sti 	 hi 	
ali 	 re 	 tro 	 grad 	 ne 	 pe 	 smi 	 k	 pe 	 sniš 	 tvu, 	 ki	 je 	 tudi 	 na 	 sta 	 lo	 za 	 vzbu	 ja 	 nje 	
du	 šev 	 nih	raz 	 po	 lo	 ženj, 	prav 	tako 	kot 	na 	 ša 	glas 	 ba.
XIII
O	MO	 DU	 SIH
[ 1 3 . 1 ] 	 	 Prak 	 ti 	 ki	 po	 go	 sto 	 raz 	 prav 	 lja 	 jo	 o	 mo	 du	 sih 	 in	 vsi 	 jih	 poz	 na 	 jo; 	
zato 	 jih	 ni	 tre 	 ba 	 raz 	 la 	 ga 	 ti. 	 Mo	 du	 si 	 iz	 vi	 ra 	 jo	 iz	 tega, 	 da 	 ok	 ta 	 va 	
ni	 raz 	 de	 lje	 na 	 na 	 ena 	 ke	 stop 	 nje:	 zdaj 	 je	 tu 	 ton, 	 zdaj 	 pol	 ton. 	
Po	 leg	 tega 	 iz	 ha 	 ja 	 jo	 iz	 kvin	 te; 	 zato, 	 ker 	 je	 ta 	 od	 vseh 	 in	 ter 	 va 	 lov 	
slu 	 hu	 naj 	 bolj	 po	 go	 du	 in	 ker 	 je	 vsa 	 ka 	 sklad 	 ba 	 zlo	 že	 na 	 z	 ozi-
rom 	 na 	 kvin	 to.
5	
	 Ok	 ta 	 vo	 je	 mo	 go	 če	 raz 	 de	 li	 ti 	 na 	 stop 	 nje	 samo 	
na 	 se 	 dem	 raz 	 lič	 nih	 na 	 či	 nov ,	 od	 ka 	 te 	 rih 	 je	 vsa 	 ke	 ga 	 s 	 kvin	 to 	
mo	 go	 če	 na 	 da 	 lje	 de	 li	 ti 	 na 	 dva 	 na 	 či	 na; 	 dru 	 ga 	 če	 je	 le	 v	 dveh 	
pri 	 me	 rih, 	 ko	 na 	 sto 	 pi	 na 	 me	 sto 	 kvin	 te 	 na 	 pač 	 na 	 kvin	 ta.
6 
 Zato 
je	 mo	 du	 sov 	 le	 dva 	 najst, 	 in	 še	 od	 teh 	 so 	 štir 	 je	 manj 	 ug	 la 	 je	 ni 	
zato, 	 ker 	 je	 zno	 traj 	 nji	 ho	 ve	 os 	 nov	 ne	 kvin	 te 	 pri 	 so 	 ten 	 tri 	 ton.
7 
 
T ako 	 se 	 v	 teh 	 mo	 du	 sih 	 od	 spod 	 nje	 ga 	 oz.	 zgor 	 nje	 ga 	 ter 	 mi	 na 	
os 	 nov	 ne	 kvin	 te, 	 z	 ozi	 rom 	 na 	 ka 	 te 	 ro 	 je	 zlo	 že	 na 	 ce 	 lot 	 na 	 sklad -
ki	 ga 	 ima 	 v	 mi	 slih 	 Des 	 car 	 tes, 	 so 	 fi 	 na 	 li	 si 	 na 	 to 	 nih	 d,	 e,	 f,	 g,	 a 	 in	 c’. 	 Glej	 tudi 	 sprem 	 no 	
štu 	 dijo,	str . 	xxx.	 V 	na 	 da 	 lje	 va 	 nju	Des 	 car 	 tes 	na 	 ka 	 že	iz	 pe	 lja 	 vo	mo	 du	 sov .
6
		 Vsa 	 ko	od	sed 	 mih	ok	 tav 	 nih	zvr 	 sti, 	 les 	 tvic 	(c–c, 	d–d,	e–e	...	h–h)	 je	mo	 go	 če	 s 	 kvin	 to 	
de	 li	 t i	 t ako, 	 da 	 je	 t a 	 bo	 di	 si 	 v	 spod 	 njem	 delu	 les 	 t vi	 c e	 (c –g–c) 	 a li	 pa 	 v	 zgor 	 njem	 (c –f–c); 	
ven	 da r 	 na 	 st o	 pi	 ob	 t em	 v	 dveh	 pri 	 me	 ri h	 na 	 me	 st o	 kvin	 t e	 na 	 pa č	 na 	 kvin	 t a 	 (h–f–h,	 f–h–f). 	
Des 	 car 	 tes 	ho	 če	re 	 či,	da 	ta 	dva 	na 	 či	 na 	de	 li	 tve 	ok	 tav 	 ne	 ga 	pro 	 sto 	 ra 	ne	mo	 re 	 ta 	biti 	os -
no	 va 	mo	 du	 som: 	ton 	h	ne	more 	ime	 ti 	funk	 ci 	 jo	fi 	 na 	 li	 sa, 	ker 	ima 	pod	sabo 	tri 	 ton, 	nad 	
sabo 	pa 	zmanj 	 ša 	 no	kvin	 to. 	
 2
		 T o	 so	 tret 	 ji	 (e –h–e’),	 če	 tr 	 ti 	 (H–e –h),	 peti 	 (f –c’–f ’) 	 in	 še	 sti 	 (c–f –c’) 	 mo	 dus.	 V 	
nji	 ho	 vih	 »os 	 nov	 nih	 kvin	 tah«, 	 tj. 	 kvin	 tah 	 nad 	 fi	 na 	 li	 som	 (za 	 pi	 san 	 krep 	 ko),	 je	 skrit 	
tri 	 ton 	f–h. 	
O	 	MODUSIH
94
non	 possint 	 a 	 quinta 	 principali, 	 et 	 cuius 	 gratia 	 tota 	 cantilena 	
videtur 	 componi, 	 per 	 gradus 	 ascendere 	 vel	 descendere, 	 quin 	
necessario 	occurrat 	falsa 	relatio 	tritoni 	aut 	falsae 	quintae. 	
[13.2]	 T res 	 in	 quolibet 	 modo	 sunt 	 termini 	 principales, 	 a 	 quibus 	 in -
cipiendum 	 et 	 maxime 	 finiendum, 	 ut 	 omnes 	 norunt. 	 V ocantur 	
autem 	 modi,	 tum 	 ex	 eo	 quod	 cantilenam 	 cohibent, 	 ne	 ultra 	
modum	 huius 	 partes 	 divagentur , 	 t um	 etiam 	 praecipue 	 quia 	 illi 	
apti 	 sunt 	 ad 	 continendum 	 varias 	 cantilenas, 	 quae 	 diversimode 	
nos 	 afficiant 	 pro 	 modorum 	 varietate, 	 de	 quibus 	 multa 	 practici, 	
verum 	 s ola 	 experientia 	 docti. 	 Quorum 	 rationes 	 multae 	 deduci 	
possunt 	 ex	 supra 	 dictis. 	 Certum 	 enim	 est, 	 in	 quibusdam 	 plures 	
ditonos 	 et 	 t ertias 	 minores, 	 et 	 in	 magis 	 vel	 minus 	 pri ncipalibus 	
locis 	 inveniri, 	 ex	 quibus 	 paene 	 omnem	 musicae 	 varietatem 	
oriri 	supra 	ostendimus. 	
[13.3] 	 Praeterea 	 etiam 	 idem	 dici 	 posset 	 de	 gradibus 	 ipsis; 	 tonus 	
enim	 maior 	 primus 	 est, 	 et 	 qui	 maxime 	 ad 	 consonantias 	
accedit; 	et 	per 	se	generatur 	ditoni 	divisione,	alii 	per 	acci -
dens. 	 Ex	 quibus 	 et 	 s imilibus 	 varia 	 de	 horum 	 natura 	 pos sent 	
deduci, 	 sed	 longum	 foret. 	 Et 	 iam 	 quidem	 sequeretur ,	 ut 	
de	singulis 	animi 	motibus, 	qui	a 	musica 	possunt 	excitari, 	
separatim 	 agerem, 	 ostenderemque 	 per 	 quos 	 gradus, 	 con -
sonantias, 	 tempora, 	 et 	 s imilia, 	 debeant 	 illi	 excitari; 	 s ed 	
excederem 	compendii 	institutum. 	
[13.4]	 Iamque 	terram video,	 fes tino 	 ad 	 litus; 	 multaque 	 brevitatis 	
studio, 	 multa 	 oblivione,	 sed 	 plura 	 certe 	 ignorantia 	 hic 	 omitto. 	
Pat ior 	 t amen 	 hunc 	 ingenii	 mei	 pa rtum, 	 ita 	 informem, 	 et 	 qua si	
ursae 	 fetum 	 nuper 	 editum, 	 ad 	 te 	 exire, 	 ut 	 sit 	 familiaritatis 	
nostrae 	 mnemosynon, 	 et 	 certissimum 	 mei	 in	 te 	 amoris 	 m o n -
8
		 V 	 iz	 vir 	 ni	 ku:	 »...	 tako 	 da 	 se 	 od	 os 	 nov	 ne	 kvin	 te, 	 z	 ozi	 rom 	 na 	 ka 	 te 	 ro 	 je	 ce 	 lot 	 na 	 sklad 	 ba 	
n a 	 re 	 je 	 na, 	 [ti 	 mo	 du	 si] 	 ne 	 mo	 re 	 jo	 prek 	 sto 	 penj 	 dvi	 go	 va 	 ti 	 ali 	 spuš 	 ča 	 ti, 	 ne 	 da 	 bi	 ...«	 Sta 	 vek 	 je 	
smiseln 	 le, 	 če 	 se 	 z 	 izra 	 zom 	 »a 	 quin 	 ta 	 prin 	 ci 	 pa 	 li«, 	 »od 	 os 	 nov 	 ne 	 kvin 	 te«, 	 ra 	 zu 	 me 	 ta 	 en 	 krat 	
njen 	 zgor 	 nji,	 dru 	 gič	 pa 	 njen 	 spod 	 nji 	 ton: 	 v	 3. 	 in 	 4. 	 mo	 du	 su 	 ton 	 h, 	 v	 5.	 in	 6.	 pa 	 f,	 oz.	 še 	
toč 	 ne 	 je: 	 v 	 tret 	 jem 	 in 	 če 	 tr 	 tem 	 mo 	 du 	 su 	 tr 	 di 	 tev 	 ne 	 ve 	 lja 	 za 	 pri 	 mer 	 spu 	 sta 	 od 	 e 	 navz 	 dol, 	 v 	
pe 	 tem 	in	še 	 stem 	pa 	ne 	za 	dvig	od	c’ 	 navz 	 gor .	
1
		 Gle 	 de 	 na 	 tr 	 di	 tev ,	 da 	 se 	 mora 	 sklad 	 ba 	 z	 nji 	 mi	 kon	 ča 	 ti, 	 so 	 to 	 fi 	 na 	 lis, 	 kvin	 ta 	 in 	 ok	 ta 	 va 	 nad 	
njim.	
2
	 	 V 	 iz	 vir 	 ni	 ku:	 »ker 	 ima 	 jo	 zmož	 nost, 	 da 	 vse 	 bu	 je 	 jo	 raz 	 lič	 ne 	 sklad 	 be, 	 ki	 učin	 ku	 je 	 jo	 na 	 nas 	 na 	
ra z	 lič	 ne 	 na 	 či	 ne 	 z	 ozi	 rom 	 na 	 ra z	 lič	 nost 	 mo	 du	 sov 	 [t j.	 na 	 či	 nov],	 o	 če 	 mer 	 ...«	 –	 Ra z	 log,	 za 	 ka j 	
DE	 	MODIS.
95
ba, 	 ni	 mo	 go	 če	 po	 sto 	 po	 ma 	 dvi	 go	 va 	 ti 	 ozi	 ro 	 ma 	 sp u š	 č a 	 t i ,	 ne 	
da 	 bi	 nuj	 no	 na 	 sto 	 pi	 lo	 na 	 pač 	 no	 raz 	 mer 	 je	 tri 	 to 	 na 	 ali 	 na 	 pač 	 ne 	
kvin te.
8
[13.2] 		 Kot 	 je 	 splo 	 šno	 zna 	 no,	 so 	 v	 vsa 	 kem 	 mo	 du	 su 	 tri 	 je 	 glav 	 ni	 ter 	 mi	 ni,	
s 	 ka 	 te 	 ri 	 mi 	 je 	 tre 	 ba 	 za 	 če 	 ti, 	 zla 	 sti 	 pa 	 kon	 ča 	 ti.
1 
	 Mo	 du 	 si 	 pa 	 se 	 tako 	
ime 	 nu 	 je 	 jo 	 po 	 eni 	 stra 	 ni	 zato, 	 ker 	 za 	 dr 	 žu	 je 	 jo	 skladbo, 	 da 	 se 	 nje 	 ni 	
gla 	 so 	 vi 	 ne 	 bi 	 pre 	 ko	 mere 	 raz 	 ha 	 ja 	 li,	 po	 dru 	 gi 	 stra 	 ni	 pa 	 zla 	 sti 	 zato, 	
ker 	 ima 	 jo 	 zmož 	 nost 	 do 	 se 	 ga 	 ti, 	 da 	 raz 	 lič	 ne 	 sklad 	 be 	 za 	 ra 	 di 	 raz 	 lič-
no 	 sti 	 mo 	 du 	 sov ,	 ki 	 jim 	 pri 	 pa 	 da 	 jo,	 učin 	 ku 	 je 	 jo 	 na 	 nas 	 na 	 raz 	 lič	 ne 	
na 	 či	 ne.
2 
	 O	 tem 	 vedo 	 ve 	 li 	 ko 	 po	 ve 	 da 	 ti 	 prak 	 ti 	 ki,	 res 	 nič	 no	 izu	 če 	 ni	
v 	 sami 	 iz 	 kuš 	 nji.	 Za 	 učin	 ko	 va 	 nje 	 mo	 du	 sov 	 je 	 iz	 prejš 	 nje 	 ga 	 raz -
prav 	 lja 	 nja 	 mo	 go	 če 	 iz	 pe 	 lja 	 ti 	 šte 	 vil 	 ne 	 raz 	 lo 	 ge. 	 Go	 to 	 vo	 je 	 na 	 mreč, 	
da 	 je 	 v 	 ne 	 ka 	 te 	 rih 	 mo 	 du 	 sih, 	 in	 si 	 cer 	 na 	 bolj	 oz.	 manj 	 po	 mem 	 bnih	
me 	 stih, 	 več 	 di	 to 	 nov ,	 v	 ne 	 ka 	 te 	 rih 	 pa 	 več 	 ma 	 lih	 terc; 	 prej 	 pa 	 smo 	
pri 	 ka 	 za 	 li,	 da 	 iz	 ha 	 ja 	 iz	 di	 to 	 nov	 in 	 ma 	 lih 	 terc 	 sko 	 raj 	 vsa 	 raz 	 no	 li-
kost 	glas 	 be.
3	
 
[13.3]		 Po 	 dob 	 no 	 bi	 se 	 dalo 	 raz 	 prav 	 lja 	 ti 	 tudi 	 o 	 sa 	 mih	 stop 	 njah. 	 V e 	 li 	 ki	
celi 	 ton 	 je 	 na 	 mreč 	 med 	 stop 	 nja 	 mi	 prvi 	 in	 hkra 	 ti 	 ti 	 sti, 	 ki	 je 	 najb -
li 	 že 	 kon	 so 	 nan 	 cam; 	 ob	 de 	 lje 	 nju	 di	 to 	 na 	 na 	 sta 	 ne 	 po	 sebi, 	 med 	 tem 	
ko	 na 	 sta 	 ne 	 jo 	 dru 	 ge 	 stop 	 nje 	 le 	 ak 	 ci 	 denč 	 no.	 Iz	 teh 	 in	 po	 dob	 nih	
opa 	 žanj 	 bi	 bilo	 o	 na 	 ra 	 vi	 sto 	 penj 	 mož	 no	 iz	 pe 	 lje 	 va 	 ti 	 raz 	 lič	 ne 	 skle -
pe, 	 ven 	 dar 	 bi	 bila 	 to 	 dol	 ga 	 raz 	 pra 	 va. 	 Sle 	 di	 lo 	 pa 	 bi	 tudi 	 to, 	 da 	
bi 	 po 	 se 	 bej 	 raz 	 prav 	 ljal 	 o 	 po 	 sa 	 mič	 nih 	 du 	 šev 	 nih 	 raz 	 po 	 ložen 	 jih, 	 ki 	
jih 	 more 	 glas 	 ba 	 vzbu 	 ja 	 ti, 	 in 	 da 	 bi 	 po 	 ka 	 zal, 	 prek 	 ka 	 te 	 rih 	 sto 	 penj, 	
kon	 so 	 nanc, 	 rit 	 mov
4	
	 in	 po	 dob	 ne 	 ga 	 naj 	 bi	 se 	 vzbu	 ja 	 li.	 Z	 vsem 	 tem 	
pa 	bi	pre 	 se 	 gel 	smo 	 ter 	kom	 pen 	 di	 ja.
[ 1 3 . 4 ] 	 	 Že 	 »vi	 dim	 kop	 no«	 in	 hi	 tim 	 k	 bre 	 gu.	 V 	 tež 	 nji	 po	 je 	 dr 	 na 	 to 	 sti 	 pa 	 ob 	
tem 	 mno	 go	 opuš	 čam; 	 mno	 go	 opuš	 čam 	 tudi 	 za 	 ra 	 di	 po	 zab 	 lji	 vo	 sti, 	
a 	 naj 	 več	 go	 to 	 vo	 za 	 ra 	 di	 ne	 ved	 no	 sti. 	 V en	 dar 	 do	 puš	 čam, 	 da 	 p r i 	 d e 	 t a 	
se 	 po 	 Des 	 car 	 te 	 su 	 mo	 du	 si 	 tako 	 ime 	 nu 	 je 	 jo, 	 iz	 pre 	 vo 	 da 	 ne 	 more 	 biti 	 raz 	 vi	 den. 	 »Mo	 dus« 	
je 	 v 	 lat. 	 na 	 mreč 	 tudi 	 »mera« 	 in	 gla 	 so 	 vi 	 se 	 zato, 	 ker 	 so 	 v	 do	 lo	 če 	 nem 	 mo	 du	 su, 	 ne 	 mo	 re 	 jo	
pre 	 ko 	 »mere« 	 gi 	 ba 	 ti 	 zu 	 naj 	 nje 	 go 	 vih 	 meja ;	 Des 	 car 	 tes 	 mi 	 sli 	 tu 	 zla 	 sti 	 na 	 lego 	 gla 	 sov ,	 ki 	 je 	
med 	 dru 	 gim	 od	 vi	 sna 	 tudi 	 od	 mo	 dal 	 ne 	 pri 	 pad 	 no	 sti 	 kom 	 po 	 zi 	 ci 	 je. 	 Os 	 nov	 ni	 po 	 men 	 be 	 se 	 de 	
»mo	 dus« 	 pa 	 je 	 »na 	 čin«;	 sklad 	 ba 	 v 	 do	 lo	 če 	 nem 	 mo 	 du 	 su 	 vpliva 	 na 	 člo	 ve 	 ka 	 na 	 do	 lo	 če 	 ni	
na 	 čin,	 za 	 ka 	 te 	 re 	 ga 	 je 	 bila 	 po	 vses 	 plo	 šnem 	 in	 Des 	 car 	 te 	 so 	 vem 	 pre 	 pri 	 ča 	 nju	 od	 lo	 čil	 na 	 prav 	
nje 	 na 	mo	 dal 	 na 	pri 	 pad 	 nost. 	
3
		 Des 	 car 	 tes 	se 	skli 	 cu 	 je 	na 	9.6.
4
		 V 	 iz	 vir 	 ni 	 ku 	»tem 	 po	 ra«, 	»ča 	 si«. 	
O	 	MODUSIH
96
umentum: 	 hac 	 tamen, 	 si	 placet, 	 conditione, 	 ut 	 perpetuo 	 in 	
scriniorum 	 vel	 musaei 	 tui 	 umbraculis 	 delitescens, 	 aliorum 	
iudicia 	 non	 perferat. 	 Qui,	 sicut 	 te 	 facturum 	 mihi	 polliceor , 	
a b 	h u i u s 	t r u n c i s 	p a r t i b u s 	benevolos 	 oculos 	 non	 deverterent 	
ad 	 illas, 	 in	 quibus 	 nonnulla 	 certe 	 ingenii	 mei	 lineamenta 	 ad 	
vivum	 expressa 	 non	 infitior; 	 nec 	 scirent 	 hic 	 inter 	 ignoran -
tiam 	 militarem 	 a b	 homine	 desidioso 	 et 	 libero, 	 penitusque 	
diversa 	 cogitante 	 et 	 agente, 	 tumultuose 	 tui 	 solius 	 gratia 	 esse 	
compositum. 	
	 Bredae 	 Brabantinorum, 	 pri die	 Calendas 	 Ianuarias. 	 Anno 	
MDCXVIII	completo. 	
DE	 	MODIS.
97
plod	 mo	 je	 ga 	 duha 	 k	 tebi, 	 če	 prav 	 je	 tako 	 brez 	 ob	 li	 ke	 in	 tak 	 kot 	
prav 	 kar 	 ro 	 je	 ni	 med	 ved	 ji	 mla 	 dič,	 da 	 bi	 bil	 v	 spo 	 min	 na 	 na 	 ji	 no 	
is 	 kre 	 no	 do	 mač 	 nost 	 in	 tr 	 den	 pom	 nik	 moje	 lju	 bez	 ni	 do	 tebe: 	 s	
t em	 po	 go	 jem,	 če	 do	 vo	 liš,	 da 	 bi	 za 	 ved	 no	 sk rit 	 v	 za 	 kot 	 ju	 t vo	 jih 	
pre 	 da 	 lov	 oz.	 v	 za 	 vet 	 ju	 tvo 	 jih	 muz	 ne	 bil	 iz	 po	 stav 	 ljen	 sod 	 bam 	
dru 	 gih.	 T i	dru 	 gi	–	nas 	 prot 	 no	od	tebe 	s 	tvo 	 ji	 mi	bla 	 go	 hot 	 ni	 mi 	
oč	 mi	 –	 svo 	 jih	 po	 gle	 dov	 ne	 bi	 od	 vr 	 ni	 li	 od	 ne	 po	 pol	 nih	 de	 lov 	
spi 	 sa 	 k	 ti 	 stim, 	 za 	 ka 	 te 	 re 	 ne	 ta 	 jim,	 da 	 so 	 v	 njih	 go	 to 	 vo	 ži	 vo 	
izra 	 že	 ne	 ne	 ka 	 te 	 re 	 po	 te 	 ze	 mo	 je	 ga 	 duha; 	 niti 	 se 	 ne	 bi	 za 	 ve	 da 	 li, 	
da 	 je	 bilo	 to 	 delo	 se 	 stav 	 lje	 no	 tu, 	 sre 	 di	 vo	 jaš 	 ke	 neved	 no	 sti, 	 da 	
ga 	 je	 se 	 sta 	 vil	 brez 	 de	 len	 in	 raz 	 puš	 čen	 člo	 vek,	 ki	 je	 mi	 slil 	 in 	
hrup 	 no	 de	 lal 	 po	 pol	 no	 ma 	 dru 	 ge	 stva 	 ri; 	 niti 	 ne	 bi	 ve	 de	 li,	 da 	 je 	
bilo	se 	 stav 	 lje	 no	le	za 	 vo	 ljo	tebe 	sa 	 me	 ga. 	
	 V 	 bra 	 bant 	 ski 	 Bre 	 di,	 dan 	 pred 	 ja 	 nuar 	 ski 	 mi	 ka 	 len	 da 	 mi,	 ob	 do-
pol	 nje	 nem	letu 	1618.
8 
5
		 Tj.	31. 	de 	 cem 	 bra 	1618.	
O	 	MODUSIH
98
O	UREDITVI	LA TINSKEGA 	BESEDILA
Objavljeno 	 je	 besedilo 	 kritične 	 izdaje 	 Descartesovih 	 del:	 Descar tes, 	
R., Compendium musicae,	 Oeuvres 	 de	 Descartes, 	 X,	 izd.	 Ch.	 Adam 	
in	 P .	 T annery , 	 Pariz 	 1986,	 str .	 89–141.	 V 	 pravopisnem 	 pogledu	 sledi 	
objava 	normi 	Lewisovega 	slovarja 	(gl.	literaturo), 	zaradi 	česar 	so 	bili 	
potrebni 	 ne kateri 	 re dakcijski 	 posegi 	 v	 Ada movo	 in	 T anneryjevo 	 izdajo: 	
1.	 Pri 	 zapisovanju 	 soglasniškega 	 j	 Adamova 	 in	 T anneryjeva 	 izdaja 	 ni 	
dosledna, 	 saj 	 najdemo 	 v	 njej	 tako 	 »major« 	 kot 	 »maior«; 	 objavljeno 	
besedilo 	 je	 bilo	 poenoteno 	 tako, 	 da 	 je	 tudi 	 soglasniški 	 j	 podan 	 s 	 samo -
glasnikom 	 i:	 »ejus« 	 je	 torej 	 »eius«, 	 »obijcies« 	 je	 »obicies« 	 itd. 	 2. 	
Pravopisne 	oblike	»unquam«, 	»nunquam«, 	»quocunque«, 	»quandiu«, 	
»inmutatis«, 	 »duntaxat« 	 itd. 	 so 	 bile	 zamenjane 	 z	 »umquam«, 	 »num -
quam«, 	 »quocumque«, 	 »quamdiu«, 	 »immutatis«, 	 »dumtaxat« 	 itd. 	 3. 	
Oblike	 »existo«, 	 »expecto« 	 itd. 	 so 	 bile	 zamenjane 	 z	 »exsisto«, 	 »ex -
specto« 	 itd. 	 4.	 Pravopisno 	 so 	 bile	 skladno 	 s 	 preferencami 	 Lewisovega 	
slovarja 	 spremenjene 	 še	 tele 	 enačice: 	 »quicquid« 	 je	 bilo	 zamenjano 	 s 	
»quidquid«,	 »caussa« 	 s 	 »causa«, 	 »littus« 	 z	 »litus«, 	 »loquuti« 	 z	 »locuti«, 	
»imo«	 z	 »immo«,	 »monimentum« 	 z	 »monumentum«, 	 »diverterent« 	
z	 »deverterent«, 	 »inficior« 	 z	 »infitior«. 	 5.	 Iz	 istega 	 razloga 	 so 	 bili 	
spremenjeni, 	 uvedeni 	 ali 	 opuščeni	 tudi 	 nekateri 	 diftongi: 	 »foetus« 	 je 	
bil	 zamenjan 	 s 	 »fetus«, 	 »diaesis« 	 z	 »diesis«, 	 »caeterae« 	 s 	 »ceterae«, 	
»pene«	 s 	 »paene«, 	 »solaecismus« 	 s 	 »soloecismus«. 	 6.	 Vpeljano 	 je 	
bilo	dosledno 	ločevanje 	 med	 v	in	u.	7.	Opuščen	je	 bil	 dolgi	i	 (enak 	j): 	
»alij«, 	 »consonantijs«, 	 »compendij« 	 je	 bilo	 tako 	 zamenjano 	 z	 »alii«, 	
»consonantiis«, 	 »compendii«. 	 8.	 Izraz 	 »nequidem« 	 je	 bil	 razstavljen 	 v 	
»ne 	 quidem«. 	 9.	 Pri 	 občnih	 imenih 	 kot 	 »musaeum«, 	 »musica«, 	 »sonus«, 	
»arithmetica«, 	 »practici«, 	 »astrolabium« 	 itd. 	 je	 bila 	 opuščena 	 velika 	
začetnica. 	 Drugi 	 manjši 	 posegi 	 v	 besedilo 	 so 	 bili	 tile: 	 10.	 Opuščena 	
so 	 bila 	 znamenja 	 za 	 dolžino	 in	 kračino, 	 katerih 	 prva 	 se 	 v	 Adamovi 	 in 	
T anneryjevi 	 izdaji 	 pojavljajo 	 zlasti 	 v	 ablativnih 	 končnicah 	 prve 	 in	 druge 	
deklinacije. 	 1 1.	 Ligature 	 »ae«, 	 »oe«,	 »et« 	 so 	 bile	 razvezane, 	 pokončni 	
s 	 je	 bil	 povsod 	 zamenjan 	 z	 zavitim. 	 12.	 Omega 	 v	 grške m	 genitivu 	
»dieseon« 	 je	 bila 	 zamenjana 	 z	 »o«.	 13.	 Pri 	 vrstilnih 	 števnikih 	 je	 bilo 	
99
zapisovanje 	 končnice 	 z	 visokim 	
o 
zamenjano 	 s 	 piko:	 »1.«	 namesto 	 »1
o
«	
itd., 	pri 	glavnih 	pa 	je	bila 	nadpisana 	končnica 	izpuščena: 	»4
or
«	je	bilo 	
tako 	 spremenjeno 	 v	 »4«.	 14.	 Kurziva 	 je	 bila 	 ohranjena 	 le	 na 	 nekaterih 	
mestih: 	 kot 	 poudarjalno 	 sredstvo, 	 pri 	 terminih, 	 in	 v	 citatu 	 na 	 začetku 	
zadnjega 	 odstavka. 	 15.	 Opombe 	 obeh 	 izdajateljev 	 so 	 bile 	 opuščene, 	 prav 	
tako 	 tudi 	 njuno	 oštevilčenje 	 vrstic 	 in	 redki 	 presledki 	 med	 odstavki, 	 z 	
izjemo	 presledka 	 pred 	 zadnjim 	 odstavkom. 	 16.	 Preglednice 	 in	 grafični 	
prikazi 	 so 	 bili	 zaradi 	 nazornosti 	 in	 razumljivosti 	 delno	 dopolnjeni	 ali 	
malenkostno 	 spremenjeni; 	 njihove	 črkovne 	 oznake 	 za 	 tone 	 sledijo	
slovenskemu 	 prevodu. 	 17.	 Uvedeno 	 je	 bilo	 dvoštevilčno 	 številčenje 	
odstavkov 	v	oglatem 	oklepaju. 	
O	 	UREDITVI	LA TINSKEGA 	BESEDILA
100
101
GLAS BA KOT PREDMET 
KARTEZIJANSKEGA VIDENJA 
SVETA
JU RIJ SNOJ
102
103
NA	 ST A	 NEK	DES	 CAR 	 TE	 SO	 VE	 GA 	KOM	 PEN	 DI	 JA
Ko m	 p e n 	 d i j	 o	 g l a s 	 b i	 R e n é j a 	 De s 	 c a r 	 t e 	 sa 	 ( 15 9 6– 1 65 0 ), 	 nj e 	 gov 	 prv i , 	 k o	 n e c 	
l e t a 	 1 6 1 8 	 v	 l a 	 t i n š 	 č i	 n i	 n a 	 p i	 sa 	 n i	 i n	 p r i 	 j a 	 t e 	 l j u	 I sa a 	 c u	 B e e c k 	 m a 	 n u	 n a 	 m e 	 n j e 	 n i 	
spis, 	 ne 	 uži	 va 	 sla 	 ve 	 fi 	 lo	 zo	 fo	 vih	 ka 	 snej 	 ših	 del. 	 Fi	 lo	 zof	 ske 	 en 	 ci 	 klo	 pe 	 di	 je 	 in 	
pri 	 roč 	 ni	 ki	 ga 	 si 	 cer 	 ome	 nja 	 jo,	 zla 	 sti 	 v	 zve	 zi	 z	 Des 	 car 	 te 	 so 	 vim	 nag 	 nje	 njem	 do 	
ma 	 te 	 ma 	 ti 	 ke,	 ven	 dar 	 se 	 ne	 spuš 	 ča 	 jo	 v	 pri 	 kaz 	 nje	 go	 ve	 vse 	 bi	 ne	 ali 	 raz 	 pra 	 vo	 o 	
njej.
1
	 Raz 	 log	 za 	 to 	 je, 	 da 	 je 	 Des 	 car 	 te 	 sov 	 Kom	 pen 	 dij 	 o 	 glas 	 bi	 pra 	 va 	 glas -
be 	 na 	 teo 	 ri 	 ja, 	 kar 	 po	 me 	 ni,	 da 	 je 	 nje 	 go	 va 	 vse 	 bi	 na 	 zu 	 naj 	 osred 	 njih 	 vpra 	 šanj 	
ka r 	 t e 	 z i	 j a n 	 ske 	 fi 	 l o	 zo	 fi 	 j e : 	 ne 	 uk	 va r 	 j a 	 se 	 z 	 vpra 	 ša 	 nj i 	 m e 	 t a 	 fi 	 z i	 ke 	 a l i	 prve 	
fi 	 lo	 zo	 fi 	 je, 	 s 	 ka 	 te 	 ro 	 ga, 	 vsaj 	 na 	 prvi 	 po	 gled, 	 po	 ve 	 zu	 je 	 le 	 ne 	 kaj 	 poj	 mov ,	 ki	
jih 	 je 	 mla 	 di 	 izo	 bra 	 že 	 nec 	 prev 	 zel 	 iz	 sho 	 la 	 stič 	 ne 	 fi 	 lo 	 zo 	 fi 	 je; 	 prav 	 tako 	 se 	 ne 	
uk 	 va r 	 j a 	 z 	 vpra 	 ša 	 nj i 	 m e 	 t o	 de 	 zna ns 	 t ve 	 ne 	 ga 	 ra 	 zi 	 sko 	 va 	 nj a 	 –	 z na ns 	 t ve 	 ne 	 ga 	 v	
Des 	 car 	 te 	 so 	 vem 	 smi 	 slu, 	 ki	 so 	 v	 Des 	 car 	 te 	 so 	 vi	 fi 	 lo	 zo	 fi 	 ji	 ne 	 raz 	 druž 	 no	 po	 ve -
za 	 na 	 z 	 me 	 ta 	 fi 	 zič	 ni	 mi	 vpra 	 ša 	 nji.	 Sled 	 njič	 Kom 	 pen 	 dij 	 o	 glas 	 bi	 –	 z	 iz 	 je 	 mo 	
ne 	 ka 	 te 	 rih 	 o	 tonu 	 in 	 in	 ter 	 va 	 lih	 raz 	 prav 	 lja 	 jo	 čih	 od 	 stav 	 kov	 –	 tudi 	 ni	 spis 	 s 	
po	 droč 	 ja 	 fi 	 zi 	 ke 	 ali 	 na 	 ra 	 vo	 slov 	 ja, 	 da 	 bi	 bila 	 nje 	 go	 va 	 vse 	 bi 	 na 	 za 	 ni 	 mi 	 va 	 s 	
sta 	 liš	 ča 	 zgo 	 do 	 vi	 ne 	 na 	 ra 	 vo	 slov 	 nih	 ved, 	 s 	 tem 	 pa 	 –	 kot 	 pri 	 mer 	 raz 	 prav 	 lja -
nja 	 o	 fi 	 zi 	 kal 	 nih	 vpra 	 ša 	 njih	 – 	 tudi 	 s 	 sta 	 liš	 ča 	 fi 	 lo 	 zof 	 sko 	 us 	 mer 	 je 	 ne 	 teo 	 ri 	 je 	
zna 	 no	 sti. 	 Fi	 lo	 zof 	 sko 	 uk 	 var 	 ja 	 nje 	 z	 Des 	 car 	 te 	 so 	 vim	 Kom	 pen 	 di	 jem, 	 ka 	 mor 	
lah 	 ko	 pri 	 šte 	 je 	 mo	 tudi 	 iz	 vir 	 no	 slo 	 ven 	 sko 	 fi 	 lo	 zof 	 sko 	 delo,
2
	 ob	 se 	 ga 	 tako 	 le 	
majh 	 no 	šte 	 vi 	 lo 	raz 	 prav .	
A 	 tudi 	 z 	 glas 	 be 	 no 	 teo 	 ri 	 jo	 in	 nje 	 no 	 zgo	 do	 vi	 no	 uk	 var 	 ja 	 jo	 če 	 se 	 glas -
bo 	 slov 	 je 	 v	 Des 	 car 	 te 	 so 	 vem 	 Kom	 pen 	 di	 ju	 ni 	 naš 	 lo	 ve 	 li 	 ko;	 Des 	 car 	 tes 	 se 	
1
  Cot 	 ting 	 ham, 	 J.,	 »Des 	 car 	 tes, 	 René«, 	 The	 Cam	 brid	 ge	 Dic	 tio	 nary	 of 	 Phi 	 lo 	 sophy ,	 ur .	R. 
Audi, 	 Cam 	 brid 	 ge 	 1995,	 str .	 193; 	 Co	 ple 	 ston, 	 F., A 	 Hi	 story	 of 	 Phi 	 lo	 sophy ,	 IV ,	 New 	 Y ork, 	
Lon	 don	 itd. 	 1996, 	 str .	 64; 	 Gar 	 ber ,	 D.,	 »Des 	 car 	 tes, 	 René«, 	 Rout	 led	 ge	 Encyc	 lo 	 pe	 dia	 of 	
Phi lo sophy , III, 	 Lon	 don,	 New 	 Y ork 	 1998,	 str .	 2;	 Ro	 dis–Le 	 wis, 	 G.,	 »Des 	 car 	 tes’ 	 life 	 and 	
the 	 de 	 ve 	 lop 	 ment 	 of	 his 	 phi	 lo	 sophy«, 	 The Cam brid ge Com pa nion to Des car tes, ur . 	 J.	
Cot 	 ting 	 ham, 	 Cam 	 brid 	 ge 	 1992, 	 str .	 26; 	 Sod 	 nik,	 A.,	 Des 	 car	 tes.	 Nje	 go	 vo	 živ 	 lje 	 nje	 in	 fi 	 lo­
zo 	 fi 	 ja,	Ljub	 lja 	 na 	1939, 	str . 	18,	105.	
2
  Kreft, 	L., 	»Des 	 car 	 tes 	in	es 	 te 	 ti 	 ka«, 	T eo ri ja in prak sa, XXXIII, 	1996,	str . 	898–921.
104
na 	 vad 	 no	 ne 	 ome 	 nja 	 v	 druž 	 bi	 naj 	 več 	 jih	 imen 	 glas 	 be 	 ne 	 teo 	 ri 	 je 	 poz	 ne 	 ga 	 16. 	
in 	 prve 	 pol. 	 17. 	 stol., 	 kot 	 so 	 G. 	 Zar 	 li 	 no, 	 J. 	 Bur 	 mei 	 ster ,	 M. 	 Prae 	 to 	 rius, 	 A. 	
Kirc 	 her 	 in	 M.	 Mer 	 sen 	 ne, 	 s 	 ka 	 te 	 rim 	 si 	 je 	 Des 	 car 	 tes 	 do	 pi	 so 	 val, 	 me 	 sto 	 ma 	 pa 	
se 	 c elo	 zdi,	 da 	 se 	 ome 	 nja 	 zgolj	 za 	 ra 	 di	 svo 	 je	 si 	 c erš 	 nje 	 sl a 	 ve .	 Zu	 na 	 nji	 ra z	 log 	
za 	 to 	 je 	 mo 	 go 	 če 	 vi 	 de 	 ti 	 v 	 dejs 	 tvu, 	 da 	 je 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 vo 	 glas 	 be 	 no 	 teo 	 ret 	 sko 	
delo 	 že 	 po 	 ob 	 se 	 gu 	 mno 	 go 	 manj 	 še 	 od 	 del 	 ime 	 no 	 va 	 nih 	 in 	 ne 	 ka 	 te 	 rih 	 dru 	 gih 	
glas 	 be 	 nih	 teo 	 re 	 ti 	 kov	 dobe 	 in	 da 	 se 	 z	 iz	 je 	 mo	 ne 	 kaj 	 drob 	 nih	 iz	 jav 	 Des 	 car 	 tes 	
z	 glas 	 be	 no	 teo 	 ri 	 jo	 ka 	 sne 	 je	 ni	 več	 uk	 var 	 jal. 	 O	 Des 	 car 	 te 	 so 	 vem	 Kom	 pen	 di	 ju 	
so 	 se 	 si 	 cer 	 izre 	 ka 	 le 	 raz 	 lič 	 ne 	 sod 	 be, 	 nav 	 du 	 šu 	 jo 	 če, 	 pa 	 tudi 	 izra 	 ža 	 jo 	 če 	 ra 	 zo -
ča 	 ra 	 nje;
3
	 prav 	 tako 	 so 	 bili	 ne 	 ka 	 te 	 ri 	 vse 	 bin 	 ski 	 deli 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 ve 	 ga 	 spi 	 sa 	
na 	 tanč 	 no	 preu 	 če 	 ni 	 in	 raz 	 lo	 že 	 ni, 	 tako 	 npr .	 Des 	 car 	 te 	 so 	 va 	 raz 	 la 	 ga 	 rit 	 ma; 	 a 	
v 	 svo 	 ji	 ce 	 lost 	 no	 sti 	 Des 	 car 	 te 	 sov 	 Kom	 pen 	 dij 	 v 	 so 	 dob	 nem 	 glas 	 bo	 slov 	 ju 	 ni	
uza 	 veš 	 čen 	kot 	vid	 no	glas 	 be 	 no	 teo 	 ret 	 sko 	delo 	zgod 	 nje 	 ga 	17.	stol.
4
 
Ob 	 taki 	 sod 	 bi 	 se 	 lah 	 ko 	 vpra 	 ša 	 mo:	 Kako 	 bi 	 mo 	 gel 	 dvaind 	 vaj 	 set 	 let 	 ni	
mla 	 de 	 nič, 	 ki 	 mu 	 niti 	 ta 	 krat 	 niti 	 ka 	 sne 	 je 	 glas 	 ba 	 ni 	 bila 	 prvo, 	 pris 	 pe 	 va 	 ti 	 h	
glas 	 be 	 ni	 teo 	 ri 	 ji,	 s 	 ka 	 te 	 ro 	 se 	 je 	 sez 	 na 	 nil	 zla 	 sti 	 s 	 pre 	 bi	 ra 	 njem 	 nje 	 mu	 do	 stop -
nih 	 glas 	 be 	 no 	 teo 	 re 	 tič 	 nih 	 spi 	 sov ,	 kaj 	 raz 	 poz 	 nav 	 no	 no	 ve 	 ga, 	 kaj 	 ta 	 ke 	 ga, 	 kar 	
bi 	 že 	 na 	 prvi 	 po 	 gled 	 iz 	 sto 	 pa 	 lo 	 iz 	 glas 	 be 	 no 	 teo 	 ret 	 ske 	 to 	 pi	 ke 	 ča 	 sa, 	 saj 	 bi	 za 	
to 	 po 	 tre 	 bo	 val 	 naj 	 brž 	 glob	 ljo	 in 	 dol	 go	 traj 	 nej 	 šo	 iz	 kuš 	 njo	 z	 glas 	 bo?	 V en 	 dar 	
pa 	 sama 	 to 	 pi 	 ka 	 Kom 	 pen 	 di	 ja 	 z	 ozi	 rom 	 na 	 nje 	 no	 poz	 na 	 nost 	 ali 	 no 	 vost 	 ni 	
e di 	 no, 	 po 	 č e 	 m e r 	 ga 	 j e 	 vre d	 no	 pre 	 so 	 j a 	 t i . 	 Go 	 t o	 vo	 j e , 	 da 	 j e 	 De s 	 c a r 	 t e 	 sov 	 spi s 	
kot 	 be 	 se 	 di 	 lo 	 iz 	 do	 lo	 če 	 ne 	 ga 	 zgo 	 do 	 vin 	 ske 	 ga 	 ob 	 dob 	 ja 	 za 	 ni	 miv 	 že 	 zato, 	 ker 	
je 	 nuj 	 no 	 odraz 	 svo 	 je 	 dobe, 	 sta 	 nja 	 v 	 raz 	 vo 	 ju 	 glas 	 be 	 ne 	 teo 	 ri 	 je, 	 ki 	 za 	 ved 	 no 	
ali 	 ne 	 za 	 ved 	 no 	 im 	 pli 	 ci 	 ra 	 tudi 	 v 	 fi 	 lo 	 zof 	 ski 	 mi 	 sli 	 ča 	 sa 	 ute 	 me 	 ljen 	 po 	 gled 	 na 	
glas 	 bo. 	 A 	 v 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 vem 	 delu 	 je 	 mo 	 go 	 če 	 vi 	 de 	 ti 	 več 	 kot 	 zgolj	 odraz 	
glas 	 be 	 ne 	 teo 	 ri 	 je 	 in 	 glas 	 be 	 noe 	 stet 	 skih 	 gle 	 danj 	 ča 	 sa. 	 Če 	 prav 	 je 	 »kom 	 pen -
dij«, 	 se 	 pra 	 vi 	 zgoš 	 čen 	 in 	 str 	 njen 	 iz 	 vle 	 ček 	 ali 	 na 	 bir 	 ka,
5
	 je 	 da 	 leč 	 od	 ka 	 ke 	 ga 	
za 	 pi	 s kov	 no	 s kr 	 če	 ne	 ga 	 na 	 štev 	 ka 	 ali 	 pov	 zet 	 ka 	 iz	 pre 	 bra 	 ne	 li	 te 	 ra 	 tu 	 re. 	 Nje	 gov 	
av 	 tor ,	 ki 	 si 	 je 	 pri 	 sno 	 va 	 nju	 dela 	 za 	 stav 	 ljal 	 vi 	 so 	 ke 	 zah 	 te 	 ve, 	 si 	 je 	 očit 	 no	
pri 	 za 	 de 	 val 	 vi	 de 	 ti 	 no	 tra 	 nje, 	 skri 	 te 	 po	 ve 	 za 	 ve 	 med 	 opi	 sa 	 ni 	 mi	 spoz 	 na 	 nji	 ali 	
opa 	 ža 	 nji, 	 in 	 ta 	 je 	 sled 	 njič	 sku 	 šal 	 zve 	 sti 	 na 	 ne 	 kaj 	 os 	 nov	 nih	 prin 	 ci 	 pov ,	 za 	
ka 	 te 	 re 	je 	ver 	 jel, 	 da 	je 	z	nji	 mi	mo	 go	 če 	po	 ja 	 sni 	 t i 	 c e 	 l o 	 t o : 	 g l a s 	 b o 	 k o t 	 o b 	 j e k t 	
3
  Scru 	 ton, 	R., Aest 	 he 	 tics 	of 	Mu 	 sic,	Ox	 ford 	1999,	str . 	 VII.	
4
  Sei 	 del, 	 W .,	 »Französisc 	 he 	 Mu	 sikt 	 heo 	 rie 	 im	 16.	 und	 17.	 Ja 	 hr 	 hun	 dert«, 	 Gesc hich te der 
Mu sikt heo rie, 9, 	 Ent ste hung na tio na ler T ra di tio nen: Fran kr eich, En gland,	 Darm 	 stadt 	
1986, 	str . 	46.
5
	 	 V 	 gos 	 po	 dar 	 skem 	 je 	 zi	 ku	 kla 	 sič 	 ne 	 la 	 tinš 	 či	 ne 	 je 	 zaz 	 na 	 mo	 va 	 la 	 be 	 se 	 da 	 ti 	 sto, 	 kar 	 se 	 je 	 sku 	 paj, 	
naen 	 krat 	 steh 	 ta 	 lo. 	 Od 	 tod 	 so 	 izš 	 li 	 dru 	 gi 	 po 	 me 	 ni, 	 med 	 ka 	 te 	 ri 	 mi 	 so 	 do 	 bi 	 ček, 	 pri 	 hra 	 nek, 	
skraj 	 ša 	 na 	 pot, 	 bliž 	 nji 	 ca 	 in 	 dru 	 gi. 	 A La tin Dic tio nary , Ox	 ford 	 1998 	 (»Le 	 wis 	 and 	 Short«), 	
ge 	 slo 	»com 	 pen 	 dium«.
J. 	SNOJ, 	 	GLASBA 	KOT 	PREDMET 	KAR TEZIJANSKEGA 	 VIDENJA 	SVET A
105
slu 	 šne	 zaz 	 na 	 ve	 z	 do	 lo	 če	 nim	 učin	 kom.	 Če	 Kom	 pen	 dij	 vi	 di	 mo	 tako, 	 po	 tem 	
Des 	 car 	 te 	 sov 	 pr 	 ve	 nec 	 ni	 delo,	 ki	 ne	 bi	 ime	 lo	 zve	 ze	 z	 nje	 go	 vo	 ka 	 snej 	 šo	 pot -
jo.	 Nas 	 prot 	 no:	 Kom	 pen	 dij	 o	 glas 	 bi	 je	 na 	 čr 	 ti 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 ve	 ga 	 ka 	 snej 	 še	 ga 	
mi	 sel 	 ne	 ga 	 raz 	 vo	 ja 	 in	 gle	 de	 na 	 to, 	 da 	 je	 fi 	 lo	 zo	 fo	 vo	 prvo 	 delo,	 pred 	 stav 	 lja 	
celo 	 iz	 ho	 diš	 če	 ti 	 ste 	 poti, 	 ki	 ga 	 je	 ka 	 sne 	 je	 pri 	 pe	 lja 	 la 	 do	 Raz 	 pra 	 ve	 o	 me	 to 	 di 	
in	 Me	 di	 ta 	 cij. 	 Ta, 	 že	 pri 	 dru 	 gih	 raz 	 prav 	 ljal 	 cih 	 za 	 pa 	 že	 ni	 vi	 dik	 Des 	 car 	 te 	 so -
ve	 ga 	 Kom	 pen	 di	 ja,
6
	 je 	 iz	 po	 stav 	 lje n	 in	 pou	 dar 	 jen 	 tudi 	 v	 tem 	 raz 	 prav 	 lja 	 nju,	
iz	 ha 	 ja 	 joč	 iz	 po	 drob 	 ne 	 ga 	 bra 	 nja, 	 vzpo	 re 	 ja 	 nja 	 in	 is 	 ka 	 nja 	 po	 ve 	 zav 	 med 	
Des 	 car 	 te 	 so 	 vi 	 mi	mi	 sli 	 mi.	
Ob	 dejs 	 tvu, 	 da 	 je 	 Des 	 car 	 te 	 sov 	 Kom 	 pen 	 dij 	 nje 	 go	 vo	 edi 	 no	 glas 	 be -
no 	 teo 	 ret 	 sko 	 delo, 	 se 	 po	 ra 	 ja 	 vpra 	 ša 	 nje, 	 za 	 kaj 	 je 	 Des 	 car 	 tes, 	 ki 	 si 	 cer 	 ni	 bil	
glas 	 be 	 nik	 in	 to 	 tudi 	 ni 	 na 	 me 	 ra 	 val 	 biti, 	 na 	 za 	 čet 	 ku	 svo 	 je 	 znans 	 tve 	 ne 	 in	
fi 	 lo	 zof	 ske 	 poti 	 skle 	 nil 	 obrav 	 na 	 va 	 ti 	 prav 	 glas 	 bo.	 Če 	 prav 	 na 	 to 	 vpra 	 ša 	 nje 	
ni 	 ne 	 po	 sred 	 ne 	 ga 	 od	 go	 vo	 ra, 	 je 	 iz	 bi	 ro 	 pred 	 me 	 ta 	 in 	 na 	 sta 	 nek 	 Kom	 pen 	 di	 ja 	
mo 	 go	 če 	 os 	 vet 	 li	 ti 	 z	 ori 	 som 	 zgod	 nej 	 ših	 let 	 v	 Des 	 car 	 te 	 so 	 vi	 bio	 gra 	 fi 	 ji	 in	
ori 	 som 	 živ	 ljenj 	 skih 	 oko	 liš	 čin,	 v	 ka 	 te 	 rih 	 je 	 bil	 Des 	 car 	 tes 	 v	 ča 	 su 	 nje 	 go	 ve -
ga 	 sno 	 va 	 nja. 	 S	 tem 	 bo	 hkra 	 ti 	 po	 dan 	 tudi 	 zu 	 na 	 nji,	 hi	 sto 	 rio 	 graf 	 ski 	 ok	 vir 	
za 	 čet 	 kov	Des 	 car 	 te 	 so 	 vih	is 	 kanj. 	
Ni	 zna 	 no,	 kje	 na 	 t anč 	 no	 je	 René	 Des 	 ca r 	 t es, 	 t ret 	 ji	 ot rok 	 Joa c 	 hi	 ma 	 Des -
car 	 te 	 sa, 	 svet 	 ni	 ka 	 bre 	 tanj 	 ske 	 ga 	 par 	 la 	 men 	 ta, 	 pre 	 ži	 vel 	 zgod	 nje 	 otroš 	 tvo. 	 V 	
ča 	 su 	 Renéje 	 ve 	 ga 	 rojs 	 tva 	 se 	 je 	 nje 	 gov	 oče 	 mu	 dil	 na 	 za 	 se 	 da 	 nju	 par 	 la 	 men 	 ta 	
v	 Ren 	 ne 	 su 	 in	 če 	 prav 	 je 	 dru 	 ži	 na 	 ži	 ve 	 la 	 v	 Châtel 	 le 	 raul 	 tu, 	 ka 	 kih	 30 	 km 	 se -
ver 	 no 	 od 	 Poi 	 tier 	 sa, 	 je 	 bil 	 Des 	 car 	 tes 	 dne 	 31. 	 mar 	 ca 	 1596 	 ro 	 jen 	 na 	 domu 	
svo 	 je 	 ma 	 te 	 re 	 v 	 kra 	 ju 	 Le 	 Haye, 	 da 	 nes 	 po 	 fi 	 lo 	 zo 	 fu ime 	 no 	 va 	 nem 	 Des 	 car 	 tes, 	
ka 	 kih 	 70 	 km 	 juž 	 no 	 od 	 T our 	 sa. 	 Do 	 bro 	 leto 	 po 	 Renéje 	 vem 	 rojs 	 tvu 	 je 	 ob 	
po 	 ro 	 du 	 če 	 tr 	 te 	 ga, 	 prav 	 tako 	 v 	 Le 	 Ha 	 ye 	 ju 	 ro 	 je 	 ne 	 ga 	 otro 	 ka, 	 mati 	 umr 	 la 	 in 	
René 	 je 	 odt 	 lej 	 ži 	 vel 	 s 	 svo 	 jo 	 pe 	 stu 	 njo: 	 mor 	 da 	 na 	 domu 	 svo 	 je 	 sta 	 re 	 ma 	 te 	 re, 	
mor 	 da 	 pa 	 tudi 	 kje 	 drug 	 je.
7
	 Od	 lo	 čil	 ne 	 je 	 kot 	 to, 	 kje 	 je 	 pre 	 ži	 vel 	 otroš 	 tvo, 	
pa 	 je 	 bilo	 za 	 mla 	 de 	 ga 	 Des 	 car 	 te 	 sa 	 dejs 	 tvo, 	 da 	 je 	 bil,	 tako 	 kot 	 po	 prej 	 že 	
nje 	 gov	 brat, 	 po	 slan 	 v	 je 	 zuit 	 sko 	 šo	 lo	 v	 kra 	 ju	 La 	 Flčche, 	 prib 	 ližno	 40	 km	
ju 	 go 	 za 	 hod	 no	 od	 Le 	 Man 	 sa 	 ob	 Loi	 ri, 	 ki	 je 	 bila 	 po	 Des 	 car 	 te 	 so 	 vih	 last 	 nih	
be 	 se 	 dah 	 ena 	 naj 	 slo 	 vi	 tej 	 ših	 v	 ta 	 krat 	 ni	 Evro 	 pi.
8
	 Let 	 ni	 ce 	 nje 	 go	 ve 	 ga 	 pri 	 ho	 da 	
v 	 šo 	 lo 	 in	 od	 ho	 da 	 niso 	 na 	 tanč 	 no	 ugo 	 tov 	 lje 	 ne: 	 tja 	 naj 	 bi	 pri 	 šel 	 leta 	 1606	 ali 	
1607	 in	 šo	 la 	 nje 	 naj 	 bi	 do	 kon	 čal 	 1614	 ali 	 1615,	 ko	 mu	 je 	 bilo	 18	 ali 	 19	 let.
9
 
6
  Augst, 	 B.,	 »Des 	 car 	 tes’ s 	 Com	 pen 	 dium	 on	 Mu	 sic«, 	 Jour	 nal	 of 	 the	 Hi	 story	 of 	 Ideas,	 XXVI, 	
1965,	str . 	1 19–132.	
7
 Ro	 dis–Le 	 wis, 	G.,	nav . 	delo, 	str . 	22–23.	
8
 Des car tes, R., Dis cours de la métho de, Oeu 	 vres 	 de 	 Des 	 car 	 tes, 	 VI,	 izd.	 Ch.	 Adam 	in P. 	
T an 	 nery ,	Pa 	 riz 	1982, 	str . 	4–5.	
NAST ANEK	DESCAR TESOVEGA 	KOMPENDIJA
106
Kak 	 šno	 je	 bilo	 šo	 la 	 nje	 na 	 tej 	 us 	 ta 	 no	 vi	 in	 kak 	 šne	 glas 	 be	 ne	 izo-
braz 	 be	 bi	 bil	 Des 	 car 	 tes 	 lah 	 ko	 de	 le	 žen?	 Je	 dro 	 šol	 ske 	 ga 	 pro 	 gra 	 ma 	 je	 bil 	
»štu 	 dij	 ari 	 sto 	 te 	 ljan 	 ske 	 lo	 gi	 ke,	 me	 ta 	 fi 	 zi	 ke,	 na 	 ra 	 vo	 slov 	 ja 	 in	 eti 	 ke«
10
. V 
svo 	 ji	 ka 	 sne 	 je	 na 	 pi	 sa 	 ni	 Raz 	 pra 	 vi	 o	 me	 to 	 di	 Des 	 car 	 tes 	 ome	 nja, 	 ne	 da 	 bi 	
na 	 šte 	 val 	 pred 	 met 	 nik	 šo	 le,	 vr 	 sto 	 po	 dro 	 čij,	 s 	 ka 	 te 	 ri 	 mi	 se 	 je	 v	 ča 	 su 	 šo	 la -
nja 	 sez 	 na 	 njal; 	 če	 jih	 pro 	 sto, 	 brez 	 na 	 tanč 	 nej	 še	 do	 lo	 či	 tve 	 na 	 šte 	 je	 mo,	 so	
to: 	 je	 zi	 ki,	 zgo	 do	 vi	 na, 	 re 	 to 	 ri 	 ka, 	 poe	 zi	 ja, 	 ma 	 te 	 ma 	 ti 	 ka, 	 eti 	 ka, 	 teo 	 lo	 gi	 ja, 	
fi 	 lo	 zo	 fi 	 ja, 	 pra 	 vo,	 me	 di	 ci 	 na.
11
	 Ne	 ozi	 ra 	 je	 se 	 na 	 de	 jan 	 ski 	 pred 	 met 	 nik	 je 	
go	 to 	 vo,	 da 	 si 	 je	 mla 	 di	 Des 	 car 	 tes 	 v	 La 	 Flčche 	 –	 kljub	 svo 	 jim	 ka 	 snej 	 šim 	
kri 	 t ič	 nim	 po	 mi	 sl e	 kom	 –	 pri 	 do	 bil	 t e	 meljito 	 izo	 bra z	 bo	 in	 ra z	 gle	 da 	 nost . 	
V en	 dar 	 pa 	 mla 	 di	 go	 je	 nec 	 ni	 os 	 tal 	 le	 pri 	 tem, 	 kar 	 je	 pro 	 gram 	 šo	 le 	
izrec 	 no	 zah 	 te 	 val; 	 kot 	 pra 	 vi	 sam, 	 ga 	 je	 ve	 do	 želj	 nost 	 vo	 di	 la 	 k	 pre 	 bi	 ra -
nju	 naj 	 raz 	 lič	 nej	 ših	 knjig,	 ki	 jih	 je	 mo	 gel	 do	 bi	 ti 	 na 	 us 	 ta 	 no	 vi	 in	 ki	 so	
bile	 pos 	 ve	 če	 ne	 bo	 di	 si 	 priz 	 na 	 nim	 ali 	 pa 	 manj 	 zna 	 nim	 pred 	 me	 tom.
12
 
Zdi	 se, 	 da 	 je	 Des 	 car 	 tes 	 na 	 šo	 li	 uži	 val 	 ug	 led	 in	 kot 	 po	 ro 	 ča 	 nje	 gov	 prvi 	
bio	 graf 	 Bail 	 let 	 tudi 	 do	 lo	 če	 ne	 kon	 ce 	 si 	 je,	 npr .	 da 	 je	 med	 dru 	 gim	 tudi 	
za 	 ra 	 di	 krh 	 ke	 ga 	 zdrav 	 ja 	 smel 	 ju	 tra 	 in	 do	 pold	 ne	 ve	 po	 le	 ža 	 va 	 ti 	 v	 po	 ste 	 lji, 	
pre 	 da 	 ja 	 joč	se 	bra 	 nju	in	raz 	 miš	 lja 	 nju.
13
 
Je	 zuit 	 s ka 	 šo	 la, 	 ka 	 kr 	 šna 	 je	 bila 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 va, 	 je	 brez 	 dvo	 ma 	
vklju	 če	 va 	 la 	 tudi 	 uk	 var 	 ja 	 nje	 z	 glas 	 bo,	 pet 	 je	 in	 mor 	 da 	 tudi 	 igra 	 nje. 	
Pred 	 vi	 de	 va 	 t i	 sme 	 mo,	 da 	 so 	 go	 jen	 c i	 šo	 le	 so 	 de	 lo	 va 	 li	 pri 	 bo	 go	 služ 	 ju,	 kjer 	
bi	 mo	 gli	 peti 	 bodisi 	 eno	 gla 	 sni 	 ko	 ral, 	 iz	 vir 	 no	 li	 tur 	 gič	 no	 glas 	 bo,	 ali 	 pa 	
us 	 trez 	 ni	 re 	 per 	 toar 	 mo	 tet 	 nih	 in	 več	 gla 	 snih 	 li	 tur 	 gič	 nih	 kom	 po	 zi	 cij, 	 tj. 	
več	 gla 	 snih 	 ug	 las 	 bi	 tev 	 la 	 tin 	 skih 	 li	 tur 	 gič	 nih	 be	 se 	 dil.	 Po	 leg	 tega 	 bi	 bilo 	
gle	 de	 na 	 tip 	 šo	 le	 mož	 no,	 da 	 bi	 bila 	 glas 	 ba 	 pri 	 sot 	 na 	 na 	 njej	 še	 dru 	 ga 	 če, 	
npr .	 kot 	 se 	 stav 	 ni	 del	 mo	 re 	 bit 	 nih	 šol	 skih 	 iger .	 Žal 	 us 	 trez 	 ne	 štu 	 di	 je,	 ki 	
bi	 ra 	 zi	 ska 	 le	 glas 	 be	 no	 živ	 lje	 nje	 us 	 ta 	 no	 ve,	 do	 slej, 	 ko	 li	 kor 	 je	 mo	 go	 če 	
so 	 di	 t i,	 niso 	 bile	 oprav 	 lje	 ne.	 T udi	 pred 	 met 	 nik	 šo	 le	 ni	 poz	 nan 	 do	 t o	 lik	 šne 	
mere, 	 da 	 bi	 bilo	 iz	 nje	 ga 	 toč 	 ne	 je	 raz 	 vid	 no,	 ka 	 te 	 ro 	 glas 	 be	 no	 teo 	 re 	 tič 	 no 	
zna 	 nje	 je	 pred 	 vi	 de	 val 	 in	 v	 ka 	 te 	 rem 	 ok	 vi	 ru. 	 T ako 	 si 	 ni	 mo	 go	 če	 us 	 tva -
ri 	 ti 	 ja 	 snej 	 še	 pred 	 sta 	 ve	 o	 tem, 	 kak 	 šen	 je	 bil	 glas 	 be	 ni	 raz 	 gled	 mla 	 de	 ga 	
Des 	 car 	 te 	 sa, 	 ka 	 te 	 ro 	 glas 	 bo	 je	 de	 ja n	 sko 	 poz	 nal, 	 do	 ka 	 te 	 re 	 mere 	 je	 raz 	 vil 	
svo 	 je	 glas 	 be	 ne	 spo 	 sob 	 no	 sti 	 in	 ka 	 te 	 ro 	 glas 	 be	 no	 teo 	 re 	 tič 	 no	 zna 	 nje	 si 	 je 	
na 	 šo	 li	 pri 	 do	 bil.	 V 	 Raz 	 pra 	 vi	 o	 me	 to 	 di,	 kjer 	 go	 vo	 ri 	 o	 svo 	 jem	 uče	 nju 	
9
  Gar 	 ber ,	D.,	nav. delo, str. 2.
10
  Gar 	 ber ,	D.,	nav. delo, str. 2. 
11
  Des car tes, R., Dis cours de la métho de, str . 	5–6.	
12
  Des car tes, R., Dis cours de la métho de, str . 	5.	
13
  Ro	 dis–Le 	 wis, 	G.,	nav . 	delo, 	str . 	24.	
J. 	SNOJ, 	 	GLASBA 	KOT 	PREDMET 	KAR TEZIJANSKEGA 	 VIDENJA 	SVET A
107
in	štu 	 di	 ju,	Des 	 car 	 tes 	glas 	 be	si 	 cer 	nik	 jer 	ne	ime	 nu	 je;	ven	 dar 	si 	lah 	 ko 	
mi	 sli 	 mo,	 da 	 so 	 bile	 med	 knji	 ga 	 mi,	 ki	 jih	 je	 na 	 šo	 li	 pre 	 bi	 ral 	 iz	 last 	 ne	 ga 	
za 	 ni	 ma 	 nja, 	 tudi 	 dela 	 s 	 po	 droč 	 ja 	 glas 	 be.	 Prav 	 tako 	 je	 tre 	 ba 	 pou	 da 	 ri 	 ti, 	 da 	
je	 mo	 ral 	 ime	 ti 	 Des 	 car 	 tes 	 tudi 	 oseb 	 no	 iz	 kuš	 njo	 z	 glas 	 bo:	 iz	 nje	 go	 ve	 ga 	
Kom	 pen	 di	 ja 	 je	 ja 	 sno 	 raz 	 vid	 no,	 da 	 je	 imel	 z	 ma 	 lo	 šte 	 vil	 ni	 mi	 iz	 je	 ma 	 mi 	
o	 opi	 so 	 va 	 nih	 glas 	 be	 nih	 tvor 	 bah 	 natanč 	 no	 glas 	 be	 no	 pred 	 sta 	 vo,	 ki	 je 	
mo	 gla 	na 	 sta 	 ti 	le	na 	os 	 no	 vi	us 	 trez 	 ne	glas 	 be	 ne	iz	 kuš	 nje.
Po	 kon	 ča 	 nem	 šo	 la 	 nju	 pri 	 je	 zui	 tih 	 je	 Des 	 car 	 tes 	 od	 šel	 na 	 uni	 ver -
zo	v	Poi	 tiers; 	ni	zna 	 no,	ko	 li	 ko	časa 	je	pre 	 bil	tam, 	a 	ko	 nec 	leta 	1616, 	
ko	 mu	 je	 bilo	 dvaj 	 set 	 let, 	 je	 tu 	 do	 se 	 gel	 ba 	 ka 	 la 	 vreat 	 iz	 pra 	 va.
14
	 T udi 	
za 	 na 	 sled 	 njih	 ne	 kaj 	 let 	 je	 iz	 fi 	 lo	 zo	 fo	 ve	 ga 	 živ	 lje	 nja 	 zna 	 no	 zelo	 malo 	
za 	 nes 	 lji	 ve	 ga. 	 V 	 Raz 	 pra 	 vi	 o	 me	 to 	 di	 Des 	 car 	 tes 	 pove,	 da 	 se 	 za 	 ra 	 di	 neke 	
vr 	 ste 	 ra 	 zo	 ča 	 ra 	 nja 	 nad 	 zna 	 nost 	 mi	 ni	 mo	 gel	 od	 lo	 či	 ti, 	 da 	 bi	 se 	 še	 na 	 da 	 lje 	
uk	 var 	 jal 	 z	 nji	 mi,	 in	 da 	 je	 os 	 ta 	 nek	 svo 	 je	 mla 	 do	 sti 	 pre 	 ži	 vel	 na 	 po	 to -
va 	 njih,	 spoz 	 na 	 va 	 joč	 dvo	 re, 	 vo	 jaš 	 ko	 živ	 lje	 nje,	 lju	 di.
15
 V re sni ci se je 
Des 	 car 	 tes 	 od	 lo	 čil	 za 	 po	 klic 	 vo	 jaš 	 ke	 ga 	 iz	 ve	 den	 ca 	 in	 bil	 vsaj 	 leta 	 1618 	
že	 na 	 Ni	 zo	 zem	 skem, 	 v	 ar 	 ma 	 di	 ni	 zo	 zem	 ske 	 ga 	 dr 	 žav 	 ni	 ka 	 Ma 	 vri 	 ci 	 ja 	
Na s 	 sa u	 ske 	 ga, 	 os 	 vo	 bo	 di	 t e	 lja 	 Ni	 zo	 zem	 ske 	 iz	 pod	 špa n	 ske 	 nad 	 vla 	 de. 	
T u	 je	 10.	 no	 vem	 bra 	 1618	 sre 	 čal 	 ni	 zo	 zem	 ske 	 ga 	 znans 	 tve 	 ni	 ka 	 Isaa 	 ca 	
Beeck 	 ma 	 na, 	ki	je	malo 	pred 	tem 	opra 	 vil	dok	 to 	 rat 	iz	me	 di	 ci 	 ne. 	
Če	 pr av 	 st a 	 Des 	 c ar 	 t es 	 in	 Beeck 	 man 	 pr e	 bi	 la 	 sku 	 paj 	 le	 ne	 ka j	 me	 se -
cev ,	 je	 bilo	 sre 	 ča 	 nje	 za 	 Des 	 car 	 te 	 sov 	 na 	 dalj 	 nji	 raz 	 voj	 zelo	 po	 mem	 bno, 	
mor 	 da 	 c elo	 od	 lo	 čil	 no;	 zdi	 se ,	 da 	 je	 Des 	 c ar 	 t es 	 v	 po	 go	 vo	 ri h	 z	 Beeck 	 ma -
nom	–	ob	 če	 va 	 la 	sta 	la 	 tin 	 sko, 	ker 	se 	je	Des 	 car 	 tes 	ta 	 čas 	ni	 zo	 zemš	 či	 ne 	
še	 le	 učil	 –	 po	 nov	 no	 obu	 dil	 za 	 ni	 ma 	 nje	 za 	 ti 	 sto, 	 nad 	 če	 mer 	 je	 bil	 ra 	 zo	 ča -
r an. 	 Beeck 	 man 	 je	 sv o	 je	 ga 	 mlaj 	 še	 ga 	 pri 	 ja 	 t e	 lja 	 se z	 na 	 nil	 s 	 t a 	 krat 	 no	 vi	 mi 	
znans 	 tve 	 ni	 mi	 ide	 ja 	 mi	 in	 mu	 med	 dru 	 gim	 pre 	 do	 čil	 po	 men	 ma 	 te 	 ma 	 ti 	 ke 	
pri 	 ra 	 zi	 sko 	 va 	 nju	 na 	 ra 	 ve.	 V 	 smi 	 slu 	 nju	 ne	 ga 	 so 	 de	 lo	 va 	 nja 	 in	 pri 	 ja 	 teljs 	 tva 	
je	Beeck 	 man 	Des 	 car 	 te 	 su 	po	 da 	 ril 	zvež	 čič,	v	ka 	 te 	 re 	 ga 	naj 	bi	De	 car 	 tes 	
za 	 pi	 so 	 val 	 raz 	 no	 vrst 	 na 	 opa 	 ža 	 nja; 	 v	 ta 	 neo	 hra 	 nje	 ni	 »re 	 gi	 ster«, 	 kot 	 se	
je	ime	 no	 val, 	je	Des 	 car 	 tes 	med	dru 	 gim	za 	 pi	 sal 	tudi 	svo 	 je	le	 gen	 dar 	 ne 	
sa 	 nje,	 neke	 vr 	 ste 	 vi	 de	 nja, 	 ki	 jih	 je	 imel	 po	 dne	 vih	 in	 ten 	 ziv	 ne	 ga 	 raz -
miš	 ljanja 	 sre 	 di	 vo	 jaš 	 ke	 ga 	 brez 	 de	 lja 	 v	 no	 či	 med	 10.	 in	 1 1.	 no	 vem	 brom 	
1619	 in	 ki	 so 	 ga 	 do	 konč	 no	 pre 	 pri 	 ča 	 la 	 o	 smi 	 slu 	 na 	 dalj 	 nje	 ga 	 dela 	 ter 	
o	 po	 slans 	 tvu, 	 ki	 naj 	 bi	 ga 	 imel	 kot 	 fi 	 lo	 zof.
16
	 Vse 	 ka 	 kor 	 je	 sre 	 ča 	 nje	 z 	
Beeck 	 ma 	 nom	 pri 	 po	 mo	 glo,	 da 	 je	 Des 	 car 	 tes 	 spre 	 gle	 dal 	 smi 	 sel 	 svo 	 je	 ga 	
14
  Gar 	 ber ,	D.,	nav . 	delo, 	str . 	2;	Ro	 dis–Le 	 wis, 	G., nav. delo, str. 28.
15
  Des car tes, R., Dis cours de la métho de, str . 	9.	
16
  Gar 	 ber ,	 D.,	 nav .	 delo, 	 str .	 2;	 Ro 	 dis–Le 	 wis, 	 G.,	 nav .	 delo, 	 str .	 28–31.	 –	 Glav 	 ni	 vir 	 za 	
NAST ANEK	DESCAR TESOVEGA 	KOMPENDIJA
108
do	 ta 	 krat 	 ne	 ga 	 zna 	 nja 	 in	 si 	 za 	 mi	 slil 	 ter 	 za 	 sno 	 val 	 svo 	 jo	 bo	 do	 čo	 znans -
tve 	 no	in	fi 	 lo	 zof	 sko 	pot. 	 T udi	v	Raz 	 pra 	 vi	o	me	 to 	 di	ome	 nja 	Des 	 car 	 tes 	
svo 	 je	 triind 	 vaj 	 se 	 to 	 leto 	 –	 23	 let 	 je	 do	 pol	 nil	 mar 	 ca 	 1619	 –	 kot 	 čas, 	 ko 	
se 	je	že	za 	 ve	 dal 	bis 	 tve 	 nih	os 	 nov	svo 	 je	 ga 	miselne 	 ga 	sve 	 ta.
17
Prav 	 čas 	 dru 	 že	 nja 	 z	 Beeck 	 ma 	 nom	 pa 	 je	 bil	 tudi 	 čas 	 na 	 stan 	 ka 	
Kom	 pen	 di	 ja 	 o	 glas 	 bi,	 s aj 	 je	 bilo	 to 	 prvo 	 Des 	 car 	 te 	 s o	 vo	 delo	 do	 kon	 ča 	 no 	
zad 	 nji	 dan 	 leta 	 1618.	 Des 	 car 	 tes 	 ga 	 je	 to 	 rej 	 pi	 sal 	 v	 ted 	 nih	 pred 	 tem, 	 se	
pra 	 vi	 v	 no	 vem	 bru 	 in	 de	 cem 	 bru 	 ime	 no	 va 	 ne	 ga 	 leta, 	 v	 ča 	 su 	 pr 	 vih	 sti 	 kov 	
in	 raz 	 prav 	 z	 Beeck 	 ma 	 nom.	 T o	 zu	 na 	 nje,	 ča 	 sov 	 no	 sov 	 pa 	 da 	 nje	 pa 	 z	 ozi-
rom 	 na 	 po	 men,	 ki	 ga 	 je	 imel	 Beeck 	 man 	 v	 Des 	 car 	 te 	 so 	 vem	 živ	 lje	 nju, 	
naj 	 brž 	 ni	 zgolj	 slu 	 čaj 	 na 	 oko	 liš	 či	 na; 	 samo 	 po	 sebi 	 na 	 pe	 lju	 je	 na 	 zgo	 raj 	
izra 	 že	 no	 mi	 sel, 	 da 	 je	 Des 	 car 	 te 	 sov 	 Kom	 pen	 dij	 že	 na 	 poti 	 nje	 go	 ve	 ga 	
ka 	 snej 	 še	 ga 	 mi	 sel 	 ne	 ga 	 raz 	 vo	 ja. 	 Vpra 	 ša 	 nje	 na 	 sta 	 ja 	 nja 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 ve	 ga 	
fi 	 lo	 zof	 ske 	 ga 	 si 	 st e	 ma 	 je	 go	 t o	 vo	 eno	 od	 t ež	 ko	 reš 	 lji	 vih	 vpra 	 ša nj	 v	 zve	 zi 	
z	 njim,	 saj 	 je	 Des 	 car 	 tes 	 svo 	 je	 de	 lo	 va 	 nje	 ra 	 zu	 mel	 kot 	 iz	 pol	 nje	 va 	 nje 	
na 	 čr 	 ta, 	 pro 	 gra 	 ma, 	 po	 ka 	 te 	 rem 	 naj 	 bi	 v	 smi 	 slu 	 splo 	 šnih	 spoz 	 nanj, 	
uni	 ver 	 zal 	 ne	 ga 	 ve	 de	 nja, 	 »mat 	 he	 sis 	 uni	 ver 	 sa 	 lis«, 	 kot 	 znans 	 tve 	 nik	 in 	
fi 	 lo	 zof	 raz 	 lo	 žil	 us 	 troj 	 ce 	 le	 ga 	 sve 	 ta. 	 Na 	 poti 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 ve	 ga 	 raz 	 vo	 ja 	
se 	 poj	 mu	 je	 jo	 nje	 go	 ve	 no	 vem	 br 	 ske 	 sa 	 nje	 na 	 vad 	 no	 kot 	 od	 lo	 čil	 ni	 preo -
brat. 	A 	 natančen 	 štu 	 dij	 Des 	 car 	 te 	 so 	 ve	 ko	 res 	 pon	 den	 ce 	 je	 po	 ka 	 zal, 	 da 	
je	 Des 	 car 	 tes 	 o	 neki	 »scien 	 tia 	 pu	 ni	 tus 	 nova«, 	 »do	 ce 	 la 	 novi	 zna 	 no	 sti«, 	
raz 	 miš	 ljal 	 že	 vsaj 	 pol	 leta 	 po	 prej, 	 in	 si 	 cer 	 v	 pi	 smu 	 Beeck 	 ma 	 nu	 iz 	
mar 	 ca 	 1619.	T o	 pa 	 nas 	 moč	 no	 prib 	 li	 ža 	 ča 	 su 	 na 	 stan 	 ka 	 Kom	 pen	 di	 ja 	 o 	
glas 	 bi,
18
	 in	 če	 se 	 po	 glo	 bi	 mo	 v	 nje	 go	 vo	 vse 	 bi	 no,	 mo	 re 	 mo	 vi	 de	 ti, 	 da 	
je	 Kom	 pen	 dij	 o	 glas 	 bi	 že	 raz 	 poz	 nav 	 ni	 izraz 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 vih	 ka 	 sne 	 je 	
izrec 	 no	 izra 	 že	 nih	 na 	 čel,	 da 	 pred 	 stav 	 lja 	 to 	 rej 	 v	 nje	 go	 vem	 mi	 sel 	 nem 	
raz 	 vo	 ju	prvi 	sa 	 mo	 stoj 	 ni	ko	 rak. 	
Na 	 sta 	 nek	 Kom	 pen	 di	 ja 	 si 	 je	 po	 tem 	 ta 	 kem	 mo	 go	 če	 za 	 mi	 sli 	 ti 	 ta 	 ko	 le: 	
Des 	 car 	 tes 	 se 	 je	 z	 vpra 	 ša 	 nji	 glas 	 be	 ne	 teo 	 ri 	 je	 zelo	 ver 	 jet 	 no	 sez 	 na 	 nil	 že 	
v 	 č a 	 s u 	 s vo	 je	 ga 	 šo	 la 	 nja, 	 ko	 je	 do	 neke 	 mere 	 raz 	 vil	 tudi 	 svo 	 je	 glas 	 be	 ne 	
spo 	 sob 	 no	 sti. 	 Stik 	 z	 Beeck 	 ma 	 nom	 ko	 nec 	 leta 	 1618	 mu	 je	 od	 prl 	 nov	 po-
gled	 na 	 zna 	 nost 	 in	 fi 	 lo	 zo	 fi 	 jo.	 V	 tem 	 ča 	 su 	 so 	 za 	 če	 li	 na 	 sta 	 ja 	 ti 	 prvi 	 obri 	 si 	
v s e	 bi	 no	Des 	 car 	 te 	 so 	 vih	sanj 	je	fi 	 lo	 zo	 fov	prvi 	bio	 graf 	 A.	Bail 	 let. 	Sa 	 nje	opi	 su 	 jo	 či	od-
lo	 mek	 iz	 nje	 go	 ve	 ga 	 dela 	La Vie de Mon si eur Des­ Car tes, Pa 	 riz 	 1691,	 je	 pre 	 ve	 den	 v 	
slo 	 venš	 či	 no:	 Bail 	 let, 	 A.,	 »Des 	 car 	 te 	 so 	 ve	 sa 	 nje	 z	 dne	 10.	 no	 vem	 bra 	 1619«,	 prev .	M. 
Bo	 žo	 vič,	 Raz pra ve, 1–2,	 1993 , Pr ob le mi,	 4–5	 1993,	 Fi	 lo	 zo	 fi 	 ja	 skoz	 psi	 hoa	 na	 li	 zo, 
VII,	str . 	437–441. 	
17
  Des car tes, R., Dis cours de la métho de, str. 22. 
18
  Augst, 	B., 	nav . 	delo, 	str . 	124–125.
J. 	SNOJ, 	 	GLASBA 	KOT 	PREDMET 	KAR TEZIJANSKEGA 	 VIDENJA 	SVET A
109
nje	 go	 ve	 ga 	 fi 	 lo	 zof	 s ke	 ga 	 s ve	 ta 	 in	 prve 	 pred 	 s ta 	 ve	 o	 s poz	 na 	 nju,	 izra 	 že	 nem 	
ka 	 sne 	 je	 v	 Raz 	 pra 	 vi	 o	 me	 to 	 di,	 po	 ka 	 te 	 rem 	 je	 vse 	 po	 ja 	 ve,	 naj 	 si 	 bodo	 še 	
tako 	 za 	 ple	 te 	 ni,	 mo	 go	 če	 raz 	 lo	 ži	 ti 	 z	 ne	 kaj 	 os 	 nov	 ni	 mi	 prin 	 ci 	 pi.
19
	 Naj 	 brž 	
se 	mu	je	zde	 lo,	da 	lah 	 ko	nova 	gle	 da 	 nja 	in	slut 	 nje	preiz 	 ku	 si 	na 	enem 	
od	 po	 dro 	 čij	 svo 	 je	 ga 	 ob	 sež 	 ne	 ga, 	 če	 prav 	 po	 last 	 ni	 pre 	 so 	 ji	 ne	 do	 bro 	
ute 	 me	 lje	 ne	 ga 	 zna 	 nja, 	 ki	 bi	 mu	 prav 	 s 	 tem 	 po	 sta 	 vil	 za 	 nes 	 lji	 vej	 še	 os -
no	 ve.	 Na 	 tanč 	 nej	 ši	 od	 go	 vor 	 na 	 vpra 	 ša 	 nje,	 za 	 kaj 	 je	 bila 	 to 	 prav 	 glas 	 ba, 	
ni	raz 	 vi	 den.
Des 	 car 	 te 	 so 	 va 	 na 	 dalj 	 nja 	 živ	 ljen	 ska 	 in	 mi	 sel 	 na 	 pot, 	 na 	 ka 	 te 	 ri 	 so	
bile	me	 nja 	 ve	vo	 jaš 	 kih	služb, 	po	 to 	 va 	 nja, 	bi	 va 	 nje	v	Pa 	 ri 	 zu,	pre 	 se 	 li	 tev 	
na 	 Ni	 zo	 zem	 sko 	 leta 	 1628,	 sti 	 ki	 z	 mi	 sle 	 ci 	 ča 	 sa, 	 sno 	 va 	 nje	 in	 ob	 jav 	 lja 	 nje 	
znans 	 tve 	 nih	 in	 filo 	 zof	 skih 	 spi 	 sov ,	 sprem 	 lja 	 nje	 od	 me	 vov	 na 	 nje,	 sled 	 njič 	
pa 	 pre 	 se 	 li	 tev 	 v	 Stock 	 holm	 na 	 dvor 	 šved	 ske 	 kra 	 lji	 ce 	 Kri 	 sti 	 ne,	 kjer 	 je 	
1 1.	 fe	 bruar 	 ja 	 1650	 umrl 	 za 	 pljuč	 no	 bo	 lez	 ni	 jo,	 je	 zu	 naj 	 s 	 Kom	 pen	 di-
jem	 te 	 sne 	 je	 po	 ve	 za 	 nih	 vpra 	 šanj. 	 Ome	 nje	 no	 naj 	 bo,	 da 	 se 	 Des 	 car 	 tes 	 z 	
vpra 	 ša 	 nji	 glas 	 be	 ne	 teo 	 ri 	 je	 ka 	 sne 	 je	 ni	 več	 na 	 črt 	 no	 uk	 var 	 jal; 	 na 	 če	 njal 	
jih	 je	 le	 pri 	 lož	 nost 	 no,	 v	 ko	 res 	 pon	 den	 ci, 	 zla 	 sti 	 v	 pi	 smih 	 M.	 Mer 	 sen -
neu,	kjer 	je	du	 cat 	na 	glas 	 be	 no	teo 	 ri 	 jo	na 	 na 	 ša 	 jo	 čih	se 	mest, 	v	ka 	 te 	 rih 	
so 	za 	 be	 le	 že	 na 	ne	 ka 	 te 	 ra 	Des 	 car 	 te 	 so 	 va 	na 	 dalj 	 nja 	opa 	 žanja 	in	sod 	 be.
20
 
Kljub	 temu, 	 da 	 Des 	 car 	 tes 	 svo 	 je	 ga 	 Kom	 pen	 di	 ja 	 ni	 ob	 ja 	 vil	 in	 da 	 je 	
v	 pos 	 ve	 ti 	 lu	 ob	 kon	 cu 	 spi 	 sa 	 pri 	 ja 	 te 	 lja 	 Beeck 	 ma 	 na 	 pro 	 sil, 	 naj 	 ga 	 ni	 ko-
mur 	 ne	 po	 ka 	 že,	 je	 v	 pre 	 pi	 sih, 	 naj 	 brž 	 ne	 toč 	 nih,	 delo	 kro 	 ži	 lo	 še	 za 	 ča 	 sa 	
nje	 go	 ve	 ga 	 živ	 lje	 nja. 	 M.	 Mer 	 sen 	 ne	 je	 Kom	 pen	 dij	 poz	 nal 	 in	 dom	 ne	 va 	
se, 	 da 	 je	 obe	 nem	 z	 Des 	 car 	 te 	 so 	 vi	 mi	 ko	 res 	 pon	 denč	 no	 spo 	 ro 	 če	 ni	 mi 	
mi	 sli 	 mi	 vpli	 va 	 lo	 na 	 nje	 go	 vo	 glas 	 be	 no	 teo 	 ret 	 sko 	 delo.
21
	 Kom	 pen	 dij	 je 	
bil	 pr 	 vič	 iz	 dan 	 še	 le	 leta 	 1650,	 ta 	 koj	 po	 Des 	 car 	 te 	 so 	 vi	 smr 	 ti, 	 in	 si 	 cer 	 v 	
Utrech 	 tu. 	 A 	 ta 	 iz	 da 	 ja 	 ni	 na 	 sta 	 la 	 na 	 os 	 no	 vi	 Des 	 car 	 te 	 so 	 ve	 ga 	 ro 	 ko	 pi	 sa, 	
pač 	 pa 	 na 	 os 	 no	 vi	 po	 iz	 da 	 ja 	 te 	 lje	 vem	 mne	 nju	 toč 	 ne	 ga 	 pre 	 pi	 sa 	 ne	 ke	 ga 	
Des 	 car 	 te 	 s o	 ve	 ga 	 »učen	 ca«.
22
	 Na 	 s led	 nji	 dve	 iz	 da 	 ji	 s ta 	 izš	 li	 1653	 in 	
19
  Des car tes, R., Dis cours de la métho de, str . 	18–19.	
20
	 Sez 	 nam 	 teh 	 mest 	 z 	 na 	 ved 	 bo	 te 	 ma 	 ti 	 ke 	 je 	 ob 	 jav 	 ljen 	 v	 an 	 gleš 	 kem 	 pre 	 vo	 du	 Kom	 pen 	 di	 ja: 	
De s c a r t e s, R., Com	 pen	 dium	 of 	 Mu	 sic,	prev. W .	 Ro	 be rt, 	 uvod	 in	 opom	 be 	 na 	 pi	 sa l	 Ch.	 Ke nt, 	
Ame 	 ri 	 can 	 In 	 sti 	 tu 	 te 	 of 	 Mu 	 si 	 co 	 logy 	 1961 	 (Mu 	 si 	 co 	 lo 	 gi 	 cal 	 Stu 	 dies 	 and 	 Do 	 cu 	 ments, 	 8), 	 str .	
55–56;	 temu 	 je 	 tre 	 ba 	 do	 da 	 ti 	 vsaj 	 še 	 pi 	 smo 	 Con	 stan 	 ti 	 nu	 Huy	 gen 	 su 	 (Oeu 	 vres 	 de 	 Des 	 car -
tes, IV ,	izd.	Ch.	 Adam in P . 	 T an 	 nery , 	Pa 	 riz 	1989,	str . 	678)	in	za 	 pis 	o	stru 	 nah 	man 	 do 	 li 	 ne 	
v 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 vih 	 za 	 pi 	 skih, 	 ob 	 jav 	 lje 	 nih 	 kot 	 Co gi ta tio nes pri va tae	 (Oeu 	 vres 	 de 	 Des 	 car 	 tes, 
X,	izd.	Ch.	 Adam in P . 	 T an 	 nery , 	Pa 	 riz 	1986,	str . 	227).
21
  Kent, 	Ch.,	»In	 tro 	 duc 	 tion«, 	Des car tes, R., Com	 pen	 dium 	of 	Mu	 sic,	str . 	8–9.	
22
	 	 Oeu	 vres 	 de	 Des 	 car 	 tes , 	 X,	 str .	 79,	 kjer 	 je	 v	 op.	 a. 	 ob	 jav 	 ljen	 tudi 	 la 	 tin 	 ski 	 uvod	 v	 to 	
iz	 da 	 jo. 	
23
	 	 Fak 	 si 	 mi	 le 	 te 	 iz	 da 	 je 	 je 	 z	 is 	 tim 	 uvo	 dom,	 kot 	 ga 	 ima 	 utrecht 	 ska 	 iz	 da 	 ja, 	 ob	 jav 	 ljen 	 v	 nemš 	 kem	
NAST ANEK	DESCAR TESOVEGA 	KOMPENDIJA
110
1656	 v	 Am	 ster 	 da 	 mu	 in	 vsaj 	 sled 	 nja 	 je	 bila 	 na 	 prav 	 lje	 na 	 po	 utrecht 	 ski.
23
 
Da 	 je	 glas 	 be	 no	 teo 	 ret 	 sko 	 delo	 slav 	 ne	 ga 	 fi 	 lo	 zo	 fa 	 vzbu	 ja 	 lo	 za 	 ni	 ma 	 nje, 	
pri 	 ča 	 jo	ob	 ja 	 ve	pre 	 vo	 dov	v	an 	 gleš	 či	 no	iz	leta 	1653,	flamš 	 či	 no	iz	leta 	
1661	 in	 fran 	 coš 	 či	 no	 iz	 leta 	 1668.
24
	 Fran 	 co 	 ski 	 pre 	 vod	 je	 bil	 na 	 prav 	 ljen 	
po	 Des 	 car 	 te 	 so 	 vem	 zdaj 	 iz	 gub	 lje	 nem	 ori 	 gi	 na 	 lu,	 ki	 je	 bil	 naj 	 den	 v	 fi 	 lo-
zo	 fo	 vi	 za 	 puš	 či	 ni,	 in	 ven	 ta 	 ri 	 zi	 ra 	 ni	 14.	 fe	 bruar 	 ja 	 1650	 v	 Stock 	 hol	 mu.
25
 
Po	 leg	 teh 	 iz	 daj 	 se 	 je	 ohra 	 ni	 lo	 tudi 	 ne	 kaj 	 pre 	 pi	 sov .
26
 Dejs tvo, da se 
je	Des 	 car 	 te 	 sov 	la 	 tin 	 ski 	tekst 	ohra 	 nil	le	v	pre 	 pi	 sih, 	je	naj 	 brž 	kri 	 vo	za 	
ne	 ka 	 te 	 ra 	tež 	 ko	ra 	 zum	 lji	 va 	me	 sta 	in	ne	 ka 	 te 	 re 	očitne 	na 	 pa 	 ke	v	njem. 	
Des 	 car 	 te 	 sov 	 Kom	 pen	 dij	 o	 glas 	 bi	 je	 za 	 sno 	 van 	 kot 	 str 	 njen	 pov	 ze-
tek 	 bis 	 tve 	 ne	 ga; 	 tak 	 me	 sto 	 ma 	 nima 	 pre 	 ho	 dov	 od	 ene	 ga 	 sklo 	 pa 	 mi	 sli 	 k 	
dru 	 ge	 mu	 in	 vča 	 sih 	 ne	 ime	 nu	 je	 po	 ve	 zav 	 med	 po	 sa 	 mič	 ni	 mi	 vse 	 bin	 ski 	 mi 	
deli,	 pred 	 po	 stav 	 lja 	 joč,	 da 	 jih	 nje	 gov	 na 	 slov 	 nik	 vidi	 sam. 	 Gle	 de	 na 	
to, 	 da 	 Des 	 car 	 tes 	 be	 se 	 di	 la 	 ni	 na 	 me	 nil	 jav 	 no	 sti, 	 pač 	 pa 	 Beeck 	 ma 	 nu,	bi 	
bilo	 na 	 mreč 	 mož	 no,	 da 	 bi	 se 	 za 	 do	 vo	 ljil	 z	 za 	 vest 	 jo,	 da 	 je	 bil	 ra 	 zum	 ljiv 	
nje	 mu.	 Po	 leg	 tega 	 Des 	 car 	 tes 	 v	 svo 	 jih	 iz	 pe	 lja 	 vah, 	 tudi 	 v	 izraz 	 ju,	 ni 	
ved	 no	 do	 sle 	 den,	 me	 sto 	 ma 	 pa 	 je	 nje	 go	 va 	 ne	 do	 sled 	 nost 	 zgolj	 ne	 mož-
nost 	 iz	 pe	 lja 	 ve	 ti 	 ste 	 ga, 	 kar 	 je	 na 	 me	 ra 	 val 	 po	 ka 	 za 	 ti; 	 take 	 ne	 do	 sled 	 no	 sti 	
lah 	 ko	 pe	 lje	 jo	 tok 	 bral 	 če	 vih	 mi	 sli 	 v	 smer ,	 ki	 je	 nas 	 prot 	 na 	 bo	 di	 si 	 po-
prejš 	 nje	 mu	 ali 	 na 	 dalj 	 nje	 mu	 raz 	 prav 	 lja 	 nju.	 Na 	 da 	 lje	 os 	 ta 	 ja 	 v	 pri 	 me	 ru 	
ne	 ka 	 te 	 rih 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 vih	 od	 stav 	 kov	 kljub	 raz 	 vid	 no	 sti 	 nji	 ho	 ve	 vse 	 bi	 ne 	
ne	 ra 	 zum	 ljiv	 nji	 hov	 na 	 men;	 ne	 kaj 	 la 	 tin 	 skih 	 stav 	 kov	 pa 	 je	 ne	 ra 	 zum	 lji-
vih	 ali 	 očit 	 no	 na 	 pač 	 nih.	 Raz 	 log	 za 	 to 	 je	 ver 	 jet 	 no	 tudi 	 v	 sproš 	 če	 nem	 in 	
celo 	 non	 ša 	 lant 	 nem	 od	 no	 su 	 do	 pra 	 vo	 pi	 snih 	 norm, 	 ki	 ga 	 lah 	 ko	 vi	 di	 mo 	
v	 ame 	 ster 	 dam 	 ski 	 iz	 da 	 ji	 dela 	 iz	 leta 	 1656.	 Ob	 pre 	 bi	 ra 	 nju	 te 	 iz	 da 	 je	 se	
zdi,	 da 	 prvi 	 re 	 dak 	 tor 	 ji	 Kom	 pen	 di	 ja 	 niso 	 ved	 no	 ra 	 zu	 me	 li	 Des 	 car 	 te -
so 	 ve	 mi	 sli. 	 Sled	 njič	 bi	 bili	 ne	 ka 	 te 	 ri 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 vi	 to 	 po	 si 	 go	 to 	 vo	 bolj 	
r a 	 zum	 lji	 vi	 in	 pla 	 st ič	 ni,	 če	 bi	 bili	 po	 st av 	 lje	 ni	 v	 zgo	 do	 vin	 sk i	 ok	 vir 	 glas -
be	 no	 teo 	 ret 	 ske 	 ga 	 raz 	 prav 	 lja 	 nja. 	 Iz	 vseh 	 teh 	 raz 	 lo	 gov	 se 	 zdi	 smi 	 sel 	 no 	
po	 ka 	 za 	 ti 	 ne	 ka 	 te 	 re 	 nei	 zra 	 že	 ne	 po	 ve	 za 	 ve,	 raz 	 kri 	 ti 	 ne	 ka 	 te 	 re 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 ve 	
za 	 mol	 ke,	 iz	 gla 	 di	 ti 	 nei	 ze	 na 	 če	 no	 sti 	 in	 os 	 vet 	 li	 ti 	 vse 	 bi	 no	 Des 	 car 	 te 	 so 	 ve	 ga 	
Kom	 pen	 di	 ja 	o	glas 	 bi	zno	 traj 	šir 	 še	 ga 	vse 	 bin	 ske 	 ga 	ok	 vi	 ra.
pre 	 vo 	 du 	 dela: 	 Des 	 car 	 tes, 	 Re 	 na 	 tus, 	 Leit	 fa 	 den 	 der	 Mu	 sik,	prev. J. 	 Brockt, 	 Darm 	 stadt 	 1978	
(T ex 	 te 	zur 	Forsc 	 hung,	28).	
24
  Co	 hen, 	 A.,	 »Des 	 car 	 tes, 	 René«, 	 The	 New	 Gr o	 ve	 Dic	 tio	 nary	 of 	 Mu	 sic 	 and	 Mu 	 si	 cians.	
Se cond Edi tion, 7,	Lon	 don	2001,	str . 	234.	
25
		 Oeu 	 vres 	de 	Des 	 car 	 tes ,	X, 	str . 	81–84.
26
		 Po 	 dat 	 ke 	 o 	 hra 	 niš 	 čih	 ob	 jav 	 in	 pre 	 pi	 sov 	 vse 	 bu	 je 	 Eit ner , R., Bio grap hisch­ Bib lio grap hisc­
hes Quel len­ Le xi kon, 3,	Gra 	 dec 	
2
1959,	str . 	182.	
J. 	SNOJ, 	 	GLASBA 	KOT 	PREDMET 	KAR TEZIJANSKEGA 	 VIDENJA 	SVET A
111
VSE	 BI	 NA 	DES	 CAR 	 TE	 SO	 VE	 GA 	KOM	 PEN	 DI	 JA 	IN 	
NJE	 NE	NO	 TRA	 NJE	PO	 VE	 ZA 	 VE
Če	 prav 	 je	 Kom	 pen	 dij	 kra 	 tek 	 in	 str 	 njen,	 iz	 ka 	 zu	 je	 izra 	 zi	 to 	 vse 	 bin-
sko 	 for 	 mo,	 ki	 je	 po	 sle 	 di	 ca 	 tega, 	 da 	 je	 po	 sa 	 mez	 ne	 vse 	 bin	 ske 	 sklo 	 pe, 	
spoz 	 na 	 nja, 	 Des 	 car 	 tes 	 pri 	 ka 	 zal 	 v	 po	 sle 	 dič	 nem	 oz.	 vzroč 	 nem	 raz 	 mer 	 ju. 	
Kom	 pen	 dij	 ima 	 uvod,	 v	 ka 	 te 	 rem 	 je	 po	 ve	 da 	 no	 na 	 jo	 snov 	 nej	 še:	 kaj 	 je 	
pred 	 met 	 r az 	 pra 	 ve	 oz.	 kaj 	 je	 pred 	 met 	 glas 	 be,	 t j.	 kaj 	 je	 glas 	 ba 	 fi 	 zi	 kal 	 no, 	
kaj 	 je	 njen	 na 	 men	 in	 s 	 čim	 se 	 do	 se 	 ga. 	 T emu	 sle 	 di	 jo	 splo 	 šna 	 iz	 ho	 diš	 ča, 	
ak 	 sio 	 mi,	 iz	 ka 	 te 	 rih 	 je	 iz	 pe	 lja 	 no	 na 	 dalj 	 nje	 raz 	 prav 	 lja 	 nje	 in	 na 	 ka 	 te 	 re 	
se 	 na 	 dalj 	 nje	 raz 	 prav 	 lja 	 nje	 tudi 	 skli 	 cu 	 je.	 Ker 	 je	 že	 v	 uvo	 du	 po	 ve	 da 	 no, 	
da 	 do	 se 	 ga 	 glas 	 ba 	 svoj 	 na 	 men	 s 	 ča 	 sov 	 no	 in	 in	 ter 	 val 	 no	 raz 	 no	 li	 kost 	 jo, 	
s 	 tem, 	 da 	 se 	 toni 	 raz 	 li	 ku	 je	 jo	 tako 	 po	 dol	 ži	 ni	 kot 	 po	 vi	 ši	 ni,	 je	 osred 	 nji, 	
je	 dr 	 ni	 del	 trak 	 ta 	 ta 	 pos 	 ve	 čen	 rit 	 mu	 in	 in	 ter 	 va 	 lom;	 raz 	 me	 ro 	 ma 	 krat 	 ki 	
raz 	 pra 	 vi	 o	 rit 	 mu	 sle 	 di	 ob	 sež 	 no	 raz 	 prav 	 lja 	 nje	 o	 in	 ter 	 va 	 lih;	 in	 te 	 ra 	 va 	 le 	
Des 	 car 	 tes 	 ra 	 zu	 me	 va 	 z	 ozi	 rom 	 na 	 nji	 ho	 vo	 funk	 ci 	 jo	 v	 glas 	 be	 nem	 stav 	 ku, 	
za 	 ra 	 di	 če	 sar 	 jih	 deli	 v	 kon	 so 	 nan 	 ce, 	 se 	 kun	 de,	 »stop 	 nje«,	 kot 	 jih	 ime-
nu	 je,	in	di	 so 	 nan 	 ce. 	Ker 	se 	pri 	obrav 	 na 	 vi	se 	 kund	Des 	 car 	 tes 	us 	 ta 	 vi	ob 	
vpra 	 ša 	 nju	 de	 li	 tve 	 ok	 tav 	 ne	 ga 	 pro 	 sto 	 ra 	 in	 ker 	 mu	 se 	 kun	 de	 niso 	 le	 eden 	
od	 in	 ter 	 va 	 lov ,	 pač 	 pa 	 ti 	 sto, 	 kar 	 pred 	 stav 	 lja 	 konč	 no	 de	 li	 tev 	 ton 	 ske 	 ga 	
si 	 ste 	 ma, 	 je	 po	 glav 	 je	 o	 se 	 kun	 dah 	 da 	 leč	 na 	 job	 sež 	 nej	 še.	 Kom	 pen	 dij	 se	
na 	 da 	 lju	 je	 z	 raz 	 pra 	 vo	 o	 kom	 po	 zi	 cij 	 skih 	 vpra 	 ša 	 njih,	 ki	 je	 mož	 na 	 še	 le 	
po	 tem, 	 ko	 so 	 os 	 no	 ve	 glas 	 be	 na 	 tanč 	 no	 po	 pi	 sa 	 ne	 in	 ra 	 zi	 ska 	 ne.	 Zad 	 nji 	
od	 st a 	 vek	 Kom	 pen	 di	 ja 	 je	 pos 	 ve	 t i	 lo	 in	 sa 	 mo	 re fl 	 ek	 si 	 ja, 	 v	 ka 	 t e	 ri 	 Des 	 c ar -
tes 	 sam 	 izre 	 ka 	 oce 	 no	 svo 	 je	 ga 	 pr 	 ven	 ca. 	 Vse 	 bi	 na 	 Kom	 pen	 di	 ja 	 ima 	 tako 	
tole 	smi 	 sel 	 no	in	zao 	 kro 	 že	 no	ob	 li	 ko: 	
Uvod:	pred 	 met, 	smi 	 sel, 	sreds 	 tva 	[1]	
Iz 	 ho 	 dišč 	 ni 	ak 	 sio 	 mi 	[2]
Raz 	 li 	 ke 	z	ozi	 rom 	na 	tra 	 ja 	 nje: 	ri 	 tem 	[3]
Raz 	 li	 ke	z	ozi	 rom 	na 	vi	 ši	 no:	kon	 so 	 nan 	 ce, 	stop 	 nje	(se 	 kun	 de),	di	 so 	 nan 	 ce 	[4]
	 Kon 	 so 	 nan 	 ce 	[5]
  Ok ta va [6]
112
	 	 Kvin	 ta 	[7]
	 	 Kvar 	 ta 	[8]
	 	 T er 	 ce 	in	sek 	 ste 	[9]
	 Stop 	 nje 	(se 	 kun 	 de) 	[10]
 Di so nan ce [1 1]
Sin 	 te 	 za: 	kom	 po 	 zi 	 cij 	 ska 	vpra 	 ša 	 nja 	[12]
Mo 	 du 	 si 	[13]
Za 	 klju 	 ček: 	sa 	 mo 	 re fl 	 ek 	 si 	 ja 	[13.4]
UVOD	 NI 	DEL 	 KOM 	 PEN 	 DI 	 JA
V 	 uvo 	 du 	 Des 	 car 	 tes 	 pove 	 zla 	 sti 	 tro 	 je: 	 Pred 	 met 	 glas 	 be 	 je 	 zvok. 	 Ob 	 tem 	 je 	
tre 	 ba 	 opom 	 ni 	 ti, 	 da 	 iz 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 ve 	 ube 	 se 	 di 	 tve 	 ni 	 raz 	 vid 	 no, 	 če 	 mu 	 us 	 tre 	 za 	
izraz 	 »pred 	 met«: 	 stro 	 go	 vze 	 to 	 bi	 se 	 lah 	 ko	 na 	 na 	 šal 	 na 	 izraz 	 »Kom	 pen 	 dij«, 	
kar 	 bi 	 po 	 me 	 ni 	 lo, 	 da 	 je 	 Kom 	 pen 	 dij 	 ti 	 sti, 	 ki 	 se 	 uk 	 var 	 ja 	 z 	 glas 	 be 	 nim 	 zvo -
kom; 	 lah 	 ko 	 pa 	 se 	 na 	 na 	 ša 	 na 	 izraz 	 »glas 	 ba«, 	 in 	 si 	 cer 	 v 	 tem 	 smi 	 slu, 	 da 	 je 	
pre d	 m e t , 	 snov ,	 s 	 ka 	 t e 	 ro 	 in	 pre k	 ka 	 t e 	 re 	 glas 	 ba 	 de 	 lu	 je, 	 zvok.	 Pre d	 st a v 	 l j a 	 m o 	
si 	 lah 	 ko, 	 da 	 je 	 bilo 	 v 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 vi 	 mi 	 sli 	 obo 	 je 	 ra 	 zu 	 me 	 va 	 nje 	 zdru 	 že 	 no: 	
glas 	 ba 	 učin 	 ku 	 je 	 prek 	 glas 	 be 	 ne 	 ga 	 zvo 	 ka, 	 ki 	 je 	 v 	 tem 	 smi 	 slu 	 njen 	 ob 	 jekt, 	
nje 	 na 	 stvar; 	 s 	 tem 	 pa 	 je 	 zvok 	 tudi 	 snov ,	 s 	 ka 	 te 	 ro 	 se 	 uk 	 var 	 ja 	 raz 	 pra 	 va 	 o 	
glas 	 bi. 	 S 	 to 	 na 	 prvi 	 po 	 gled 	 si 	 cer 	 ne 	 po 	 mem 	 bno 	 ize 	 na 	 či 	 tvi 	 jo, 	 s 	 ka 	 te 	 ro 	 je 	
raz 	 pra 	 va 	 o 	 glas 	 bi 	 ta 	 koj 	 na 	 za 	 čet 	 ku 	 de 	 fi 	 ni 	 ra 	 na 	 kot 	 raz 	 pra 	 va 	 o 	 glas 	 be 	 nem 	
zvo 	 ku, 	 je 	 po 	 da 	 na 	 bis 	 tve 	 na 	 last 	 nost 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 ve 	 ga 	 po 	 gle 	 da 	 na 	 glas 	 bo 	 in 	
Des 	 car 	 te 	 so 	 ve 	 glas 	 be 	 ne 	 es 	 te 	 ti 	 ke: 	 T i	 sto, 	 kar 	 glas 	 ba 	 de 	 jan 	 sko 	 je 	 ali 	 more 	
biti, 	 je 	 nuj 	 no 	 v 	 sa 	 mem 	 zvo 	 ku. 	 Ka 	 kr 	 šno 	 koli 	 raz 	 prav 	 lja 	 nje 	 o 	 glas 	 bi 	 je 	
to 	 rej 	neiz 	 bež 	 no 	raz 	 prav 	 lja 	 nje 	o	glas 	 be 	 nem 	zvo	 ku. 	 T o	tudi 	po	 me 	 ni, 	da 	v	
Des 	 car 	 te 	 so 	 vem 	 po	 gle 	 du	 na 	 glas 	 bo	 ni	 raz 	 li	 ke 	 med 	 fi 	 zi	 kal 	 nim,	 aku 	 stič 	 nim, 	
in 	 zgolj 	 glas 	 be 	 noe 	 stet 	 skim; 	 fi 	 zi 	 kal 	 na 	 vpra 	 ša 	 nja 	 v 	 zve 	 zi 	 z 	 glas 	 be 	 nim 	 zvo -
kom 	 so 	 za 	 Des 	 car 	 te 	 sa 	 hkra 	 ti 	 tudi 	 glas 	 be 	 noe 	 stet 	 ska 	 vpra 	 ša 	 nja. 	 Z 	 dru 	 gi 	 mi 	
be 	 se 	 da 	 mi: 	 vse 	 ti 	 sto, 	 kar 	 je 	 glas 	 ba 	 kot 	 zaz 	 na 	 va, 	 aist 	 he 	 sis, 	 je 	 glas 	 ba 	 tudi 	
kot 	zvok,	 fi 	 zis, 	in	obrat 	 no. 	
T a 	 koj	 za 	 pred 	 me 	 tom 	 Des 	 car 	 tes 	 oz	 na 	 či	 smi 	 sel 	 glas 	 be: 	 glas 	 ba 	 uga 	 ja, 	
raz 	 ve 	 se 	 lju 	 je 	 in 	 vzbu 	 ja 	 raz 	 lič 	 na 	 du 	 šev 	 na 	 raz 	 po 	 lo 	 že 	 nja. 	 Iz 	 na 	 da 	 lje 	 va 	 nja, 	 v 	
ka 	 te 	 rem 	 pra 	 vi, 	 da 	 z 	 vzbu 	 ja 	 njem 	 ža 	 lo 	 sti 	 uga 	 ja 	 jo 	 tudi 	 tra 	 ge 	 di, 	 je 	 vi 	 de 	 ti, 	 kot 	
da 	 j e 	 De s 	 c ar 	 t e 	 su 	 vz bu 	 j a 	 nj e 	 du 	 šev 	 ni h	 ra z 	 po 	 l o	 ž enj 	 i st o 	 kot 	 sam o	 uga 	 j a 	 nj e , 	
oz. 	 da 	 je 	 uga 	 ja 	 nje 	 glas 	 be 	 prav 	 v 	 tem, 	 da 	 vzbu 	 ja 	 raz 	 lič 	 na 	 du 	 šev 	 na 	 raz 	 po -
lo	 že 	 nja, 	 vključ 	 no 	 z 	 ža 	 lost 	 jo.	 Če 	 prav 	 se 	 Des 	 car 	 tes 	 v 	 svo 	 jem 	 Kom	 pen 	 di	 ju	
še 	 ne 	 kaj 	 krat 	 do 	 tak 	 ne 	 vpra 	 šanj 	 o 	 smi 	 slu 	 glas 	 be, 	 ne 	 pre 	 se 	 že 	 teh 	 uvod 	 nih 	
J. 	SNOJ, 	 	GLASBA 	KOT 	PREDMET 	KAR TEZIJANSKEGA 	 VIDENJA 	SVET A
113
mi	 sli. 	 Kaj 	 je 	 miš	 lje 	 no	 kot 	 uga 	 ja 	 nje, 	 glas 	 be 	 no	 raz 	 ve 	 se 	 lje 	 va 	 nje, 	 kak 	 šen 	 je 	
smi 	 sel 	 vzbu 	 ja 	 nja 	 du 	 šev 	 nih 	 raz 	 po 	 lo 	 ženj, 	 so 	 vpra 	 ša 	 nja, 	 ki 	 so 	 zu 	 naj 	 Des -
car 	 te 	 so 	 ve 	 ga 	spi 	 sa. 	
T ret 	 ja 	 mi	 sel 	 uvo	 da 	 je 	 na 	 me 	 nje 	 na 	 sreds 	 tvom, 	 s 	 ka 	 te 	 ri 	 mi	 glas 	 ba 	 do	 se -
ga 	 svoj 	 na 	 men. 	 T a 	 sreds 	 tva 	 so 	 raz 	 li 	 ke, 	 ki 	 jih 	 iz 	 ka 	 zu 	 je 	 jo 	 toni 	 kot 	 os 	 nov 	 na 	
se 	 sta 	 vi	 na 	 glas 	 be; 	 glas 	 ba 	 do	 se 	 ga 	 svoj 	 na 	 men 	 prek 	 raz 	 lik	 v	 to 	 nih,	 ki	 se 	 stav -
lja 	 jo 	 dano 	 kom 	 po 	 zi 	 ci 	 jo, 	 in 	 med 	 ka 	 te 	 ri 	 mi 	 so 	 naj 	 po 	 mem 	 bnej 	 še 	 raz 	 li 	 ke 	 v 	
tra 	 ja 	 nju 	 in 	 raz 	 li 	 ke 	 v 	 vi 	 ši 	 ni. 	 Des 	 car 	 tes 	 se 	 za 	 ve 	 da 	 tudi 	 dru 	 gih 	 raz 	 lik, 	 raz 	 lik 	
v 	 sami 	 ka 	 ko 	 vo 	 sti, 	 kva 	 li 	 te 	 ti, 	 bar 	 vi 	 to 	 nov ,	 ki 	 so 	 raz 	 lič 	 ni 	 gle 	 de 	 na 	 samo 	
zvo 	 či 	 lo, 	 ven 	 dar 	 se 	 raz 	 prav 	 lja 	 nju 	 o 	 tem 	 vpra 	 ša 	 nju 	 že 	 na 	 sa 	 mem 	 za 	 čet 	 ku 	
od 	 po 	 ve 	 du 	 je. 	 Lah 	 ko 	 si 	 mi 	 sli 	 mo, 	 da 	 zla 	 sti 	 zato, 	 ker 	 ni 	 vi 	 del 	 ve 	 ljav 	 ne, 	 pre -
ver 	 lji	 ve 	 ra 	 zum	 ske 	 poti 	 za 	 obrav 	 na 	 vo	 vpra 	 ša 	 nja 	 o	 bar 	 vi	 tona. 	 T ej 	 raz 	 la 	 gi	 v 	
prid 	 go 	 vo 	 ri 	 tudi 	 dejs 	 tvo, 	 da 	 se 	 Des 	 car 	 tes 	 na 	 tem 	 me 	 stu 	 od 	 da 	 lji 	 od 	 ra 	 cio -
na 	 li 	 stič 	 ne 	 ga 	 raz 	 prav 	 lja 	 nja 	 in 	 prei 	 de 	 k 	 ne 	 ja 	 sno 	 ute 	 me 	 lje 	 nim 	 po 	 ve 	 za 	 vam: 	
Pet 	 je, 	 toni, 	 ki 	 jih 	 daje 	 člo 	 veš 	 ki 	 glas, 	 uga 	 ja 	 jo 	 naj 	 bolj, 	 saj 	 je 	 člo 	 veš 	 ki 	 glas 	
naj 	 bolj 	 v 	 skla 	 du 	 s 	 člo 	 veš 	 kim 	 du 	 hom. 	 Stop 	 nje 	 va 	 nje 	 te 	 mi 	 sli 	 je 	 opaz 	 ka, 	
da 	 je 	 pri 	 ja 	 te 	 ljev 	 glas 	 ljub 	 ši 	 kot 	 glas 	 so 	 vraž 	 ni 	 ka, 	 in 	 ne 	 na 	 vad 	 na 	 mi 	 sel, 	 da 	
bob 	 na 	 z 	 ovč 	 jo 	 in 	 volč 	 jo 	 ko 	 žo 	 za 	 ra 	 di 	 nas 	 prot 	 ja 	 med 	 obe 	 ma 	 ži 	 val 	 ma 	 ne 	
mo 	 re 	 ta 	 zve 	 ne 	 ti 	 is 	 to 	 ča 	 sno. 	 T o	 ob 	 skur 	 no, 	 na 	 ma 	 gi 	 jo 	 spo 	 mi 	 nja 	 jo 	 čo 	 mi 	 sel 	 je 	
Des 	 car 	 tes 	 mor 	 da 	 prev 	 zel 	 iz 	 zoo 	 lo 	 gi 	 je, 	 ki 	 jo 	 je 	 leta 	 1575 	 iz 	 dal 	 fran 	 co 	 ski 	
ki 	 rur g 	 Am 	 broi 	 se 	Paré.
27
 
S	 t e m , 	 ko	 j e 	 De s 	 c a r 	 t e s 	 v	 uvod	 ne m	 po	 gl a v 	 ju	 do	 lo	 či l 	 sre ds 	 t va , 	 s 	 ka 	 t e -
ri 	 mi 	 glas 	 ba, 	 ka 	 te 	 re 	 ob 	 jekt 	 je 	 zvok, 	 do 	 se 	 ga 	 svoj 	 na 	 men 	 – 	 ta 	 je 	 v 	 uga 	 ja 	 nju 	
in 	 vzbu 	 ja 	 nju 	 du 	 šev 	 nih 	 raz 	 po 	 lo 	 ženj, 	 je 	 do 	 lo 	 čil 	 tudi 	 smer 	 svo 	 je 	 ga 	 na 	 dalj -
nje 	 ga 	 raz 	 prav 	 lja 	 nja, 	 če 	 prav 	 je 	 ni 	 izrec 	 no 	 izra 	 zil. 	 Raz 	 pra 	 va 	 o 	 glas 	 bi 	 se 	 bo 	
mo 	 ra 	 la 	 pos 	 ve 	 ti 	 ti 	 prav 	 sreds 	 tvom, 	 s 	 ka 	 te 	 ri 	 mi 	 glas 	 ba 	 do 	 se 	 ga 	 svoj 	 na 	 men, 	
tj. 	 dol 	 žin 	 skim 	 in 	 vi 	 šin 	 skim 	 raz 	 li 	 kam 	 med 	 toni. 	 A 	 še 	 pre 	 den 	 je 	 Des 	 car 	 tes 	
mo 	 gel 	 za 	 če 	 ti 	 re 	 še 	 va 	 ti 	 us 	 trez 	 na 	 vpra 	 ša 	 nja, 	 si 	 je 	 mo 	 ral 	 po 	 sta 	 vi 	 ti 	 trd 	 na 	 iz -
ho	 diš	 ča 	 in	 za 	 nes 	 lji	 va 	 me 	 ri 	 la, 	 s 	 ka 	 te 	 ri 	 mi	 bi	 glas 	 be 	 na 	 »sreds 	 tva« 	 in	 nji	 ho	 ve	
učin 	 ke 	 mo 	 gel 	 spoz 	 na 	 ti, 	 pre 	 so 	 ja 	 ti 	 in 	 vred 	 no 	 ti 	 ti. 	 T a 	 so 	 po 	 da 	 na 	 v 	 dru 	 gem, 	
ključ	 ne m	 po	 glav 	 ju	 Kom	 pe n	 di	 ja, 	 ki	 ob	 se 	 ga 	 vr 	 st o	 spl o	 šnih,	 zu	 na j	 glas 	 be 	 nih 	
ugo 	 to 	 vi 	 tev .	 T e 	 ugo 	 to 	 vi 	 tve 	 ima 	 jo 	 v 	 spi 	 su 	 vred 	 nost 	 ak 	 sio 	 mov ,	 raz 	 vid 	 nih 	
re 	 snic, 	 ki 	 ne 	 po 	 tre 	 bu 	 je 	 jo 	 po 	 seb 	 ne 	 ga 	 do 	 ka 	 zo 	 va 	 nja, 	 re 	 snic, 	 iz 	 ka 	 te 	 rih 	 bo 	
Des 	 car 	 tes 	 iz 	 pe 	 lje 	 val 	 na 	 dalj 	 nje 	 ugo 	 to 	 vi 	 tve 	 in 	 na 	 ka 	 te 	 re 	 se 	 bo 	 izrec 	 no 	 ali 	
po 	 sred 	 no 	skli 	 ce 	 val 	ves 	čas 	svo 	 je 	raz 	 pra 	 ve. 	
27
		 Pov 	 ze 	 to 	 po	 ko	 men 	 tar 	 ju	 k	 nemš 	 ke 	 mu	 pre 	 vo	 du	 dela: 	 Des car tes, R., Leit	 fa 	 den	 der	 Mu	 sik, 
str. 71.
VSEBINA 	DESCAR TESOVEGA 	KOMPENDIJA 	IN	NJENE	NOTRANJE	POVEZA VE
114
IZ	 HO	 DIŠČ 	 NI 	 AK 	 SIO	 MI	
Prvi 	 od 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 vih 	 ak 	 sio 	 mov ,	 po 	 ka 	 te 	 rem 	 je 	 vsak 	 od 	 ču 	 tov 	 zmo 	 žen 	
po 	 sre 	 do 	 va 	 ti 	 ugod 	 je, 	 od 	 pi 	 ra 	 naj 	 šir 	 šo 	 mož 	 nost 	 umet 	 no 	 sti, 	 tudi 	 glas 	 bi, 	 poj -
mo 	 va 	 ni 	 kot 	 vzbu 	 ja 	 nje 	 ugod 	 ja. 	 Des 	 car 	 tes 	 ga 	 ne 	 do 	 ka 	 zu 	 je 	 in 	 ne 	 ko 	 men 	 ti 	 ra 	
–	 i z r a 	 ž e n 	 j e 	 z 	 n a j 	 p r e 	 p r o 	 st e j 	 ši m 	 m o ž 	 n i m 	 st a v 	 k o m , 	 i z 	 č e 	 sa r 	 j e 	 r a z 	 v i d 	 n o , 	 d a 	
ga 	 je 	 imel 	 za 	 raz 	 vid 	 no 	 re 	 sni 	 co, 	 ki 	 ne 	 po 	 tre 	 bu 	 je 	 ni 	 ka 	 kr 	 šne 	 ga 	 na 	 dalj 	 nje 	 ga 	
ute 	 me 	 lje 	 va 	 nja. 	 Po 	 te 	 melj 	 no 	 sti, 	 po 	 me 	 nu, 	 ki 	 ga 	 ima 	 v 	 spi 	 su, 	 pa 	 tudi 	 po 	
vse 	 bi	 ni	 bi	 bilo	 prvi 	 Des 	 car 	 te 	 sov 	 ak 	 siom 	 mo	 go	 če 	 pri 	 mer 	 ja 	 ti 	 z	 zna 	 me 	 ni	 tim 	
za 	 čet 	 kom 	 Ari 	 sto 	 te 	 lo 	 ve 	 Me 	 ta 	 fi 	 zi 	 ke, 	 v 	 ka 	 te 	 rem 	 je 	 na 	 po 	 do 	 ben 	 na 	 čin 	 ime -
no	 van 	 te 	 melj	 sle 	 her 	 ne	 ga 	 spoz 	 na 	 va 	 nja. 	 Na 	 sled 	 nji	 Des 	 car 	 te 	 so 	 vi	 ak 	 sio 	 mi	 so 	
iz	 pe 	 lja 	 ni	 iz	 pr 	 ve 	 ga. 	 Čut 	 in	 ob	 jekt, 	 pred 	 met, 	 ki	 ga 	 čut 	 zaz 	 na 	 va, 	 mo	 ra 	 ta 	 biti 	
v 	 do 	 lo 	 če 	 nem 	 med 	 se 	 boj 	 nem 	 raz 	 mer 	 ju: 	 pre 	 ve 	 li 	 ka 	 svet 	 lo 	 ba 	 poš 	 ko 	 du 	 je 	 oči, 	
pre 	 mo 	 čen 	 hrup, 	 če 	 prav 	 kot 	 zvok 	 po 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 vih 	 uvod 	 nih 	 do 	 lo 	 či 	 tvah 	
tudi 	 glas 	 ba, 	 poš	 ko	 du	 je 	 uho.	 V 	 na 	 da 	 lje 	 va 	 nju	 je 	 ob	 jekt 	 čut 	 ne 	 ga, 	 ugod	 je 	 pri -
na 	 ša 	 jo 	 če 	 ga 	 zaz 	 na 	 va 	 nja 	 še 	 na 	 da 	 lje 	 opre 	 de 	 ljen. 	 Ob 	 jekt 	 ne 	 sme 	 biti 	 pre 	 več 	
za 	 ple 	 ten, 	 tak, 	 da 	 ga 	 čut 	 ne 	 bi 	 mo 	 gel 	 raz 	 loč 	 no 	 zaz 	 na 	 ti, 	 saj 	 bi 	 se 	 s 	 tem 	 zaz -
na 	 va 	 jo 	 či 	 čut 	 pre 	 več 	 utru 	 jal, 	 kar 	 ne 	 bi 	 pri 	 na 	 ša 	 lo 	 ugod 	 ja. 	 Des 	 car 	 tes 	 daje 	 za 	
po 	 na 	 zo 	 ri 	 lo 	 dva 	 se 	 stav 	 na 	 dela 	 pri 	 pra 	 ve 	 za 	 mer 	 je 	 nje 	 ko 	 tov 	 med 	 ne 	 be 	 sni 	 mi 	
te 	 le 	 si, 	 od	 ka 	 te 	 rih 	 je 	 eden, 	 če 	 prav 	 je 	 pra 	 vil	 no	 zgra 	 jen, 	 zelo 	 za 	 ple 	 ten, 	 za 	 ra 	 di 	
če 	 sar 	 oče 	 su 	 ne 	 uga 	 ja 	 tako 	 kot 	 dru 	 gi, 	 ki 	 je 	 pre 	 pro 	 stej 	 ši. 	 V 	 na 	 sled 	 njem, 	 če -
tr 	 tem 	 ak 	 sio 	 mu 	 se 	 iz 	 ka 	 že, 	 da 	 se 	 za 	 ple 	 te 	 nost, 	 o 	 ka 	 te 	 ri 	 je 	 Des 	 car 	 tes 	 go 	 vo 	 ril, 	
na 	 na 	 ša 	 na 	 med	 se 	 boj	 ne	 od	 no	 se, 	 na 	 raz 	 mer 	 ja 	 med	 se 	 stav 	 ni	 mi	 deli	 ce 	 lot 	 ne	 ga 	
ob 	 jek 	 ta 	 kot 	 pred 	 me 	 ta 	 čut 	 ne 	 zaz 	 na 	 ve: 	 če 	 je 	 raz 	 li 	 ka 	 med 	 se 	 stav 	 ni 	 mi 	 deli 	
ve 	 li 	 ka, 	 je 	 zaz 	 na 	 va 	 nje 	 tež 	 je, 	 če 	 pa 	 je 	 raz 	 li 	 ka 	 med 	 se 	 stav 	 ni 	 mi 	 deli 	 manj 	 ša, 	
je 	 zaz 	 na 	 va 	 nje 	 laž 	 je. 	 Kaj 	 je 	 več 	 ja 	 in 	 kaj 	 manj 	 ša 	 raz 	 li 	 ka, 	 pa 	 je 	 po 	 jas 	 nje 	 no 	
v 	 sle 	 de 	 čem 	 ak 	 sio 	 mu: 	 Raz 	 li	 ka 	 med 	 dve 	 ma 	 se 	 sta 	 vi	 na 	 ma 	 je 	 manj 	 ša, 	 če 	 je 	
raz 	 mer 	 je 	 med 	 nji 	 ma 	 več 	 je. 	 Ob 	 tem 	 je 	 tre 	 ba 	 po 	 ve 	 da 	 ti, 	 da 	 Kom 	 pen 	 dij 	 ne 	
daje 	 na 	 tanč 	 ne 	 ga, 	 ma 	 te 	 ma 	 tič 	 no 	 izraz 	 lji 	 ve 	 ga 	 od 	 go 	 vo 	 ra 	 na 	 vpra 	 ša 	 nje, 	 kaj 	
je 	 več 	 je 	 in 	 kaj 	 manj 	 še 	 raz 	 mer 	 je. 	 V en 	 dar 	 se 	 zdi, 	 da 	 si 	 je 	 ve 	 li 	 kost 	 raz 	 me -
rij 	 Des 	 car 	 tes 	 pred 	 stav 	 ljal 	 tudi 	 – 	 ali 	 pred 	 vsem 	 – 	 kot 	 ve 	 li 	 kost 	 ene 	 ga 	 dela 	
nas 	 pro 	 ti 	 dru 	 ge 	 mu.	 Raz 	 mer 	 je 	 3:2	 je 	 npr .	 več 	 je 	 kot 	 9:8,	 kar 	 po	 me 	 ni:	 če 	
ima 	 mo 	 ob 	 jekt, 	 ki 	 se 	 sto 	 ji 	 iz 	 dveh 	 nee 	 na 	 kih 	 de 	 lov ,	 od 	 ka 	 te 	 rih 	 ob 	 se 	 ga 	 prvi 	
dve 	 tret 	 ji 	 ni, 	 dru 	 gi 	 pa 	 eno 	 tret 	 ji 	 no, 	 je 	 raz 	 li 	 ka 	 med 	 obe 	 ma 	 nee 	 na 	 ki 	 ma 	 de 	 lo -
ma 	 po 	 Des 	 car 	 te 	 su 	 manj 	 ša 	 – 	 se 	 pra 	 vi, 	 la 	 že 	 do 	 jem 	 lji 	 va, 	 če 	 prav 	 po 	 ko 	 li 	 či 	 ni 	
več 	 ja 	 – 	 kot 	 pa 	 v 	 pri 	 me 	 ru 	 ob 	 jek 	 ta, 	 ka 	 te 	 re 	 ga 	 en 	 del 	 bi 	 ob 	 se 	 gal 	 1/9, 	 dru 	 gi 	
pa 	 8/9. 	 V 	 pr 	 vem 	 pri 	 me 	 ru 	 na 	 mreč 	 za 	 ra 	 di	 manj 	 še 	 raz 	 li	 ke 	 –	 in	 več 	 je 	 ga 	 raz -
mer 	 ja 	 – 	 la 	 že 	 uvi 	 di 	 mo, 	 da 	 gre 	 za 	 dve 	 tret 	 ji 	 ni 	 nas 	 pro 	 ti 	 eni 	 kot 	 bi 	 v 	 dru 	 gem 	
J. 	SNOJ, 	 	GLASBA 	KOT 	PREDMET 	KAR TEZIJANSKEGA 	 VIDENJA 	SVET A
115
pri 	 me 	 ru 	do	 je 	 li,	da 	gre 	za 	osem 	de 	 ve 	 tin 	nas 	 pro 	 ti 	eni. 	
Pri 	 ob 	 jek 	 tih, 	 ki 	 naj 	 bi 	 vzbu 	 ja 	 li 	 ugod 	 je, 	 so 	 to 	 rej 	 bis 	 tve 	 na 	 raz 	 mer 	 ja: 	
ugod 	 je 	 ali 	 neu 	 god 	 je 	 vzbu 	 ja 	 jo 	 prav 	 s 	 ta 	 ki 	 mi 	 ali 	 dru 	 gač 	 ni 	 mi 	 raz 	 mer 	 ji 	 med 	
svo 	 ji	 mi	 se 	 stav 	 ni	 mi	 deli.	 Des 	 car 	 tes 	 je	 do	 slej 	 že	 po	 ve	 dal, 	 ka 	 te 	 ra 	 raz 	 mer 	 ja 	 so 	
la 	 že	 in	 ka 	 te 	 ra 	 te 	 že	 do	 jem	 lji	 va. 	 V 	 na 	 sled 	 njem,	 še	 stem 	 ak 	 sio 	 mu,	 pa 	 raz 	 mer 	 ja 	
do	 lo	 či	 še 	 dru 	 ga 	 če, 	 zvrst 	 no.	 Očit 	 no	 je, 	 da 	 je 	 s 	 ču	 ti, 	 npr .	 z	 vi	 dom,	 la 	 že 	 do	 je 	 ti 	
arit 	 me 	 tič 	 no 	 za 	 po 	 red 	 je, 	 kjer 	 je 	 v 	 vr 	 sti 	 šte 	 vil 	 ved 	 no 	 ena 	 ka 	 raz 	 li 	 ka 	 (npr .	 1, 	
2, 	 3, 	 4...; 	 4–3 	 = 	 1; 	 3–2 	 = 	 1, 	 2–1 	 = 	 1), 	 kot 	 pa 	 geo 	 me 	 trič 	 no 	 za 	 po 	 red 	 je, 	 kjer 	
je 	 v 	 vr 	 sti 	 šte 	 vil 	 ved 	 no 	 enak 	 kvo 	 cient 	 (npr .	 1, 	 2, 	 4, 	 8...; 	 8:4 	 = 	 2; 	 4:2 	 = 	 2, 	
2:1 	 = 	 2). 	 Ker 	 je 	 s 	 ču 	 ti 	 la 	 že 	 do 	 jem 	 lji 	 vo 	 arit 	 me 	 tič 	 no 	 za 	 po 	 red 	 je, 	 ker 	 je 	 to 	
ču	 tom 	 bolj	 do	 stop 	 no,	 mo	 ra 	 jo	 biti 	 raz 	 mer 	 ja 	 med	 deli	 zaz 	 na 	 va 	 ne	 ga 	 ob	 jek	 ta, 	
ki 	 naj 	 bi 	 vzbu 	 jal 	 ugod 	 je, 	 raz 	 lož 	 lji 	 va 	 z 	 arit 	 me 	 tič 	 nim 	 za 	 po 	 red 	 jem, 	 ne 	 pa 	 z 	
geo 	 me 	 trič 	 nim 	 za 	 po 	 red 	 jem. 	 Svo 	 jo 	 tr 	 di 	 tev 	 Des 	 car 	 tes 	 po 	 na 	 zar 	 ja 	 z 	 dve 	 ma 	
pri 	 me 	 ro 	 ma: 	 prvi 	 ob 	 se 	 ga 	 tri 	 da 	 lji 	 ce, 	 od 	 ka 	 te 	 rih 	 je 	 tret 	 ja 	 dalj 	 ša 	 od 	 dru 	 ge 	 za 	
isto 	 raz 	 li 	 ko 	 kot 	 dru 	 ga 	 od 	 prve. 	 Raz 	 mer 	 ja 	 med 	 temi, 	 z 	 arit 	 me 	 tič 	 nim 	 za 	 po -
re d	 jem 	 izraz 	 lji	 vi	 mi	 da 	 lji	 c a 	 mi	 (2:3:4),	 so 	 po	 De s 	 c ar 	 t e 	 su 	 vidu	 t a 	 koj	 do	 st op-
na 	 in	 do	 jem 	 lji	 va .	 Dru 	 ga 	 če 	 pa 	 je 	 s 	 t re 	 mi	 da 	 lji	 c a 	 mi,	 po	 da 	 ni	 mi	 v	 na 	 sl ed	 njem	
pri 	 me 	 ru, 	 ki 	 so 	 za 	 miš 	 lje 	 ne 	 v 	 geo 	 me 	 trič 	 nem 	 za 	 po 	 red 	 ju 	 s 	 kvo 	 cien 	 tom 	√2. 
Čut 	 vida 	 jih	 kot 	 take 	 ne 	 more 	 zaz 	 na 	 ti; 	 zaz 	 na 	 va 	 jih	 nuj	 no	 na 	 pač 	 no,	 in	 si 	 cer 	
v 	 smi 	 slu 	 arit 	 me 	 tič 	 ne 	 ga 	 za 	 po 	 red 	 ja: 	 tako, 	 da 	 vidi 	 med 	 prvo 	 in 	 dru 	 go 	 raz -
li 	 ko 	 2, 	 med 	 dru 	 go 	 in 	 tret 	 jo 	 pa 	 raz 	 li 	 ko 	 3. 	 Iz 	 tega 	 ak 	 sio 	 ma 	 je 	 očit 	 no, 	 da 	 si 	
je 	 Des 	 car 	 tes 	 pred 	 stav 	 ljal, 	 da 	 mo 	 ra 	 jo 	 biti 	 raz 	 mer 	 ja 	 med 	 deli 	 zaz 	 na 	 va 	 ne 	 ga 	
ob 	 jek 	 ta 	 – 	 po 	 leg 	 tega, 	 da 	 ne 	 sme 	 jo 	 biti 	 pre 	 več 	 za 	 ple 	 te 	 na, 	 tak 	 šna, 	 da 	 jih 	 je 	
s 	 ču 	 ti 	 mož 	 no 	 prav 	 do 	 je 	 ti: 	 do 	 je 	 ti 	 tak 	 šna, 	 kot 	 so 	 v 	 re 	 sni 	 ci, 	 ne 	 pa 	 tak 	 šna, 	 kot 	
so 	 zgolj 	 na 	 vi 	 dez. 	 Z 	 dru 	 gi 	 mi 	 be 	 se 	 da 	 mi: 	 se 	 sta 	 vi 	 ne 	 ugod 	 je 	 vzbu 	 ja 	 jo 	 če 	 ga 	
ob	 jek 	 ta 	 mo	 ra 	 jo	 biti 	 v	 tak 	 šnih	 med 	 se 	 boj	 nih	 raz 	 mer 	 jih,	 ki	 jih	 je 	 prej 	 ali 	 slej 	
mo 	 go 	 če 	 izra 	 zi 	 ti 	 z 	 arit 	 me 	 tič 	 nim 	 za 	 po 	 red 	 jem 	 1, 	 2, 	 3, 	 4, 	 5... 	 Des 	 car 	 te 	 sov 	
ak 	 siom 	 o	 arit 	 me 	 tič 	 nem 	 za 	 po	 red 	 ju	 ima 	 v	 nje 	 go	 vem 	 Kom	 pen 	 di	 ju	 ključ	 ni	
po 	 men, 	 saj 	 so 	 z 	 arit 	 me 	 tič 	 nim 	 za 	 po 	 red 	 jem 	 v 	 na 	 da 	 lje 	 va 	 nju 	 raz 	 lo 	 že 	 na 	 vsa 	
raz 	 mer 	 ja 	v	glas 	 bi, 	tako 	ča 	 sov 	 na, 	ri 	 tem, 	kot 	vi	 šin 	 ska, 	in	 ter 	 va 	 li.
S 	 pr 	 vi 	 mi 	 še 	 sti 	 mi 	 ak 	 sio 	 mi 	 je 	 Des 	 car 	 tes 	 po 	 ve 	 dal 	 vse 	 bis 	 tve 	 no. 	 Zad -
nja 	 dva 	 po 	 prejš 	 nje 	 ak 	 sio 	 me 	 le 	 pri 	 la 	 ga 	 ja 	 ta 	 umet 	 no 	 sti 	 sami, 	 v 	 tem 	 pri 	 me 	 ru 	
glas 	 bi.	 Des 	 car 	 tes 	 se 	 za 	 ve 	 da, 	 da 	 ima 	 jo 	 ču	 ti 	 sami 	 po	 sebi 	 tež 	 njo	 po	 zaz -
na 	 va 	 nju 	 – 	 tudi 	 v 	 tej 	 tr 	 di 	 tvi 	 lah 	 ko 	 vi 	 di 	 mo 	 alu 	 zi 	 jo 	 na 	 za 	 če 	 tek 	 Ari 	 sto 	 te 	 lo 	 ve 	
Me 	 ta 	 fi 	 zi 	 ke 	 – 	 in 	 zato 	 tudi 	 tež 	 njo 	 po 	 pre 	 ma 	 go 	 va 	 nju 	 ovir ,	 ki 	 jih 	 more 	 sta 	 vi 	 ti 	
ob 	 jekt 	 zaz 	 na 	 va 	 nja. 	 V en 	 dar 	 te 	 ovi 	 re 	 ne 	 sme 	 jo 	 biti 	 ne 	 pre 	 most 	 lji 	 ve; 	 to 	 po -
me 	 ni, 	 da 	 vzbu 	 ja 	 jo 	 naj 	 več 	 ugod 	 ja 	 – 	 to 	 je 	 smi 	 sel 	 glas 	 be 	 – 	 ti 	 sti 	 ob 	 jek 	 ti, 	 ki 	
niso 	 niti 	 pre 	 več 	 eno 	 stav 	 ni	 in	 pre 	 pro 	 sti, 	 pa 	 tudi 	 ne 	 pre 	 več 	 za 	 ple 	 te 	 ni.	 In	
ker 	 mo 	 ra 	 jo 	 biti 	 ču 	 ti 	 v 	 svo 	 jem 	 de 	 lo 	 va 	 nju 	 stal 	 no 	 za 	 po 	 sle 	 ni, 	 je 	 po 	 zad 	 njem 	
VSEBINA 	DESCAR TESOVEGA 	KOMPENDIJA 	IN	NJENE	NOTRANJE	POVEZA VE
116
Des 	 car 	 te 	 so 	 vem 	 ak 	 sio 	 mu	 po	 treb 	 no	 ne	 neh	 no	 va 	 rii 	 ra 	 nje.	 S	 temi 	 dve	 mi 	
do	 pol	 ni	 li,	 ki	 mu	 bo	 sta 	 po	 ma 	 ga 	 li	 raz 	 lo	 ži	 ti 	 ne	 ka 	 te 	 re 	 last 	 no	 sti 	 glas 	 be, 	
zač 	 ne 	 Des 	 car 	 tes 	 obrav 	 na 	 va 	 ti 	 prvo 	 od 	 obeh 	 last 	 no 	 sti 	 tona, 	 tra 	 ja 	 nje 	 tona, 	
kar 	 po 	 me 	 ni, 	 da 	 zač 	 ne 	 raz 	 pra 	 vo 	 o 	 ča 	 sov 	 ni 	 raz 	 sež 	 no 	 sti 	 glas 	 be, 	 raz 	 pra 	 vo 	 o 	
rit 	 mu 	kot 	glas 	 be 	 ni 	pr 	 vi 	 ni. 	
DES 	 CAR 	 TE 	 SO 	 V A 	 RAZ	 LA 	 GA 	 RIT	 MA 	 IN	NJE	 GO 	 V A 	 TEO 	 RI 	 JA 	
GLAS 	 BE 	 NE 	 GA 	 DO	 JE 	 MA 	 NJA
Iz 	 ha 	 ja 	 joč 	 iz 	 ak 	 sio 	 mov 	 mo 	 ra 	 jo 	 biti 	 po 	 Des 	 car 	 te 	 su 	 toni 	 po 	 dol 	 ži 	 ni 	 ena 	 ki 	
ali 	 pa 	 v 	 raz 	 mer 	 ju 	 2:1 	 ali 	 3:1; 	 dru 	 ga 	 dol 	 žin 	 ska 	 raz 	 mer 	 ja 	 niso 	 do 	 pust 	 na, 	
saj 	 bi 	 jih 	 sluh 	 za 	 ra 	 di 	 nji 	 ho 	 ve 	 za 	 ple 	 te 	 no 	 sti 	 ne 	 mo 	 gel 	 do 	 je 	 ti. 	 Sa 	 mo 	 stoj 	 na 	 in 	
za 	 klju 	 če 	 na 	 ča 	 sov 	 na 	 eno 	 ta, 	 ki 	 bi 	 se 	 sta 	 ja 	 la 	 iz 	 pe 	 tih 	 kraj 	 ših 	 ča 	 sov 	 nih 	 enot, 	
po 	 Des 	 c a r 	 t e 	 su 	 ra 	 z en 	 v 	 ne 	 ka 	 t e 	 ri h	 po 	 seb 	 ni h 	 pri 	 m e 	 ri h,	 om e 	 nj e 	 ni h	 na 	 kon 	 c u	
po 	 glav 	 ja, 	 ni 	 spre 	 jem 	 lji 	 va. 	 Ome 	 nje 	 ni 	 raz 	 mer 	 ji 	 2:1 	 in 	 3:1 	 sta 	 mož 	 ni 	 tako 	
za 	 po 	 red 	 no 	 – 	 tonu, 	 ki 	 ima 	 tri 	 dobe, 	 bi 	 npr .	 lah 	 ko 	 sle 	 dil 	 ton, 	 ki 	 ima 	 eno 	
dobo, 	 ali 	 pa 	 so 	 ča 	 sno, 	 kar 	 bi 	 po 	 me 	 ni 	 lo 	 tri 	 ena 	 ko 	 dol 	 ge 	 tone 	 v 	 enem 	 gla 	 su 	
nas 	 pro 	 ti 	 ene 	 mu 	 sa 	 me 	 mu 	 tri 	 dob 	 ne 	 mu 	 tonu 	 v 	 dru 	 gem. 	 Ob 	 tem 	 Des 	 car 	 tes 	
jem 	 lje 	 za 	 sa 	 mou 	 mev 	 no, 	 da 	 se 	 ob 	 us 	 trez 	 nem 	 mno 	 že 	 nju 	 raz 	 mer 	 je 	 samo 	 v 	
bis 	 tvu 	 ne	 spre 	 me	 ni,	 se 	 pra 	 vi,	 da 	 je	 obe	 mož	 ni	 raz 	 mer 	 ji	 (2:1	 in	 3:1)	 mo	 go	 če 	
mno 	 ži 	 ti 	 z 	 dve, 	 in 	 mi 	 sli 	 mo 	 si 	 lah 	 ko, 	 če 	 prav 	 Des 	 car 	 tes 	 tega 	 ne 	 ome 	 nja, 	 da 	
tudi 	 s 	 tri, 	 saj 	 do 	 puš 	 ča 	 Des 	 car 	 tes 	 v 	 po 	 gle 	 du 	 tra 	 ja 	 nja 	 to 	 nov 	 tudi 	 raz 	 mer 	 je 	
3:1. 	 T ako 	 ima 	 ton 	 kot 	 sa 	 mo 	 stoj 	 na 	 in 	 za 	 klju 	 če 	 na 	 ča 	 sov 	 na 	 eno 	 ta 	 lah 	 ko 	 šti -
ri, 	 osem 	 kraj 	 ših 	 to 	 nov 	 in 	 mi 	 sli 	 mo 	 si 	 lah 	 ko, 	 da 	 tudi 	 šest, 	 de 	 vet, 	 dva 	 najst. 	
V 	 pr 	 vih 	 treh 	 od 	 stav 	 kih 	 raz 	 pra 	 ve 	 o 	 rit 	 mu 	 go 	 vo 	 ri 	 Des 	 car 	 tes 	 zgolj 	 na -
čel 	 no, 	 iz 	 pe 	 lju 	 joč 	 mož 	 na 	 dol 	 žin 	 ska 	 raz 	 mer 	 ja 	 v 	 glas 	 bi 	 iz 	 ak 	 sio 	 mov .	 Še 	 le 	 v 	
če 	 t r 	 t em 	 od	 st av 	 ku,	 ko	 ome 	 nja 	 dve 	 vr 	 st i	 men 	 zur , 	 se 	 do	 t ak 	 ne 	 ra v	 ni	 glas 	 be 	 ne	
teo 	 ri 	 je. 	 V en 	 dar 	 Des 	 car 	 tes 	 v 	 na 	 da 	 lje 	 va 	 nju 	 ne 	 raz 	 la 	 ga 	 de 	 jan 	 ske 	 ga 	 men 	 zu -
ral 	 ne 	 ga 	 si 	 ste 	 ma, 	 če 	 prav 	 ima 	 v 	 mi 	 slih 	 prin 	 cip, 	 na 	 ka 	 te 	 rem 	 je 	 te 	 me 	 ljil 	 tudi 	
men 	 zu 	 ral 	 ni 	 si 	 stem: 	 prin 	 cip, 	 po 	 ka 	 te 	 rem 	 se 	 dalj 	 še 	 vred 	 no 	 sti 	 de 	 li 	 jo 	 bo 	 di 	 si 	
na 	 dve 	 ali 	 pa 	 na 	 tri 	 kraj 	 še 	 vred 	 no 	 sti, 	 in 	 te 	 po 	 nov 	 no 	 na 	 dve 	 ali 	 tri 	 še 	 kraj 	 še, 	
za 	 ra 	 di 	 če 	 sar 	 ima 	 lah 	 ko	 dalj 	 ša 	 vred 	 nost 	 ne 	 le 	 dve 	 ali 	 tri, 	 pač 	 pa 	 npr .	 tudi 	
osem 	 kraj 	 ših 	 vred 	 no 	 sti. 	 T a 	 prin 	 cip 	 je 	 – 	 ne 	 ozi 	 ra 	 je 	 se 	 na 	 nje 	 go 	 vo 	 de 	 jan -
sko 	 ure 	 sni 	 či 	 tev 	 zno 	 traj 	 men 	 zu 	 ral 	 ne 	 ga 	 si 	 ste 	 ma 	 – 	 Des 	 car 	 te 	 su 	 za 	 doš 	 čal 	 za 	
ti 	 sto, 	 kar 	 je 	 na 	 me 	 ra 	 val 	 po	 ve 	 da 	 ti 	 v	 na 	 da 	 lje 	 va 	 nju,	 kjer 	 je 	 opi	 sa 	 no	 ne 	 kaj, 	 kar 	
iz 	 gle 	 da 	 na 	 prvi 	 po 	 gled 	 kot 	 ob 	 li 	 kov 	 ni 	 us 	 troj 	 kom 	 po 	 zi 	 cij. 	 A 	 če 	 dom 	 nev 	 ne -
ga 	 opi	 sa 	 ne 	 be 	 re 	 mo	 z	 mi 	 sli 	 jo	 na 	 de 	 jan 	 sko 	 glas 	 bo	 Des 	 car 	 te 	 so 	 ve 	 ga 	 ča 	 sa, 	
lah 	 ko 	 vi 	 di 	 mo 	 v 	 njem 	 Des 	 car 	 te 	 sov 	 po 	 skus 	 teo 	 ri 	 je 	 glas 	 be 	 ne 	 ga 	 do 	 je 	 ma 	 nja. 	
J. 	SNOJ, 	 	GLASBA 	KOT 	PREDMET 	KAR TEZIJANSKEGA 	 VIDENJA 	SVET A
117
Uvo	 do	 ma 	 Des 	 car 	 tes 	 pove, 	 da 	 se 	 tudi 	 po	 tek 	 ce 	 lot 	 ne 	 kom	 po	 zi	 ci 	 je 	
do 	 je 	 ma 	 prek 	 raz 	 me 	 rij 	 2:1 	 in 	 3:1: 	 Po 	 sa 	 mič 	 ne 	 bo 	 di 	 si 	 dvo 	 del 	 ne 	 ali 	 tri 	 del -
ne 	 ča 	 sov 	 ne 	 eno 	 te, 	 ki 	 bi 	 jih 	 zgo 	 do 	 vin 	 sko 	 mo 	 gli 	 ra 	 zu 	 me 	 ti 	 kot 	 men 	 zur 	 ne 	
eno 	 te 	 ali 	 celo 	 tak 	 te, 	 se 	 na 	 ka 	 zu 	 je 	 jo 	 z 	 udar 	 ja 	 njem 	 ali 	 pa 	 s 	 tak 	 ti 	 ra 	 njem; 	
zanj 	 upo 	 ra 	 bi 	 Des 	 car 	 tes 	 ita 	 li 	 jan 	 ski 	 ter 	 min 	 »bat 	 tu 	 ta«, 	 ki 	 je 	 po 	 me 	 nil 	 real 	 no 	
iz 	 va 	 jal 	 sko 	 prak 	 so 	 tak 	 ti 	 ra 	 nja, 	 kot 	 jo 	 opi 	 su 	 je 	 tudi 	 Gio 	 se ff 	 o 	 Zar 	 li 	 no, 	 upo -
rab 	 lja 	 joč 	 za 	 njo 	 isti 	 izraz.
28
	 T ak 	 ti 	 ra 	 nje 	 ali 	 udar 	 ja 	 nje 	 ima 	 po 	 Des 	 car 	 te 	 su 	 ta 	
na 	 men, 	 da 	 po 	 ma 	 ga 	 pri 	 do	 je 	 ma 	 nju	 ce 	 lo 	 te, 	 in	 si 	 cer 	 tako, 	 da 	 se 	 pred 	 sta 	 va 	
ce 	 lot 	 ne 	 kom 	 po 	 zi	 ci 	 je 	 gra 	 di	 z	 do 	 je 	 ma 	 njem 	 ob	 sprem 	 lja 	 nju	 nje 	 ne 	 ga 	 po	 te 	 ka 	
na 	 sta 	 ja 	 jo 	 čih	 ča 	 sov 	 nih 	 raz 	 me 	 rij: 	 Dve 	 ča 	 sov 	 ni	 eno 	 ti 	 –	 men 	 zur 	 ni	 eno 	 ti 	 ali 	
tak 	 ta 	 –	 zdru 	 ži 	 mo 	 v 	 smi 	 slu 	 raz 	 mer 	 ja 	 2:1 	 v	 viš	 jo 	 ča 	 sov 	 no	 eno 	 to, 	 člen; 	 tej 	
pri 	 do 	 da 	 mo 	 v 	 smi 	 slu 	 raz 	 mer 	 ja 	 3:1 	 tret 	 jo 	 ča 	 sov 	 no	 eno 	 to; 	 s 	 če 	 tr 	 to 	 eno 	 to 	
do 	 ja 	 me 	 mo 	 vse 	 šti 	 ri 	 po	 nov	 no	 kot 	 raz 	 mer 	 je 	 2:1,	 le 	 da 	 na 	 viš	 ji	 rav 	 ni,	 kot 	
raz 	 mer 	 je 	 4:2;	 to 	 se 	 na 	 da 	 lju	 je, 	 do	 kler 	 ne 	 zaz 	 na 	 mo	 ce 	 lot 	 ne 	 kom	 po	 zi	 ci 	 je 	 kot 	
eno 	 samo 	 delo, 	 ki 	 se 	 sto 	 ji 	 iz	 mno 	 gih 	 več 	 jih	 in 	 manj 	 ših	 se 	 sta 	 vin, 	 ka 	 te 	 rih 	
med 	 se 	 boj 	 na 	raz 	 mer 	 ja 	so 	do	 jem 	 lji 	 va 	kot 	raz 	 mer 	 ja 	2:1 	in	3:1. 	
Ob	 t em 	 opi	 su 	 oz.	 r az 	 la 	 gi	 se 	 je 	 t re 	 ba 	 vpra 	 ša 	 t i,	 ka 	 t e 	 r o	 glas 	 bo,	 če 	
sploh 	 ka 	 te 	 ro, 	 bi 	 mo 	 gel 	 ime 	 ti 	 Des 	 car 	 tes 	 v	 mi 	 slih, 	 oz.	 v 	 ka 	 te 	 rem 	 smi 	 slu 	 je 	
mo	 go	 če 	 ra 	 zu 	 me 	 ti 	 nje 	 gov 	 opis. 	 Očit 	 no	 je, 	 da 	 se 	 opi	 sa 	 no	 –	 še 	 naj 	 bolj 	 je 	
po 	 dob	 no 	 vzorč 	 ne 	 mu, 	 celo 	 šol	 ske 	 mu	 pri 	 me 	 ru 	 do	 sled 	 no	 si 	 me 	 trič 	 no 	 iz	 pe -
lja 	 ne 	 kom 	 po 	 zi 	 ci 	 je 	 – 	 ne 	 skla 	 da 	 z 	 glas 	 bo, 	 ki 	 jo 	 pred 	 vi 	 de 	 va 	 in 	 na 	 ka 	 te 	 ro 	 se 	
na 	 na 	 ša 	 pred 	 zad 	 nje, 	 o	 kom	 po	 zi	 cij 	 skih 	 vpra 	 ša 	 njih	 raz 	 prav 	 lja 	 jo	 če 	 po	 glav 	 je 	
Kom	 pen 	 di	 ja: 	 šti 	 ri 	 gla 	 sne 	 po	 li	 fo	 ne 	 kom	 po	 zi	 ci 	 je, 	 gra 	 je 	 ne 	 s 	 po	 stop 	 kom	 imi-
ta 	 ci 	 je, 	 ni 	 ka 	 kor 	 niso 	 bile 	 čle 	 nje 	 ne 	 v 	 sku 	 pi 	 ne 	 iz 	 po 	 dveh 	 in 	 dveh 	 ali 	 šti 	 rih 	
in 	 šti 	 rih 	 men 	 zur 	 nih 	 oz. 	 ob 	 li 	 kov 	 nih 	 enot. 	 Ne 	 gle 	 de 	 na 	 to 	 je 	 ob 	 li 	 kov 	 na 	 ure -
di 	 tev ,	 kot 	 je 	 v 	 obrav 	 na 	 va 	 nem 	 od 	 lom 	 ku 	 opi 	 sa 	 na, 	 v 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 vem 	 ča 	 su 	
ob 	 sta 	 ja 	 la, 	 zla 	 sti 	 med 	 ple 	 sni 	 mi 	 in 	 s 	 ple 	 som 	 po 	 ve 	 za 	 ni 	 mi 	 ža 	 nri, 	 če 	 rav 	 no 	 ni 	
bi l a 	 spl o	 šna 	 l a st 	 nost 	 gl a s 	 be .	 Ke r 	 i z	 gl e 	 da 	 De s 	 c a r 	 t e 	 sov 	 opi s 	 na 	 prvi 	 po	 gl e d 	
kot 	 opis 	 stro 	 go 	 pe 	 rio 	 dič 	 ne 	 grad 	 nje, 	 zna 	 čil 	 ne 	 med 	 dru 	 gim 	 zla 	 sti 	 za 	 poz 	 no 	
18. 	 stol., 	 se 	 je 	 po 	 ja 	 vi 	 la 	 mi 	 sel, 	 da 	 je 	 eden 	 od 	 zgod 	 njih, 	 če 	 ne 	 najz 	 god 	 nej 	 ši 	
pri 	 mer 	 nje 	 ne 	 teo 	 re 	 tič 	 ne 	 obrav 	 na 	 ve, 	 kar 	 bi 	 po 	 me 	 ni 	 lo, 	 da 	 je 	 bil 	 Des 	 car 	 tes 	
s 	 svo 	 jo 	 mi 	 sli 	 jo 	 pol 	 dru 	 go 	 sto 	 let 	 je 	 pred 	 svo 	 jim 	 ča 	 som.
29
	 V en 	 dar 	 so 	 us 	 trez -
ne 	 ana 	 li 	 ze 	 in	 pri 	 mer 	 ja 	 ve 	 pre 	 prič 	 lji	 vo 	 po	 ka 	 za 	 le, 	 da 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 ve 	 ga 	 opi 	 sa 	
ne 	 bi	 bilo 	 pri 	 mer 	 no 	 bra 	 ti 	 zgo 	 do 	 vin 	 sko 	 in 	 da 	 ga 	 ni	 mo	 go	 če 	 ime 	 ti 	 niti 	 za 	
od 	 mev 	 po 	 vse 	 bi 	 ni	 na 	 vi	 dez 	 po	 dob	 ne 	 ga 	 od	 lom	 ka 	 iz 	 or 	 ke 	 zo	 graf 	 ske 	 ga 	 dela 	
T .	 Ar 	 be 	 au 	 ja, 	 niti 	 ne 	 za 	 pred 	 hod 	 ni	 co 	 teo 	 re 	 tič 	 ne 	 ga 	 raz 	 prav 	 lja 	 nja 	 o	 pe 	 rio -
28
  Zar li no, G., Is ti tu tio ni har mo nic he, 	 Be 	 net 	 ke 	
2
1589,	 str .	 256.	 (Ci	 ti 	 ra 	 no	 po	 elek 	 tron 	 ski 	
iz 	 da 	 ji 	 The 	 sau 	 rus 	mu	 si 	 ca 	 rum 	ita 	 li 	 ca 	 rum , I,	izd.	F .	 W ie 	 ring ,	Utrecht 	1997.)	
VSEBINA 	DESCAR TESOVEGA 	KOMPENDIJA 	IN	NJENE	NOTRANJE	POVEZA VE
118
d i č 	 n i 	g r a d 	 n j i , 	z na 	 no	 zla 	 sti 	 iz	 glas 	 be	 ne	 teo 	 ri 	 je	 18.	 stol.
30
	 Prej 	 kot 	 to 	
je	 ab 	 strak 	 ci 	 ja 	 na 	 či	 na 	 do	 je	 ma 	 nja 	 ka 	 te 	 re 	 koli	 kom	 po	 zi	 ci 	 je.
31
	 T a 	 na -
čin	 je	 mo	 go	 če	 pro 	 sto 	 opi	 sa 	 ti 	 ta 	 ko	 le:	 sprem 	 lja 	 nje	 glas 	 be	 ne	 ga 	 dela 	
in	gra 	 je	 nje	pred 	 sta 	 ve	o	njem,	pri 	če	 mer 	se 	novo,	v	da 	 nem	tre 	 nut 	 ku 	
zve	 ne	 če,	 na 	 ve	 zu	 je	 na 	 že	 sli 	 ša 	 no,	 zaz 	 na 	 no	 in	 pom	 nje	 no,	 do	 kler 	 ni	 ob 	
kon	 cu 	 kom	 po	 zi	 ci 	 je	 pred 	 sta 	 va 	 o	 njej	 v	 po	 slu 	 šal 	 če	 vi	 za 	 ve	 sti 	 po	 pol	 na 	
in	 kom	 po	 zi	 ci 	 ja 	 do	 ži	 ve	 ta 	 kot 	 ena 	 sama 	 v	 sebi 	 sklad 	 na 	 ce 	 lo	 ta. 	 Des -
car 	 tes 	 je	 –	 sklad 	 no	 s 	 svo 	 jim	 na 	 či	 nom	 raz 	 miš	 lja 	 nja 	 –	 tak 	 šno	 za 	 mi	 sel	
glas 	 be	 ne	 ga 	 do	 je	 ma 	 nja 	 ab 	 stra 	 hi	 ral 	 in	 izra 	 zil	 s 	 šte 	 vi	 li,	 ki	 so 	 mu	 bila 	
tudi 	si 	 cer 	os 	 no	 va 	raz 	 miš	 lja 	 nja 	o	glas 	 bi.
Ob	tej 	raz 	 la 	 gi	je	tre 	 ba 	pri 	 pom	 ni	 ti, 	da 	Des 	 car 	 tes 	svo 	 je	»teo 	 ri 	 je 	
glas 	 be	 ne	 ga 	 do	 je	 ma 	 nja«, 	 če	 jo	 t ako 	 poi	 me	 nu	 je	 mo,	 ni	 za 	 sn o	 val 	 izrec 	 no 	
kot 	 eno	 vi	 to 	 teo 	 ri 	 jo,	 kot 	 na 	 črt 	 no	 raz 	 la 	 go	 ti 	 ste 	 ga, 	 kar 	 se 	 do	 ga 	 ja 	 v po-
slu 	 šal 	 cu 	 pri 	 do	 je	 ma 	 nju	 po	 slu 	 ša 	 ne	 kom	 po	 zi	 ci 	 je.	 Bolj	 kot 	 uza 	 veš	 če	 na 	
teo 	 ri 	 ja 	 je	 Des 	 car 	 te 	 sov 	 opis 	 izid	 de	 duk	 tiv 	 ne	 ga 	 skle 	 pa 	 nja 	 na 	 os 	 no	 vi 	
nje	 go	 vih	 os 	 nov	 nih	 iz	 ho	 dišč	 v	 zve	 zi	 z	 rit 	 mom	 oz.	 ča 	 sov 	 no	 or 	 ga 	 ni	 zi-
ra 	 nost 	 jo	 kom	 po	 zi	 cij, 	 po	 ka 	 te 	 rih 	 sta 	 do	 pust 	 ni	 le	 dve	 ča 	 sov 	 ni	 raz 	 mer 	 ji, 	
2:1	 in	 3:1.	 Sklad 	 no	 s 	 tem 	 iz	 ho	 diš	 čem	 je	 Des 	 car 	 tes 	 nuj	 no	 mo	 ral 	 pri 	 ti 	
do	 tak 	 šne	 na 	 miš	 lje	 ne	 po	 do	 be	 glas 	 be	 ne	 ga 	 dela 	 kot 	 ce 	 lo	 te, 	 iz	 ka 	 te 	 re 	 je 	
vi	 de	 ti, 	 da 	 je	 glas 	 be	 no	 delo	 v	 svo 	 ji	 ča 	 sov 	 ni	 raz 	 sež 	 no	 sti 	 raz 	 lož	 lji	 vo	 z 	
is 	 ti 	 mi	 raz 	 mer 	 ji	 kot 	 nje	 go	 vi	 naj 	 manj 	 ši	 deli.	 Ker 	 pa 	 se 	 je	 De	 car 	 tes 	 ob 	
tem 	po	 sta 	 vil	na 	sta 	 liš	 če	kom	 po	 zi	 ci 	 jo	sprem 	 lja 	 jo	 če	 ga 	po	 slu 	 šal 	 ca, 	je 	
nje	 gov	 opis 	 na 	 miš	 lje	 nih	 ča 	 sov 	 nih	 raz 	 me	 rij 	 v	 glas 	 be	 nem	 delu	 hkra 	 ti 	
tudi 	teo 	 ri 	 ja 	nje	 go	 ve	 ga 	do	 je	 ma 	 nja. 	
V 	 na 	 da 	 lje	 va 	 nju	 Des 	 car 	 tes 	 ome	 nja, 	 da 	 se 	 pri 	 de	 jan 	 skem 	 pet 	 ju 	
ali 	 igra 	 nju	 za 	 če	 tek 	 vsa 	 ke	 »men	 zu	 re«, 	 s 	 či	 mer 	 je	 mo	 go	 če	 ra 	 zu	 me	 ti 	
men	 zur 	 no	 eno	 to 	 ali 	 celo 	 takt, 	 po	 da 	 ja 	 ne	 ko	 li	 ko	 gla 	 sne 	 je,	 se 	 pra 	 vi 	
ak 	 cen 	 tui 	 ra 	 no.	Omem	 ba 	tega 	v	glas 	 bi	nje	 go	 ve	 ga 	ča 	 sa 	očit 	 no	raz 	 šir -
je	 ne	 ga 	 na 	 či	 na 	 pet 	 ja 	 ali 	 igra 	 nja 	 ga 	 v	 na 	 da 	 lje	 va 	 nju	 na 	 pe	 lje	 na 	 po	 skus	
ra 	 c io	 na l	 ne	 ra z	 la 	 ge	 na 	 či	 na ,	 po	 ka 	 t e	 re m	 glas 	 ba 	 de	 lu	 je	 na 	 po	 sl u	 ša l	 c a 	 in 	
vzbu	 ja 	 v	 njem	 raz 	 lič	 na 	 raz 	 po	 lo	 že	 nja, 	 v	 če	 mer 	 sta 	 an 	 tič 	 na 	 mi	 to 	 lo	 gi	 ja, 	
pa 	 tudi 	 an 	 tič 	 na 	 glas 	 be	 na 	 teo 	 ri 	 ja 	 vi	 de	 li	 nje	 no	 ču	 dež	 no,	 ne	 ra 	 zum	 lji	 vo 	
in	 celo 	 ne	 ra 	 zum	 no	 moč.	 Moč	 nej	 ši	 zvok	 po	 De	 car 	 te 	 so 	 vem	 mne	 nju 	
moč	 ne	 je	udar 	 ja 	na 	pred 	 me	 te 	oko	 li	sebe,	kar 	je	na 	 rav 	 ni	po	 jav ,	ka 	 te -
re 	 ga 	 obrav 	 na 	 vo	 pre 	 puš	 ča 	 fi	 zi	 kom.	 Kot 	 pou	 da 	 rek 	 na 	 za 	 čet 	 ku	 vsa 	 ke 	
29
  Sei 	 del, 	 W .,	 »Des 	 car 	 tes’ 	 Be 	 mer 	 kun	 gen 	 zur 	 mu	 si 	 ka 	 lisc 	 hen 	 Zeit«, 	 Ar c	 hiv	 für 	 Mu	 sik	 wis­
sensc 	 haft, 	XXVII,	1970,	str . 	288.	
30
  Sei 	 del, 	 W .,	»Des 	 car 	 tes’ 	 Be 	 mer 	 kun	 gen 	zur 	mu	 si 	 ka 	 lisc 	 hen 	Zeit«, 	str . 	300–302.
31
  Sei 	 del, 	 W .,	»Des 	 car 	 tes’ 	 Be 	 mer 	 kun	 gen 	zur 	mu	 si 	 ka 	 lisc 	 hen 	Zeit«, 	str . 	298–299.	
J. 	SNOJ, 	 	GLASBA 	KOT 	PREDMET 	KAR TEZIJANSKEGA 	 VIDENJA 	SVET A
119
men	 zur 	 ne	 eno	 t e	 pa 	 moč	 nej	 ši	 zvok	 moč	 ne	 je	 udar 	 ja 	 t udi	 na 	 po	 sl u	 ša l	 c e 	
ali 	 ple	 sal 	 ce, 	 prek 	 nji	 ho	 ve	 ga 	 živ	 čev	 ja 	 pa 	 na 	 nji	 ho	 vo	 du	 šev	 nost, 	 kar 	
jih	 vodi	 h	 gi	 ba 	 nju,	 tj. 	 ple	 su. 	 S	 tako 	 za 	 miš	 lje	 no	 po	 ve	 za 	 vo	 med	 glas -
be	 nim	 zvo	 kom	 in	 du	 šev	 nost 	 jo	 pa 	 je	 po	 nje	 go	 vem	 mne	 nju	 raz 	 lož	 lji	 vo 	
tudi 	to, 	za 	 kaj 	vzbu	 ja 	 jo	raz 	 lič	 ne	hi	 tro 	 sti, 	tj. 	raz 	 lič	 ni	tem 	 pi,	raz 	 lič	 na 	
du	 šev	 na 	 r az 	 po	 lo	 že	 nja.
32
	 V en	 dar 	 pove	 Des 	 c ar 	 t es 	 o	 t em	 vpra 	 ša 	 nju,	 kot 	
priz 	 na 	 sam, 	 le	 ne	 kaj 	 splo 	 šne	 ga: 	 hi	 trej 	 ši	 tem 	 pi	 pov	 zro 	 ča 	 jo	 »hi	 trej 	 ša« 	
raz 	 po	 lo	 že	 nja, 	 po	 ča 	 snej 	 ši	 »po	 ča 	 snej 	 ša«. 	 Na 	 po	 ča 	 sno 	 in	 hi	 tro 	 zve	 de 	
Des 	 car 	 tes 	 tudi 	 men	 zu	 re 	 oz.	 raz 	 mer 	 ja 	 med	 dalj 	 ši	 mi	 in	 kraj 	 ši	 mi	 vred -
nost 	 mi,	 in	 si 	 cer 	 je	 po	 nje	 go	 vem	 tri 	 dob	 nost 	 hi	 trej 	 ša 	 od	 dvo	 dob	 no	 sti. 	
Nje	 na 	 hi	 trost 	 –	 tako 	 si 	 lah 	 ko	 raz 	 lo	 ži	 mo	 Des 	 car 	 te 	 so 	 vo	 ute 	 me	 lje	 va 	 nje 	
–	 je	 prav 	 za 	 prav 	 v	 tem, 	 da 	 mora 	 po	 slu 	 ša 	 jo	 či	 ob	 tri 	 dob	 no	 sti 	 do	 je	 ma 	 ti 	
več	 kot 	 ob	 dvo	 dob	 no	 sti, 	 kar 	 po	 me	 ni,	 da 	 mora 	 na 	 neki	 na 	 čin	 do	 je-
ma 	 ti 	hi	 tre 	 je;	ker 	je	tri 	 dob	 nost 	v	tem 	smi 	 slu 	hi	 trej 	 ša, 	sodi 	med	ti 	 sta 	
sreds 	 tva, 	 ki	 pov	 zo	 ča 	 jo	 hi	 trej 	 ša 	 raz 	 po	 lo	 že	 nja 	 oz.	 čus 	 tva, 	 od	 ka 	 te 	 rih 	
ome	 nja 	Des 	 car 	 tes 	izrec 	 no	le	ve	 se 	 lje. 	
Če	 prav 	 je	 Des 	 car 	 tes 	 na 	 za 	 čet 	 ku	 raz 	 pra 	 ve	 o	 rit 	 mu	 pou	 da 	 ril, 	 da 	
sta 	 mož	 ni	 le	 dve	 ča 	 sov 	 ni	 raz 	 mer 	 ji,	 2:1	 in	 3:1,	 se 	 po	 glav 	 je	 kon	 ča 	 z 	
omem	 bo	 in	 pre 	 tre 	 som 	 pet– 	 in	 se 	 dem	 dob	 no	 sti. 	 T a 	 in	 po	 dob	 na 	 raz -
mer 	 ja 	po	Des 	 car 	 te 	 su 	mno	 go	bolj	za 	 po	 slu 	 je	 jo	zaz 	 na 	 va 	 jo	 či	čut; 	zato 	
so 	 mož	 na 	 le,	 če	 se 	 zaz 	 na 	 va 	 jo	 či	 čut 	 more 	 us 	 me	 ri 	 ti 	 zgolj	 na 	 nje,	 kar 	
po	 me	 ni,	 da 	 so 	 mož	 na 	 v	 glas 	 bi	 iz	 sa 	 me	 ga 	 rit 	 ma, 	 tj. 	 v	 glas 	 bi	 tol 	 kal. 	
Ker 	 umet 	 na, 	 kom	 po	 ni	 ra 	 na 	 glas 	 ba 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 ve	 ga 	 ča 	 sa 	 na 	 če	 lo	 ma 	
ni	poz	 na 	 la 	niti 	glas 	 be	tol 	 kal 	niti 	pet– 	in	se 	 dem	 dob	 no	 sti, 	se 	je	tre 	 ba 	
vpra 	 ša 	 ti, 	za 	 kaj 	so 	ta 	ča 	 sov 	 na 	raz 	 mer 	 ja 	sploh 	vklju	 če	 na 	v	raz 	 pra 	 vo. 	
Zdi	 se, 	 da 	 je	 Des 	 car 	 tes 	 sklad 	 no	 s 	 svo 	 jim	 na 	 či	 nom	 raz 	 miš	 lja 	 nja 	 tudi 	
tu 	 bolj	 kot 	 glas 	 bi	 svo 	 je	 ga 	 ča 	 sa 	 sle 	 dil	 de	 duk	 tiv 	 ne	 mu	 iz	 pe	 lje	 va 	 nju 	
skle 	 pov	 na 	 os 	 no	 vi	 svo 	 jih	 ak 	 sio 	 mov ,	 in	 si 	 cer 	 sed 	 me	 ga, 	 po	 ka 	 te 	 rem 	
mora 	 biti, 	 če	 ga 	 pro 	 sto 	 pov	 za 	 me	 mo,	 zaz 	 na 	 va 	 jo	 či	 čut 	 obre 	 me	 njen 	
do	pra 	 ve	mere: 	Ker 	v	glas 	 bi	tol 	 kal 	ni	in	 ter 	 va 	 lov ,	so 	nje	 na 	rit 	 mič	 na 	
raz 	 mer 	 ja 	po	 tem 	 ta 	 kem	lah 	 ko	bolj	za 	 ple	 te 	 na. 	S	to 	ugo	 to 	 vi	 tvi 	 jo	pa 	je 	
Des 	 car 	 tes 	 v	 ok	 vi	 ru 	 svo 	 je	 ga 	 teo 	 re 	 tič 	 ne	 ga 	 raz 	 miš	 lja 	 nja 	 ven	 dar 	 le	 na -
šel	me	 sto 	in	raz 	 la 	 go	za 	vr 	 sto 	glas 	 be	 nih	do	 god	 kov	svo 	 je	 ga 	ča 	 sa: 	za 	
vo	 jaš 	 ko	 bob	 na 	 nje,	 ki	 ga 	 izrec 	 no	 ome	 nja, 	 pa 	 tudi 	 za 	 dru 	 ge,	 sig 	 nal 	 ne 	
ali 	 dru 	 gač 	 ne	 ho	 te 	 ne,	 ven	 dar 	 do	 mi	 sel 	 no	 sti 	 ali 	 pa 	 sa 	 mo	 vo	 lji	 iz	 va 	 jal 	 ca 	
32
		 Kaj 	 je 	 im 	 pli	 cit 	 no	 pri 	 sot 	 no	 v	 teh 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 vih	 raz 	 la 	 gah, 	 kaj 	 naj 	 bi 	 se 	 ob	 tem 	 de 	 jan 	 sko 	
do 	 ga 	 ja 	 lo, 	 je 	 na 	 os 	 no 	 vi 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 vih 	 Les 	 pas 	 sions 	 de 	 l’âme 	 sku 	 šal 	 pri 	 ka 	 za 	 ti 	 P .	 Kivy: 	
Kivy ,	 P .,	 Mu 	 sic 	 Alo 	 ne. 	 Phi 	 lo 	 sop 	 hi 	 cal 	 Ref 	 ec 	 tions 	 on 	 the 	 Pu 	 r ely	 Mu 	 si 	 cal 	 Ex 	 pe 	 rien 	 ce, 
It 	 ha 	 ca 	1990,	str . 	32–36. 	
VSEBINA 	DESCAR TESOVEGA 	KOMPENDIJA 	IN	NJENE	NOTRANJE	POVEZA VE
120
pre 	 puš	 če	 ne	zvoč	 ne	do	 god	 ke. 	
Z	 omem	 bo	 glas 	 be	 brez 	 in	 ter 	 va 	 lov	 je	 v	 Kom	 pen	 di	 ju	 re 	 to 	 rič 	 no 	
učin	 ko	 vi	 to, 	 če	 prav 	 naj 	 brž 	 ne	 na 	 mer 	 no,	 pri 	 prav 	 ljen	 pro 	 stor 	 za 	 raz -
pra 	 vo	o	njih. 	
KON	 SO	 NAN	 CE,	ST OP	 NJE,	DI	 SO	 NAN	 CE
Zna 	 čil	 nost 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 ve	 obrav 	 na 	 ve	 in	 ter 	 va 	 lov	 je,	 da 	 je	 nji	 ho	 va 	 os -
nov	 na 	 de	 li	 tev 	 iz	 pe	 lja 	 na 	 iz	 glas 	 be	 ne	 ga 	 stav 	 ka 	 in	 iz	 mož	 nih	 zvr 	 sti 	 in-
ter 	 val 	 nih	 od	 no	 sov 	 v	 njem.	 V 	 glas 	 be	 nem	 stav 	 ku	 se 	 po	 jav 	 lja 	 jo	 so 	 ča 	 sno	
na 	 st o	 pa 	 jo	 či	 in	 t er 	 va 	 li;	 in	 t er 	 va 	 li,	 ki	 jih	 sl i	 ši	 mo	 za 	 po	 r ed	 no	 v	 is 	 t em	 gla 	 su ; 	
sled 	 njič	 pa 	 so 	 v	 njem	 pri 	 sot 	 ni	 in	 zaz 	 nav 	 ni	 tudi 	 in	 ter 	 val 	 ni	 od	 no	 si 	 med 	
za 	 po	 red 	 no	 na 	 sto 	 pa 	 jo	 či	 mi	toni 	raz 	 lič	 nih	gla 	 sov ,	ime	 no	 va 	 ni	v	 kon	 tra -
punkt 	 ski 	 teo 	 ri 	 ji	 preč 	 ni	 od	 no	 si 	 ali 	 preč 	 ja. 	 So	 ča 	 sni 	 in	 ter 	 va 	 li	 so 	 po	 Des -
car 	 te 	 su 	 naj 	 bolj	 vpa 	 dlji	 vi;	 in	 ter 	 va 	 li,	 ki	 na 	 sto 	 pa 	 jo	 za 	 po	 red 	 no	 v	 is 	 tem 	
gla 	 su, 	 so 	 manj 	 zaz 	 nav 	 ni	 in	 še	 manj 	 zav 	 ze	 ma 	 jo	 po	 slu 	 šal 	 če	 vo	 za 	 vest 	
ti 	 sti 	 in	 ter 	 va 	 li,	 ki	 na 	 sta 	 ja 	 jo	 za 	 po	 red 	 no	 med	 raz 	 lič	 ni	 mi	 gla 	 so 	 vi.	 V 	 tej 	
hie	 rar 	 hi	 ji	 sli 	 ša 	 nja 	 in	 do	 je	 ma 	 nja 	 pa 	 vidi	 Des 	 car 	 tes 	 tudi 	 ute 	 me	 lji	 tev 	 za 	
to, 	 da 	 se 	 sme 	 jo	 kot 	 so 	 ča 	 sno 	 na 	 sto 	 pa 	 jo	 či	 in	 ter 	 va 	 li	 po	 jav 	 lja 	 ti 	 le	 ti 	 sti, 	
ki	 so 	 naj 	 la 	 že	 do	 jem	 lji	 vi,	 se 	 pra 	 vi,	 izraz 	 lji	 vi	 s 	 pre 	 pro 	 stej 	 ši	 mi,	 v	 Des -
car 	 te 	 so 	 vem	 smi 	 slu 	 »več	 ji	 mi«	 raz 	 mer 	 ji.	 T i	 in	 ter 	 va 	 li	 so 	 kon	 so 	 nan 	 ce; 	
ven	 dar 	 Des 	 car 	 tes 	 s 	 tem 	 izra 	 zom	 ne	 mi	 sli 	 le	 na 	 nji	 ho	 vo	 bla 	 go	 zvoč	 nost, 	
pač 	 pa 	 zla 	 sti 	 na 	 nji	 ho	 vo	 so 	 ča 	 snost: 	 izraz 	 »con 	 so 	 na 	 re« 	 mu	 –	 sklad 	 no 	
z	 nje	 go	 vi	 ma 	 os 	 nov	 ni	 ma 	 po	 me	 no	 ma
33
	 –	 po	 me	 ni	 v	 prvi 	 vr 	 sti 	 »so 	 ča 	 sno	
zve	 ne	 ti« 	 in	 še	 le	 na 	 dru 	 gem	 me	 stu 	 »so 	 gla 	 ša 	 ti« 	 ali 	 »bla 	 go	 zve	 ne	 ti«. 	
Dru 	 ga 	 če	 kot 	 s 	 »kon	 so 	 nan 	 ca 	 mi«	 je	 z	 in	 ter 	 va 	 li,	 ki	 na 	 sto 	 pa 	 jo	 za 	 po	 red 	 no 	
v	 is 	 tem 	 gla 	 su; 	 ker 	 so 	 manj 	 zaz 	 nav 	 ni,	 so 	 po	 Des 	 car 	 te 	 su 	 lah 	 ko	 bolj	 za -
ple	 te 	 ni.	Na 	 če	 lo	 ma 	so 	to 	se 	 kun	 de,	prek 	ka 	 te 	 rih 	se 	gib	 lje	 jo	po	 sa 	 mič	 ni 	
gla 	 so 	 vi;	 Des 	 car 	 tes 	 jih	 ime	 nu	 je	 »gra 	 dus«, 	 »stop 	 nje«,	 »stop 	 ni	 ce« 	 ali 	
»sto 	 pi	 nje«,	 kot 	 in	 ter 	 va 	 le	 pa 	 jih	 poi	 me	 nu	 je	 z	 izra 	 zo	 ma 	 ton 	 in	 pol	 ton. 	
Še	 manj 	 so 	 v	 glas 	 be	 nem	 stav 	 ku	 opaz 	 ni	 in	 ter 	 va 	 li,	 ki	 na 	 sto 	 pa 	 jo	 preč 	 no, 	
in	 zato 	 so 	 med	 temi 	 lah 	 ko	 tudi 	 taki, 	 ki	 jih	 je	 mo	 go	 če	 izra 	 zi	 ti 	 le	 z	 zelo 	
za 	 ple	 te 	 ni	 mi	 šte 	 vilč	 ni	 mi	 raz 	 mer 	 ji.	 Z	 za 	 ple	 te 	 ni	 mi	 šte 	 vilč	 ni	 mi	 raz 	 mer 	 ji 	
izra 	 že	 ni	in	 ter 	 va 	 li	so 	di	 so 	 nan 	 ce. 	
33
  A La tin Dic tio nary (»Le 	 wis 	and 	Short«), 	ge 	 slo 	»con 	 so 	 no«.	
J. 	SNOJ, 	 	GLASBA 	KOT 	PREDMET 	KAR TEZIJANSKEGA 	 VIDENJA 	SVET A
121
IZ	 PE	 LJA 	 V A 	KON	 SO	 NANC	IN	 TEO	 RI	 JA 	IN 	 TER 	 V A	 LOV 	
Des 	 car 	 te 	 so 	 vo 	 raz 	 prav 	 lja 	 nje 	 o 	 in 	 ter 	 va 	 lih 	 je 	 po 	 skus 	 raz 	 lo 	 ži 	 ti 	 in 	 pri 	 ka 	 za 	 ti 	
vse 	 v 	 glas 	 bi 	 na 	 sto 	 pa 	 jo 	 če 	 in 	 ter 	 va 	 le 	 v 	 nji 	 ho 	 vi 	 med 	 se 	 boj 	 ni 	 po 	 ve 	 za 	 no 	 sti, 	
vzpo 	 sta 	 vi 	 ti 	 in 	 ute 	 me 	 lji 	 ti 	 eno 	 vit 	 si 	 stem 	 in 	 ter 	 va 	 lov .	 O 	 »po 	 sku 	 su« 	 je 	 mo -
go 	 če 	 go 	 vo 	 ri 	 ti 	 v 	 tem 	 smi 	 slu, 	 da 	 Des 	 car 	 tes 	 svo 	 jih 	 iz 	 pe 	 ljav 	 in 	 za 	 pa 	 žanj 	 ni 	
us 	 pel 	 do	kon	 ca 	us 	 kla 	 di 	 ti. 	
T a ko 	 kot 	 j e 	 De s 	 c a r 	 t e s 	 v	 uvod	 ni h	 a k	 si o	 m i h 	 po	 st a 	 vi l , 	 da 	 so 	 z a 	 ob	 j e k 	 t e 	
kot 	 pred 	 met 	 zaz 	 na 	 ve	 bis 	 tve 	 na 	 tak 	 šna 	 ali 	 dru 	 gač 	 na 	 raz 	 mer 	 ja 	 med	 nji	 ho	 vi	 mi 	
se 	 stav 	 ni 	 mi 	 deli, 	 in 	 kot 	 je 	 v 	 na 	 da 	 lje 	 va 	 nju 	 raz 	 la 	 gal 	 ri 	 tem 	 kot 	 ča 	 sov 	 na 	 raz -
mer 	 ja 	 med 	 toni, 	 tako 	 je 	 že 	 ta 	 koj 	 na 	 za 	 čet 	 ku 	 nje 	 go 	 ve 	 raz 	 pra 	 ve 	 o 	 in 	 ter 	 va 	 lih 	
očit 	 no, 	 če 	 prav 	 ne 	 izrec 	 no 	 izra 	 že 	 no, 	 da 	 in 	 ter 	 va 	 le 	 ra 	 zu 	 me 	 va 	 kot 	 raz 	 mer 	 ja 	
med 	 raz 	 lič 	 no 	 vi 	 so 	 ki 	 mi 	 toni. 	 Uni 	 so 	 no, 	 ton 	 nas 	 pro 	 ti 	 tonu 	 iste 	 vi 	 ši 	 ne, 	 zanj 	
tako 	 ni 	 in 	 ter 	 val, 	 saj 	 med 	 to 	 no 	 ma 	 iste 	 vi 	 ši 	 ne 	 ni 	 raz 	 li 	 ke. 	 T o	 Des 	 car 	 te 	 so -
vo 	 spoz 	 na 	 nje 	 je 	 naj 	 brž 	 glas 	 be 	 na 	 vzpo 	 red 	 ni 	 ca 	 Zar 	 li 	 no 	 ve 	 mu, 	 po 	 Ev 	 kli 	 du 	
prev 	 ze 	 tem 	 pre 	 pri 	 ča 	 nju, 	 da 	 1 	 ni 	 šte 	 vi 	 lo, 	 če 	 prav 	 je 	 za 	 če 	 tek 	 šte 	 vil.
34
	 A 	 kot 	
je 	 šte 	 vi 	 lo 	 1 	 za 	 če 	 tek 	 vseh 	 na 	 dalj 	 njih	 šte 	 vil, 	 tako 	 je 	 po 	 Des 	 car 	 te 	 su 	 en 	 sam 	
ton 	–	ton 	na 	 pe 	 te 	stru 	 ne 	–	iz	 ho	 diš	 če 	vseh 	in	 ter 	 va 	 lov .	
Des 	 car 	 tes 	 trdi, 	 da 	 so 	 v	 tonu 	 dane 	 vi 	 ši 	 ne 	 – 	 v	 na 	 pe 	 ti 	 stru 	 ni	 –	 na 	 neki 	
na 	 čin 	 pri 	 sot 	 ni 	 vsi 	 od 	 nje 	 ga 	 viš	 ji	 toni. 	 T o	 po	 me 	 ni,	 da 	 je 	 viš	 je 	 tone, 	 s 	 tem 	
pa 	 tudi 	 in 	 ter 	 va 	 le 	 v 	 raz 	 mer 	 ju 	 do 	 niž 	 je 	 ga 	 tona, 	 mo	 go	 če 	 iz 	 pe 	 lja 	 ti 	 z	 de 	 li 	 tvi -
jo 	 stru 	 ne; 	 pri 	 tem 	 mo 	 ra 	 jo 	 z	 de 	 li 	 tvi 	 jo 	 stru 	 ne 	 na 	 sta 	 li	 deli 	 sklad 	 no	 s 	 še 	 stim 	
ak 	 sio 	 mom 	 us 	 tre 	 za 	 ti 	 arit 	 me 	 tič 	 ne 	 mu 	 za 	 po 	 red 	 ju, 	 če 	 naj 	 bodo 	 tako 	 iz 	 pe 	 lja 	 ni 	
in 	 ter 	 va 	 li 	 ču 	 tom 	 do 	 stop 	 ni. 	 T ako 	 deli 	 Des 	 car 	 tes 	 stru 	 no 	 po 	 na 	 zar 	 jo 	 čo 	 da 	 lji -
co 	 naj 	 prej 	 na 	 dva 	 dela, 	 s 	 či 	 mer 	 dobi 	 ok 	 ta 	 vo; 	 na 	 da 	 lje 	 na 	 tri 	 dele, 	 s 	 či 	 mer 	
dobi 	 dva 	 raz 	 lič 	 na 	 in 	 ter 	 va 	 la, 	 kvin 	 to 	 in 	 kvin 	 to 	 z 	 ok 	 ta 	 vo, 	 nato 	 na 	 šti 	 ri 	 dele, 	
ki 	 mu 	 dajo 	 tri 	 raz 	 lič 	 ne 	 in 	 ter 	 va 	 le: 	 kvar 	 to, 	 ok 	 ta 	 vo 	 in 	 dve 	 ok 	 ta 	 vi 	 itd., 	 kot 	
je 	 pri 	 ka 	 za 	 no 	 v 	 nje 	 go 	 vi 	 pre 	 gled 	 ni 	 ci 	 (5.4). 	 Arit 	 me 	 tič 	 nost 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 ve -
ga 	 de 	 lje 	 nja 	 je 	 v 	 tem, 	 da 	 se 	 stru 	 no 	 po 	 na 	 zar 	 ja 	 jo 	 ča 	 da 	 lji 	 ca 	 deli 	 ved 	 no 	 na 	
ena 	 ke 	 dele; 	 pri 	 vsa 	 kem 	 de 	 lje 	 nju 	 pred 	 stav 	 lja 	 jo 	 ti 	 arit 	 me 	 tič 	 no 	 vr 	 sto, 	 npr .	
1/5, 	 2/5, 	 3/5, 	 4/5. 	 V en 	 dar 	 po 	 tej 	 poti 	 – 	 v 	 na 	 da 	 lje 	 va 	 nju 	 jo 	 bomo 	 ime 	 no -
va 	 li 	 prva 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 va 	 iz 	 pe 	 lja 	 va 	 kon 	 so 	 nanc 	 – 	 Des 	 car 	 tes 	 ne 	 iz 	 pe 	 lje 	 vseh 	
kon 	 so 	 nanc, 	 saj 	 se 	 pri 	 de 	 li 	 tvi 	 na 	 šest 	 de 	 lov 	 z 	 ne 	 pre 	 prič 	 lji 	 vo 	 ute 	 me 	 lji 	 tvi 	 jo, 	
da 	 uho 	na 	 dalj 	 njih 	de 	 li 	 tev 	 ne 	 bi 	 zaz 	 na 	 lo, 	 us 	 ta 	 vi. 	 Do 	dru 	 gih, 	 manj 	 ka 	 jo 	 čih 	
kon	 so 	 nanc 	 oz.	 in	 ter 	 va 	 lov	 pri 	 de	 po	 dru 	 gi	 poti, 	 in	 si 	 cer 	 v	 ok	 vi	 ru 	 ne	 po	 sred 	 no 	
sle 	 de 	 če 	raz 	 pra 	 ve 	o	ok	 ta 	 vi. 	
Da 	 je 	 ok 	 ta 	 va 	 po 	 Des 	 car 	 te 	 su 	 »prva« 	 kon 	 so 	 nan 	 ca, 	 je 	 tre 	 ba 	 ra 	 zu 	 me 	 ti 	
34
  Zar li no, G., nav. delo, str. 28.
VSEBINA 	DESCAR TESOVEGA 	KOMPENDIJA 	IN	NJENE	NOTRANJE	POVEZA VE
122
v	 vred 	 nost 	 nem,	 hie	 rar 	 hič	 nem	 smi 	 slu. 	 Pra 	 vil	 nost 	 svo 	 je	 tr 	 di	 tve 	 vidi	 Des 	 car -
tes 	 v	 eks 	 pe	 ri 	 men	 tal 	 no	 opa 	 zo	 va 	 nem	 po	 ja 	 vu	 pre 	 pi	 ho	 va 	 nja, 	 pri 	 ka 	 te 	 rem 	 se 	
naj 	 prej 	 og	 la 	 si 	 ok	 ta 	 va, 	 ne	 pa 	 npr. 	 kvin	 ta 	 ali 	 kak 	 drug 	 in	 ter 	 val. 	 Des 	 car 	 tes 	 s 	
tem 	 po	 ja 	 vom	 po	 ve	 zu	 je	 dru 	 ge	 ga, 	 opa 	 zo	 va 	 ne	 ga 	 prav 	 tako 	 v	 fi 	 zič	 nem	 sve 	 tu: 	
po	 jav 	 har 	 mon	 skih 	 (alik 	 vot 	 nih)	 to 	 nov,	 za 	 ka 	 te 	 re 	 ga 	 se 	 iz	 nje	 go	 vih	 ube	 se 	 di-
tev 	 –	 ome	 nja 	 ga 	 še	 ne	 kaj 	 krat 	 –	 zdi,	 da 	 ga 	 bolj	 slu 	 ti 	 kot 	 pa 	 za 	 ved	 no	 poz	 na. 	
Iz	 teh 	 opa 	 žanj 	 Des 	 car 	 tes 	 brez 	 pra 	 ve	 ute 	 me	 lji	 tve 	 iz	 pe	 lju	 je	 si 	 cer 	 ve	 lja 	 ven 	
sklep, 	 da 	 je	 ton, 	 ki	 je	 v	 kon	 so 	 nanč 	 nem	 od	 no	 su 	 do	 ene 	 ga 	 tona 	 ok	 ta 	 ve,	 nuj	 no 	
v	 kon	 so 	 nanč 	 nem	 od	 no	 su 	 tudi 	 z	 dru 	 gim	 to 	 nom	 iste 	 ok	 ta 	 ve;	 to 	 spoz 	 na 	 nje 	
mu	slu 	 ži	pri 	na 	 dalj 	 njem	iz	 pe	 lje	 va 	 nju	kon	 so 	 nanc. 	
Na 	 sled 	 nje,	 kar 	 Des 	 car 	 tes 	 raz 	 lo	 ži	 v	 zve	 zi	 z	 ok	 ta 	 vo,	 je,	 da 	 je	 to 	 naj 	 več	 ja 	
od 	 vseh 	 kon 	 so 	 nanc, 	 in 	 si 	 cer 	 v 	 tem 	 smi 	 slu, 	 da 	 ob 	 se 	 ga 	 vse 	 dru 	 ge 	 kon 	 so -
nan 	 ce, 	 ali 	 pa 	 da 	 so 	 te 	 se 	 stav 	 lje 	 ne 	 iz 	 ok 	 ta 	 ve 	 in 	 ene 	 od 	 kon 	 so 	 nanc, 	 manj 	 ših 	
od 	 nje. 	 Da 	 so 	 kon 	 so 	 nan 	 ce, 	 več 	 je 	 od 	 ok 	 ta 	 ve, 	 se 	 stav 	 lje 	 ne 	 iz 	 ok 	 ta 	 ve 	 in 	 neke 	
dru 	 ge, 	 od	 ok	 ta 	 ve 	 manj 	 še 	 kon	 so 	 nan 	 ce, 	 je 	 po	 Des 	 car 	 te 	 su 	 raz 	 vid	 no	 iz	 nje 	 go-
ve 	 prve 	 iz 	 pe 	 lja 	 ve, 	 po 	 ka 	 te 	 ri 	 je 	 ka 	 te 	 ro 	 koli 	 kon 	 so 	 nan 	 co, 	 več 	 jo 	 od 	 ok 	 ta 	 ve, 	
mo	 go	 če 	 do	 bi	 ti 	 tako, 	 da 	 se 	 zgor 	 nje 	 mu	 tonu 	 da 	 ne 	 ga 	 in	 ter 	 va 	 la, 	 manj 	 še 	 ga 	 od 	
ok 	 ta 	 ve, 	 »doda« 	 ok 	 ta 	 va, 	 se 	 pra 	 vi, 	 da 	 se 	 raz 	 po 	 lo 	 vi: 	 2/3 	 stru 	 ne, 	 ki 	 zve 	 ni 	 ta 	
nas 	 pro 	 ti 	 celi 	 stru 	 ni 	 kvin 	 to 	 vi 	 še, 	 se 	 de 	 li 	 ta 	 na 	 po 	 lo 	 vi 	 co, 	 in 	 kar 	 os 	 ta 	 ne, 	 1/3 	
stru 	 ne, 	 zve 	 ni 	 v 	 re 	 sni 	 ci 	 za 	 ok 	 ta 	 vo 	 in 	 kvin 	 to 	 vi 	 še 	 od 	 cele 	 stru 	 ne. 	 V 	 tem, 	 da 	
se 	 ok 	 ta 	 va 	 na 	 dru 	 ga 	 čen 	 na 	 čin 	 se 	 stav 	 lja 	 z 	 dru 	 gi 	 mi 	 kon 	 so 	 nan 	 ca 	 mi 	 kot 	 vse 	
os 	 ta 	 le 	 kon 	 so 	 nan 	 ce, 	 vidi 	 Des 	 car 	 tes 	 nje 	 no 	 po 	 seb 	 nost: 	 če 	 se 	 ok 	 ta 	 vi 	 doda 	
ok 	 ta 	 va, 	 na 	 sta 	 ne 	 ta 	 dve 	 ok 	 ta 	 vi; 	 če 	 pa 	 se 	 na 	 po 	 do 	 ben 	 na 	 čin 	 zdru 	 ži 	 ta 	 dve 	
kvin	 ti, 	 na 	 sta 	 ne 	 po	 vsem 	 drug 	 in	 ter 	 val, 	 ve 	 li	 ka 	 nona: 	 (3/2)
2 
=	 9/4.	 Mož	 no	 sti 	
se 	 stav 	 lja 	 nja 	 z 	 ok	 ta 	 vo,	 do 	 da 	 ja 	 nja 	 ok	 ta 	 ve 	 dru 	 gim	 kon	 so 	 nan 	 cam, 	 na 	 pe 	 lje 	 jo 	
Des 	 car 	 te 	 sa 	 k 	 dru 	 gi 	 iz	 pe 	 lja 	 vi	 kon	 so 	 nanc; 	 v	 tej 	 iz	 pe 	 lja 	 vi	 so 	 vse, 	 z 	 de 	 li	 tvi 	 jo	
stru 	 ne	 do	 slej 	 že	 iz	 pe	 lja 	 ne	 kon	 so 	 nan 	 ce, 	 manj 	 še	 od	 ok	 ta 	 ve,	 zdru 	 že	 ne	 naj 	 prej 	
z	 eno,	 nato 	 z	 dve	 ma 	 ok	 ta 	 va 	 ma 	 in	 poi	 me	 no	 va 	 ne	 kot 	 eno	 stav 	 ne	 kon	 so 	 nan 	 ce, 	
se 	 stav 	 lje 	 ne 	 prve 	 kon 	 so 	 nan 	 ce 	 in	 se 	 stav 	 lje 	 ne 	 dru 	 ge 	 kon	 so 	 nan 	 ce, 	 pri 	 če 	 mer 	
se, 	 kot 	 je 	 raz 	 vid	 no	 iz 	 ta 	 be 	 le 	 (6.4),	 iz 	 ho 	 dišč	 ni	 ulom	 ki	 de 	 li	 jo	 naj 	 prej 	 z	 2,	
nato 	 s 	 4. 	 Na 	 kon 	 cu 	 ta 	 be 	 le 	 je 	 kon	 so 	 nan 	 cam 	 do	 da 	 na 	 še 	 mala 	 sek 	 sta, 	 ki 	 je 	
v 	prvi 	 iz	 pe 	 lja 	 vi 	 ni, 	 saj 	 bi 	 jo	 bilo	 mo	 go	 če 	 do	 bi	 ti 	 še 	 le 	 z 	 de 	 li 	 tvi 	 jo	 na 	 os 	 mi-
ne; 	 do 	 male 	 sek 	 ste 	 pri 	 de 	 Des 	 car 	 tes 	 še 	 le 	 v	 na 	 sled 	 nji	 iz	 pe 	 lja 	 vi	 kon	 so 	 nanc.
T o	 iz	 pe 	 lja 	 vo,	 ime 	 no	 va 	 li	 jo	 bomo	 tret 	 ja, 	 uve 	 de 	 Des 	 car 	 tes 	 kot 	 de 	 mon-
stra 	 ci 	 jo	 že 	 po 	 prej 	 na 	 ve 	 de 	 ne 	 tr 	 di	 tve, 	 da 	 so 	 vse 	 kon	 so 	 nan 	 ce 	 zaob 	 se 	 že 	 ne 	 v	
ok 	 ta 	 vi; 	 ven 	 dar 	 je 	 njen 	 na 	 men 	 še 	 v	 ne 	 čem 	 dru 	 gem. 	 Očit 	 no	 je, 	 da 	 v	 Des -
car 	 te 	 so 	 vi 	 prvi 	 in 	 dru 	 gi 	 iz 	 pe 	 lja 	 vi	 kon	 so 	 nanc 	 vred 	 nost 	 no	 kon	 so 	 nan 	 ce 	 niso 	
bile 	 za 	 do 	 sti 	 ja 	 sno 	 raz 	 vrš 	 če 	 ne; 	 pre 	 ma 	 lo 	 pre 	 prič 	 lji 	 vo 	 je 	 bilo 	 pri 	 ka 	 za 	 no, 	 da 	
raz 	 li 	 ke 	 med 	 nji 	 mi 	 niso 	 zgolj 	 ma 	 te 	 ma 	 tič 	 no 	 izraz 	 lji 	 ve 	 raz 	 li 	 ke 	 v 	 nji 	 ho 	 vih 	
J. 	SNOJ, 	 	GLASBA 	KOT 	PREDMET 	KAR TEZIJANSKEGA 	 VIDENJA 	SVET A
123
raz 	 mer 	 jih	 in 	 pre 	 ma 	 lo 	 ja 	 sno 	 sta 	 bili	 pri 	 ka 	 za 	 ni 	 nji	 ho	 va 	 med 	 se 	 boj	 na 	 od	 vi-
snost, 	iz	 pe 	 lji 	 vost, 	in	 nji 	 ho 	 va 	 hie 	 rar 	 hi 	 ja, 	 iz 	 ka 	 te 	 re 	 bi 	 bilo 	 mo 	 go 	 če 	 iz 	 ve 	 sti 	
vred 	 nost 	 ne 	 sod 	 be 	 v 	 zve 	 zi 	 z 	 nji 	 mi, 	 spoz 	 na 	 ti 	 nji 	 ho 	 vo 	 »na 	 ra 	 vo«, 	 kot 	 pra 	 vi 	
Des 	 car 	 tes 	 sam. 	 Des 	 car 	 tes 	 o 	 vsem 	 tem 	 ne 	 raz 	 prav 	 lja 	 izrec 	 no, 	 a 	 nje 	 go 	 va 	
mi 	 sel 	 je 	 raz 	 vid 	 na 	 iz 	 opi 	 sa 	 eks 	 pe 	 ri 	 men 	 tal 	 no 	 opa 	 zo 	 va 	 ne 	 ga 	 po 	 ja 	 va 	 re 	 so -
nan 	 ce, 	 ki 	 ne 	 po 	 sred 	 no 	 sle 	 di 	 tret 	 ji 	 iz 	 pe 	 lja 	 vi 	 (6.9). 	 T u	 Des 	 car 	 tes 	 ugo 	 tav 	 lja, 	
da 	 se 	 ob 	 zve 	 ne 	 či 	 stru 	 ni 	 za 	 tre 	 se 	 jo 	 ti 	 ste, 	 ki 	 so 	 od 	 da 	 lje 	 ne 	 od 	 nje 	 za 	 ka 	 te 	 ro 	
od 	 ok 	 tav ,	 kvint 	 (kvin 	 ta, 	 kvin 	 ta 	 in 	 ok 	 ta 	 va, 	 kvin 	 ta 	 in 	 dve 	 ok 	 ta 	 vi) 	 ali 	 ka 	 te 	 ro 	
od 	 ve 	 li 	 kih 	 terc, 	 di 	 to 	 nov 	 (ve 	 li 	 ka 	 ter 	 ca, 	 ve 	 li 	 ka 	 ter 	 ca 	 in 	 ok 	 ta 	 va, 	 ve 	 li 	 ka 	 ter 	 ca 	
in 	 dve 	 ok 	 ta 	 vi), 	 ni 	 ka 	 kor 	 pa 	 se 	 ob 	 zve 	 ne 	 či 	 stru 	 ni 	 ne 	 za 	 tre 	 se 	 jo 	 ti 	 ste, 	 ki 	 so 	
od 	 da 	 lje 	 ne 	 od 	 nje 	 za 	 kvar 	 to 	 ali 	 ka 	 te 	 ri 	 dru 	 gi 	 in 	 ter 	 val. 	 T o	 Des 	 car 	 te 	 su 	 po 	 me -
ni: 	 ok 	 ta 	 va, 	 kvin 	 ta 	 in 	 ve 	 li 	 ka 	 ter 	 ca 	 (di 	 ton) 	 so 	 ne 	 kaj 	 dru 	 ge 	 ga 	 kot 	 kvar 	 ta 	 in 	
os 	 ta 	 li 	 in 	 ter 	 va 	 li 	 in 	 v 	 tret 	 ji 	 iz 	 pe 	 lja 	 vi 	 kon 	 so 	 nanc 	 oz. 	 in 	 ter 	 va 	 lov 	 je 	 po 	 sto 	 pek 	
iz 	 ve 	 den 	tako, 	da 	se 	po	 ka 	 že 	prav 	to. 	
T udi	 ta ,	 tret 	 ja 	 iz	 pe 	 lj a 	 va 	 kon	 so 	 nanc 	 te 	 me 	 lj i	 –	 sklad 	 no	 z	 iz	 ho	 dišč	 ni	 mi	
ak 	 sio 	 mi 	 – 	 na 	 arit 	 me 	 tič 	 ni 	 de 	 li 	 tvi 	 stru 	 no 	 po 	 na 	 zar 	 ja 	 jo 	 če 	 da 	 lji 	 ce. 	 Arit 	 me 	 tič -
nost 	 de 	 li 	 tve 	 je 	 v 	 tem, 	 da 	 iš 	 če 	 Des 	 car 	 tes, 	 ki 	 tega 	 ne 	 pove 	 za 	 do 	 sti 	 ja 	 sno, 	
vsa 	 ko 	 krat 	 no 	 arit 	 me 	 tič 	 no 	 sre 	 di 	 no: 	 ti 	 sto 	 sre 	 di 	 no, 	 ki 	 je 	 ena 	 ko 	 od 	 da 	 lje 	 na 	 od 	
obeh 	 kraj 	 nih 	 točk 	 de 	 lje 	 ne 	 ga 	 od 	 se 	 ka. 	 Des 	 car 	 tes 	 iz 	 ha 	 ja 	 iz 	 ok 	 ta 	 ve, 	 prve 	 od 	
vseh 	 kon	 so 	 nanc, 	 kaj 	 ti 	 uni	 so 	 no	 po	 njem 	 ni	 kon	 so 	 nan 	 ca. 	 Ker 	 daje 	 po	 lo	 vi	 ca 	
stru 	 ne 	 ok 	 ta 	 vo 	 viš 	 ji 	 ton, 	 je 	 ok 	 tav 	 ni 	 pro 	 stor 	 oz. 	 ok 	 ta 	 va, 	 ki 	 jo 	 je 	 tre 	 ba 	 na 	 da -
lje 	 de 	 li 	 ti 	 – 	 tudi 	 zato, 	 da 	 bi 	 se 	 do 	 ka 	 za 	 lo, 	 da 	 so 	 vsi 	 in 	 ter 	 va 	 li 	 zaob 	 se 	 že 	 ni 	 v 	
ok 	 ta 	 vi 	 – 	 po 	 Des 	 car 	 te 	 su 	 med 	 uni 	 so 	 nom, 	 se 	 pra 	 vi 	 to 	 nom, 	 ki 	 ga 	 daje 	 cela, 	
ne 	 de 	 lje 	 na 	 stru 	 na, 	 in 	 nje 	 no 	 zve 	 ne 	 čo 	 po 	 lo 	 vi 	 co, 	 ki 	 je 	 v 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 vem 	 pri -
me 	 ru 	 levi 	 del 	 stru 	 ne 	 oz. 	 da 	 lji 	 ce; 	 to 	 po 	 me 	 ni, 	 da 	 je 	 ok 	 tav 	 ni 	 pro 	 stor ,	 ki 	 ga 	
je 	 tre 	 ba 	 na 	 da 	 lje 	 de 	 li 	 ti, 	 po 	 Des 	 car 	 te 	 su 	 ne 	 zve 	 ne 	 ča 	 de 	 sna 	 po 	 lo 	 vi 	 ca 	 stru 	 ne. 	
V 	 tej 	 po 	 lo 	 vi 	 ci, 	 ki 	 mu 	 pred 	 stav 	 lja 	 ok 	 ta 	 vo, 	 iš 	 če 	 to 	 rej 	 Des 	 car 	 tes 	 arit 	 me 	 tič 	 no 	
sre 	 di	 no,	 in	 ta 	 je 	 v	 toč 	 ki 	 na 	 prvi 	 če 	 tr 	 ti 	 ni 	 stru 	 ne. 	 V en 	 dar 	 dob	 lje 	 ne 	 ga 	 tona, 	
zve 	 ne 	 čih 	 3/4 	 ce 	 lot 	 ne 	 stru 	 ne, 	 Des 	 car 	 tes 	 ne 	 pri 	 mer 	 ja 	 s 	 spod 	 njim, 	 iz 	 ho -
dišč 	 nim 	 to 	 nom, 	 pač 	 pa 	 z 	 zgor 	 njim, 	 z 	 ok 	 ta 	 vo, 	 za 	 tr 	 ju 	 joč, 	 da 	 pri 	 mer 	 ja 	 nje 	
s 	 spod 	 njim 	 to 	 nom 	 ne 	 bi 	 po 	 me 	 ni 	 lo 	 de 	 li 	 tve 	 ok 	 ta 	 ve, 	 pač 	 pa 	 de 	 li 	 tev 	 ce 	 lot -
ne 	 stru 	 ne, 	 uni 	 so 	 na. 	 Ker 	 je 	 med 	 3/4 	 in 	 1/2 	 zve 	 ne 	 če 	 stru 	 ne 	 či 	 sta 	 kvin 	 ta 	
(3/4:1/2	 =	 3/2),	 je 	 Des 	 car 	 tes 	 pre 	 pri 	 čan, 	 da 	 je 	 ob	 arit 	 me 	 tič 	 ni	 de 	 li	 tvi 	 ok	 ta 	 ve	
pri 	 šel 	 do 	 kvin 	 te 	 in 	 da 	 je 	 kvar 	 ta 	 v 	 od 	 no 	 su 	 do 	 iz 	 ho 	 dišč 	 ne 	 ga 	 tona, 	 ce 	 lot 	 ne 	
zve 	 ne 	 če 	 stru 	 ne, 	 na 	 sta 	 la 	 ob 	 tem 	 le 	 slu 	 čaj 	 no. 	 Ena 	 ko 	 kot 	 ok 	 ta 	 vo 	 deli 	 zdaj 	
Des 	 car 	 tes 	 kvin 	 to, 	 se 	 pra 	 vi, 	 da 	 poiš 	 če 	 arit 	 me 	 tič 	 no 	 sre 	 di 	 no 	 med 	 1/4 	 in 	 1/2 	
stru 	 ne, 	 ki 	 je 	 na 	 3/8 	 stru 	 ne. 	 Dob 	 lje 	 ni 	 ton, 	 zve 	 ne 	 čih 	 5/8 	 stru 	 ne 	 pri 	 mer 	 ja 	 z 	
zgor 	 njim	 to 	 nom	 de 	 lje 	 ne 	 kvin	 te, 	 se 	 pra 	 vi	 z	 zve 	 ne 	 čo	 po	 lo	 vi	 co 	 stru 	 ne 	 in	 ker 	
je 	 in 	 ter 	 val 	 med 	 5/8 	 in 	 1/2 	 zve 	 ne 	 če 	 stru 	 ne 	 ve 	 li 	 ka 	 ter 	 ca, 	 di 	 ton 	 (5/8:1/2 	 = 	
VSEBINA 	DESCAR TESOVEGA 	KOMPENDIJA 	IN	NJENE	NOTRANJE	POVEZA VE
124
5 / 4 ) , 	 j e 	 D e s	 c a r 	 t e s	 p r e 	 pri 	 čan, 	 da 	 je	 z	 arit 	 me	 tič 	 no	 de	 li	 tvi 	 jo	 kvin	 te 	 pri 	 šel 	
do	 di	 to 	 na; 	 slu 	 čaj 	 no	 pa 	 je	 ob	 tem 	 na 	 sta 	 la 	 tudi 	 mala 	 ter 	 ca, 	 in	 si 	 cer 	 v 	
raz 	 mer 	 ju	do	spod 	 nje	 ga 	tona 	kvin	 te, 	se 	pra 	 vi	med	3/4	in	5/8	zve	 ne	 če 	
stru 	 ne	 (3/4:5/8	 =	 6/5).	 Sled	 njič	 na 	 ka 	 že	 Des 	 car 	 tes 	 še	 zad 	 njo	 de	 li	 tev , 	
ki	 zanj 	 zdaj, 	 ko	 iz	 pe	 lju	 je	 zgolj	 kon	 so 	 nan 	 ce, 	 ne	 pa 	 tudi 	 se 	 kund,	 ni 	
po	 mem	 bna: 	 arit 	 me	 tič 	 na 	 sre 	 di	 na 	 med	 5/8	 in	 1/2	 je	 v	 toč 	 ki	 na 	 7/16	 in 	
zve	 ne	 čih	 9/16	 stru 	 ne	 da 	 v	 raz 	 mer 	 ju	 do	 zve	 ne	 če	 po	 lo	 vi	 ce, 	 zgor 	 nje	 ga 	
tona 	 di	 to 	 na, 	 in	 ter 	 val 	 ve	 li	 ke	 se 	 kun	 de	 (9/16:1/2	 =	 9/8),	 kar 	 Des 	 car 	 te 	 su	
po	 me	 ni,	 da 	 je	 na 	 arit 	 me	 tič 	 ni	 sre 	 di	 ni	 di	 to 	 na 	 ve	 li	 ka 	 se 	 kun	 da 	 in	 da 	 mala 	
se 	 kun	 da 	 med	 spod 	 njim	 to 	 nom	 di	 to 	 na 	 in	 nje	 go	 vo	 arit 	 me	 tič 	 no	 sre 	 di	 no 	
(5/8:9/16	 =	 10/9)	 na 	 sta 	 ne	 ob	 tem 	 le	 slu 	 čaj 	 no.	 Des 	 car 	 te 	 so 	 vo	 po	 sto 	 pa 	 nje 	
bi	 bilo	 ma 	 te 	 ma 	 tič 	 no	 mo	 go	 če	 izra 	 zi	 ti 	 tudi 	 ta 	 ko	 le:	 arit 	 me	 tič 	 na 	 sre 	 di	 na 	
med	 uni	 so 	 nom	 in	 ok	 t a 	 vo	 je	 či	 st a 	 kvin	 t a 	 (2/2:3/2:4:2),	 a rit 	 me	 t ič	 na 	 sr e-
di	 na 	 med	 uni	 so 	 nom	 in	 kvin	 to 	 je	 di	 ton 	 (4/4:5/4:6:4),	 med	 uni	 so 	 nom 	
in	di	 to 	 nom	pa 	ve	 li	 ka 	se 	 kun	 da 	(8/8:9/8:10/8). 	
Des 	 car 	 tes 	 je	 to 	 rej 	 pre 	 pri 	 čan, 	 da 	 je	 z	 arit 	 me	 tič 	 no	 de	 li	 tvi 	 jo	 do	 bil 	
iz	 ok	 ta 	 ve	 kvin	 to, 	 iz	 kvin	 te 	 ve	 li	 ko	 ter 	 co, 	 di	 ton, 	 iz	 tega 	 pa 	 ve	 li	 ko	 se -
kun	 do,	 in	 da 	 so 	 kvar 	 ta, 	 mala 	 ter 	 ca 	 in	 mala 	 se 	 kun	 da 	 na 	 sta 	 le	 ob	 tem 	 le 	
slu 	 čaj 	 no,	 ne	 ho	 te, 	 kot 	 ne	 kak 	 šen	 stran 	 ski 	 preo 	 sta 	 nek.	 Za 	 raz 	 li	 ko	 va 	 nje 	
enih	 kon	 so 	 nanc 	 od	 dru 	 gih	 kon	 so 	 nanc 	 je	 Des 	 car 	 tes 	 smi 	 sel 	 no	 upo	 ra 	 bil 	
dva 	 poj	 ma 	 iz	 Ari 	 sto 	 te 	 lo	 ve	 fi 	 lo	 zo	 fi 	 je:	 Ob	 arit 	 me	 tič 	 ni	 de	 li	 tvi 	 ne	 po	 sred -
no	na 	 sta 	 le	kon	 so 	 nan 	 ce 	so 	po	nje	 go	 vem	kon	 so 	 nan 	 ce 	»po	sebi«; 	to 	so	
ok	 ta 	 va, 	 kvin	 ta, 	 di	 ton, 	 ve	 li	 ka 	 se 	 kun	 da 	 (9/8).	 Os 	 ta 	 le	 kon	 so 	 nan 	 ce, 	 ki 	
na 	 sta 	 ne	 jo	 ob	 arit 	 me	 tič 	 ni	 de	 li	 tvi 	 le	 po	 sle 	 dič	 no,	 slu 	 čaj 	 no,	 pa 	 so 	 zgolj 	
»ak 	 ci 	 denč	 ne«.
35
	 Kvin	 ta 	 je	 tako 	 po	 Des 	 car 	 te 	 su 	 kon	 so 	 nan 	 ca 	 po	 sebi,	
saj 	 se 	 z	 arit 	 me	 tič 	 no	 de	 li	 tvi 	 jo	 ok	 ta 	 ve	 pri 	 de	 do	 nje	 ne	 po	 sred 	 no;	 kvar 	 ta 	
na 	 sta 	 ne	 ob	 tej 	 de	 li	 tvi 	 zgolj	 slu 	 čaj 	 no,	 po	 sle 	 dič	 no,	 in	 zato 	 je	 kon	 so 	 nan -
ca 	 le	 ak 	 ci 	 denč	 no.	 Ena 	 ko	 je	 tudi 	 di	 ton 	 kon	 so 	 nan 	 ca 	 po	 sebi, 	 in	 si 	 cer 	
zato, 	 ker 	 je	 po	 Des 	 car 	 te 	 su 	 na 	 arit 	 me	 tič 	 ni	 sre 	 di	 ni	 kvin	 te; 	 slu 	 čaj 	 no	 pa 	
ob	 di	 to 	 nu,	 kot 	 ne	 kak 	 šen	 preo 	 sta 	 nek,	 na 	 sta 	 ne	 tudi 	 mala 	 ter 	 ca, 	 za 	 ra 	 di 	
če	 sar 	je	kon	 so 	 nan 	 ca 	le	ak 	 ci 	 denč	 no. 	
Ob	 teh 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 vih	 iz	 pe	 lja 	 vah 	 se 	 je	 tre 	 ba 	 vpra 	 ša 	 ti 	 o	 nji	 ho-
vi	 ve	 ljav 	 no	 sti, 	 saj 	 se 	 ključ	 ni	 ko	 rak 	 po	 stop 	 ka, 	 od	 lo	 či	 tev ,	 da 	 je	 tre 	 ba 	
35
		 Os 	 nov	 na 	 de 	 fi 	 ni	 ci 	 ja 	 last 	 no	 sti 	 »per 	 se« 	 in	 »per 	 ac 	 ci 	 dens« 	 je, 	 da 	 brez 	 sled 	 njih 	 sub 	 stan 	 ca 	
ne 	 neha 	 ob	 sta 	 ja 	 ti, 	 med 	 tem 	 ko 	 brez 	 pr 	 vih	 ni	 več 	 to, 	 kar 	 je. 	 The	 Cam 	 brid 	 ge 	 Dic	 tio	 nary	 of 	
Phi lo sophy , ge 	 sla 	 »ac 	 ci 	 dent«, 	 »es 	 sen 	 tia 	 lism«, 	 »per 	 ac 	 ci 	 dens«. 	 Po	 iz	 vo	 ru 	 je 	 poj	 mo	 va 	 nje 	
last 	 no 	 sti 	 »per 	 se« 	 in 	 »per 	 ac 	 ci 	 dens« 	 Ari 	 sto 	 te 	 lo 	 vo; 	 med 	 dru 	 gim 	 je 	 izrec 	 no 	 izra 	 že 	 no 	 v 	 nje -
go	 vi	 Me 	 ta 	 fi 	 zi	 ki	 (1017a, 	 V .	 Knji 	 ga, 	 7.	 po	 glav 	 je; 	 Ari 	 sto 	 te 	 les, 	 Me	 ta	 fi 	 zi	 ka,	prev. V .	 Ka 	 lan, 	
Ljub 	 lja 	 na 	1999,	str . 	1 17).	
J. 	SNOJ, 	 	GLASBA 	KOT 	PREDMET 	KAR TEZIJANSKEGA 	 VIDENJA 	SVET A
125
toč 	 ko	na 	arit 	 me	 tič 	 ni	sre 	 di	 ni	pri 	 mer 	 ja 	 ti 	z	zgor 	 njim,	ne	pa 	s 	spod 	 njim 	
ter 	 mi	 nom	 de	 lje	 ne	 ga 	 dela 	 stru 	 ne,	 ne	 zdi	 za 	 nes 	 ljiv .	 Vpraš 	 lji	 vost 	 Des -
c a r 	 t e 	 s o 	 v i h 	 i z 	 pe 	 ljav 	 se 	 po 	 ka 	 že 	 zla 	 sti 	 ob 	 pre 	 mi 	 sle 	 ku, 	 da 	 bi 	 bilo 	 s 	 po 	 dob 	 no 	
za 	 sno 	 va 	 no 	 arit 	 me 	 tič 	 no 	 ma 	 ni 	 pu 	 la 	 ci 	 jo 	 mo 	 go 	 če 	 do 	 ka 	 za 	 ti 	 tudi 	 nas 	 prot 	 no: 	
če 	 bi 	 vze 	 li 	 npr .	 za 	 iz 	 ho 	 diš 	 če 	 frek 	 venč 	 na 	 raz 	 mer 	 ja 	 – 	 Des 	 car 	 tes 	 se 	 je 	 frek -
venc 	 le 	 ne 	 ja 	 sno 	 za 	 ve 	 dal, 	 bi 	 bil 	 ton 	 na 	 arit 	 me 	 tič 	 ni 	 sre 	 di 	 ni 	 ok 	 ta 	 ve 	 kvin 	 to 	
nad 	 nje 	 nim 	 spod 	 njim 	 to 	 nom 	 (npr .	 200Hz 	 : 	 300Hz 	 : 	 400Hz) 	 in 	 ne 	 kvar 	 to 	
nad 	 njim, 	 kot 	 pri 	 Des 	 car 	 te 	 su.
36
	 V en 	 dar 	 pa 	 do	 bi	 jo	 Des 	 car 	 te 	 so 	 ve 	 iz	 pe 	 lja 	 ve 	
svo 	 je 	 po 	 tr 	 di	 lo 	 v 	 že 	 ome 	 nje 	 nem 	 eks 	 pe 	 ri 	 men 	 tal 	 no	 opa 	 zo	 va 	 nem 	 po	 ja 	 vu	
re 	 so 	 nan 	 ce, 	 ki	 je 	 Des 	 car 	 te 	 su 	 v	 re 	 sni 	 ci 	 po	 ka 	 zal, 	 da 	 so 	 ok	 ta 	 va, 	 kvin	 ta 	 in	
di 	 ton 	ne 	 kaj 	dru 	 ge 	 ga 	kot 	os 	 ta 	 li	in	 ter 	 va 	 li.	
V 	 tret 	 ji	 iz	 pe 	 lja 	 vi	 pri 	 de 	 Des 	 car 	 tes 	 do	 vseh 	 kon	 so 	 nanc, 	 manj 	 ših	 od 	
ok	 ta 	 ve, 	 ra 	 zen 	 do	 obeh 	 sekst. 	 Ko	 raz 	 de 	 li	 kvin	 to 	 in	 iz	 pe 	 lje 	 di	 ton, 	 Des 	 car 	 tes 	
ne 	 ja 	 sno 	 pra 	 vi, 	 da 	 na 	 sta 	 ne 	 jo	 ak 	 ci 	 denč 	 no	 ob	 tem 	 vse 	 os 	 ta 	 le 	 kon	 so 	 nan 	 ce. 	
S	 tem 	 je 	 miš	 lje 	 na 	 v	 prvi 	 vr 	 sti 	 mala 	 ter 	 ca, 	 go	 to 	 vo	 pa 	 tudi 	 obe 	 sek 	 sti. 	 A 	
na 	 čin,	 po 	 ka 	 te 	 rem 	 si 	 Des 	 car 	 tes 	 pred 	 stav 	 lja 	 iz	 pe 	 lja 	 vo	 obeh 	 sekst, 	 je 	 tak, 	
da 	 ju 	 stro 	 go 	 vze 	 to 	 ne 	 bi	 bilo 	 mo 	 go 	 če 	 oz	 na 	 či	 ti 	 kot 	 ak 	 ci 	 denč 	 na 	 in	 ter 	 va 	 la 	
v	 ti 	 stem 	 smi 	 slu, 	 ki 	 ga 	 ima 	 ta 	 izraz 	 pri 	 kvar 	 ti 	 in 	 mali 	 ter 	 ci. 	 Des 	 car 	 tes 	 iz-
pe 	 lju 	 je 	 na 	 mreč 	 sek 	 sti 	 le 	 v	 smi 	 slu 	 pra 	 vi	 la, 	 da 	 je 	 ton, 	 ki	 je 	 kon	 so 	 nan 	 čen 	 v	
raz 	 mer 	 ju 	 do	 ene 	 ga 	 tona 	 ok	 ta 	 ve, 	 nuj	 no	 kon	 so 	 nan 	 čen 	 tudi 	 v	 raz 	 mer 	 ju	 do	
dru 	 ge 	 ga. 	 T ako 	 je 	 Des 	 car 	 te 	 sov 	 di	 ton 	 –	 di	 ton 	 v	 raz 	 mer 	 ju	 do	 zgor 	 nje 	 ga 	 tona 	
kvin	 te 	 oz.	 ok	 ta 	 ve 	 –	 hkra 	 ti 	 tudi 	 mala 	 sek 	 sta 	 v	 raz 	 mer 	 ju 	 do	 iz 	 ho 	 dišč	 ne 	 ga 	
tona, 	 uni 	 so 	 na, 	 spod 	 nje 	 ga 	 tona 	 iste 	 ok 	 ta 	 ve; 	 in 	 isti 	 ton, 	 ki 	 tvo 	 ri 	 s 	 spod 	 njim 	
to 	 nom 	 kvin 	 te 	 malo 	 ter 	 co, 	 bi 	 tvo 	 ril 	 z 	 ok 	 ta 	 vo 	 spod 	 nje 	 ga 	 tona 	 kvin 	 te 	 ve 	 li 	 ko 	
sek 	 sto. 	 Vse 	 to 	 je 	 Des 	 car 	 tes 	 gra 	 fič 	 no	 pri 	 ka 	 zal 	 s 	 kro 	 gom,	 ki	 si 	 ga 	 je 	 za 	 mi	 slil 	
kot 	 ok 	 tav 	 ni 	 pro 	 stor 	 in 	 ka 	 te 	 re 	 ga 	 iz 	 ho 	 diš 	 če 	 pred 	 stav 	 lja 	 spod 	 nji 	 in 	 zgor 	 nji 	
ton 	de 	 lje 	 ne 	ok	 ta 	 ve 	hkra 	 ti. 	
De s 	 c a r 	 t e 	 so 	 vo	 t ret 	 j o	 iz	 pe 	 lja 	 vo	 kon	 so 	 na nc 	 oz.	 in	 t e r 	 va 	 lov	 mo	 re 	 mo 	
pri 	 ka 	 za 	 ti 	tudi 	ta 	 ko 	 le:
	 m.	sek 	 sta 	
( v	 raz 	 mer 	 ju	do	nas 	 prot 	 ne 	 ga 	tona 	ok	 ta 	 ve )
ok ta va  → kvin ta  →  di ton  → 	v . 	se 	 kun	 da 	9/8	
(po	sebi) 							(po 	sebi) 								(po 	sebi) 								(po	sebi)
	 			kvar 	 ta 																						m.	ter 	 ca 													v .	se 	 kun	 da 	10/9
           
		(ak 	 ci 	 denč 	 no) 																					 (ak 	 ci 	 denč 	 no)														(ak 	 ci 	 denč 	 no) 
                                                       v. sek sta 
                                                         
			(v	raz 	 mer 	 ju 	do	nas 	 prot 	 ne 	 ga 	tona 	ok	 ta 	 ve)
36
		 De s 	 c a r 	 t e 	 so 	 v e 	 p o 	 st o p	 ke 	 j e 	 m o	 g o 	 č e 	 pr i 	 m e r 	 j a 	 t i	 s 	 st o 	 l e t 	 j e 	 m l a j 	 ši 	 m i	 R a 	 m e 	 a u	 j e 	 vi 	 m i : 	 Gos se t t , 
VSEBINA 	DESCAR TESOVEGA 	KOMPENDIJA 	IN	NJENE	NOTRANJE	POVEZA VE
126
Na 	 kon	 cu 	 po 	 glav 	 ja 	 o	 ok	 ta 	 vi	 Des 	 car 	 tes 	 pov	 za 	 me: 	 Ob	 sto 	 je 	 le 	 tri 	 je 	
ro 	 do 	 vi 	 kon 	 so 	 nanc: 	 ob 	 de 	 li 	 tvi 	 uni 	 so 	 na 	 na 	 dva 	 dela 	 na 	 sta 	 ne 	 ok 	 ta 	 va; 	 ob 	 de -
li 	 tvi 	 ok 	 ta 	 ve 	 na 	 dva 	 dela 	 na 	 sta 	 ne 	 po 	 sebi 	 kvin 	 ta, 	 ak 	 ci 	 denč 	 no 	 pa 	 kvar 	 ta; 	 in 	
ob 	 de 	 li 	 tvi 	 kvin 	 te 	 na 	 sta 	 ne 	 po 	 sebi 	 di 	 ton, 	 ak 	 ci 	 denč 	 no 	 pa 	 mala 	 ter 	 ca. 	 T ret 	 jo 	
iz 	 pe 	 lja 	 vo 	 in 	 ter 	 va 	 lov 	 Des 	 car 	 tes 	 zdaj 	 po 	 ve 	 že 	 s 	 prvo, 	 kjer 	 naj 	 de 	 po 	 tr 	 di 	 tev 	
svo 	 je 	 ga 	 gle 	 da 	 nja 	 na 	 in 	 ter 	 va 	 le 	 v 	 tem, 	 da 	 sta 	 šte 	 vi 	 li 	 4 	 in 	 6, 	 s 	 ka 	 te 	 ri 	 ma 	 sta 	
bili 	 v 	 prvi 	 iz 	 pe 	 lja 	 vi 	 in 	 ter 	 va 	 lov 	 iz 	 pe 	 lja 	 na 	 ak 	 ci 	 denč 	 na 	 in 	 ter 	 va 	 la 	 kvar 	 ta 	 in 	
mala 	ter 	 ca, 	se 	 stav 	 lje 	 ni 	šte 	 vi 	 li, 	de 	 lji 	 vi 	z	2.	
S 	 tem 	 je 	 Des 	 car 	 tes 	 o 	 kon 	 so 	 nan 	 cah 	 po 	 ve 	 dal 	 do 	 ma 	 la 	 vse 	 bis 	 tve 	 no. 	
Nj e 	 go 	 vo 	 na 	 da l j 	 nj e 	 ra z 	 pra v	 l j a 	 nj e , 	 pos 	 ve 	 č e 	 no 	 po 	 sa 	 m i č 	 ni m 	 kon 	 so 	 nan 	 c a m , 	
je 	 pred 	 vsem 	 a 	 pli 	 ka 	 tiv 	 no, 	 na 	 rav 	 ni 	 opa 	 žanj, 	 ali 	 pa 	 kom 	 pi 	 la 	 tiv 	 no; 	 ne 	 ka 	 te 	 re 	
raz 	 la 	 ge 	 so 	 bolj 	 po 	 sku 	 si 	 raz 	 lag 	 kot 	 pa 	 de 	 duk 	 tiv 	 ne 	 iz 	 pe 	 lja 	 ve, 	 me 	 sto 	 ma 	 pa 	
Des 	 car 	 te 	 so 	 ve 	 tr 	 di 	 tve 	 niso 	 v 	 skla 	 du 	 z 	 nje 	 go 	 vi 	 mi 	 po 	 prejš 	 nji 	 mi 	 ugo 	 to 	 vi -
tva 	 mi. 	 Kvin 	 ta 	 je 	 po 	 Des 	 car 	 te 	 su 	 naj 	 pri 	 jet 	 nej 	 ši 	 in 	 ter 	 val, 	 in 	 si 	 cer 	 zato, 	 ker 	
je 	 v 	 tret 	 ji 	 iz 	 pe 	 lja 	 vi 	 kon 	 so 	 nanc 	 sred 	 nja, 	 med 	 ok 	 ta 	 vo 	 in 	 di 	 to 	 nom; 	 sred 	 nje 	
pa 	 je 	 po 	 sed 	 mem 	 ak 	 sio 	 mu 	 naj 	 pri 	 jet 	 nej 	 še. 	 Iz 	 po 	 dob 	 ne 	 ga 	 raz 	 lo 	 ga, 	 ker 	 je 	
sre 	 di 	 med 	 kvin 	 to 	 in 	 in 	 ter 	 va 	 lom 	 dveh 	 ok 	 tav 	 in 	 kvin 	 te, 	 je 	 od 	 vseh 	 kvint 	
naj 	 po 	 pol 	 nej 	 ša 	 duo 	 de 	 ci 	 ma. 	 Ob 	 tej 	 hva 	 li 	 kvin 	 te 	 pa 	 Des 	 car 	 tes 	 nuj 	 no 	 pri 	 de 	
do 	 vpra 	 ša 	 nja, 	 za 	 kaj 	 je 	 mo 	 go 	 če 	 peti 	 v 	 pa 	 ra 	 lel 	 nih 	 ok 	 ta 	 vah, 	 ne 	 pa 	 v 	 pa 	 ra -
lel 	 nih 	 kvin 	 tah, 	 in 	 od 	 go 	 var 	 ja, 	 da 	 vse 	 bu 	 je 	 ok 	 ta 	 va 	 tudi 	 uni 	 so 	 no, 	 med 	 tem 	
ko 	 ga 	 kvin 	 ta 	 ne 	 vse 	 bu 	 je. 	 T o	 je 	 mo 	 go 	 če 	 ra 	 zu 	 me 	 ti 	 tako, 	 da 	 se 	 z 	 de 	 li 	 tvi 	 jo 	
ok 	 tav 	 ne 	 ga 	 raz 	 mer 	 ja 	 z 	 2 	 pri 	 de 	 do 	 1, 	 med 	 tem 	 ko 	 de 	 li 	 tev 	 kvint 	 ne 	 ga 	 raz -
mer 	 ja 	 z 	 2 	 ne 	 bi 	 pri 	 ved 	 la 	 do 	 is 	 te 	 ga 	 izi 	 da. 	 T u	 zai 	 de 	 Des 	 car 	 tes 	 v 	 sli 	 ko 	 vi 	 to, 	
ven 	 dar 	 ne 	 lo 	 gič 	 no 	 re 	 to 	 ri 	 ko, 	 ko 	 s 	 pri 	 me 	 ro 	 pove, 	 da 	 bi 	 bilo 	 pet 	 je 	 v 	 či 	 stih 	
kvin 	 tah 	 tako 	 bla 	 go 	 gla 	 sno, 	 da 	 bi 	 nuj 	 no 	 vzbu 	 ja 	 lo 	 od 	 por .	 Hva 	 li 	 kvin 	 te 	 sle 	 di 	
po	 skus 	 ute 	 me 	 lji	 tve 	 dru 	 gač 	 ne 	 ga 	 po	 lo	 ža 	 ja 	 kvar 	 te, 	 ki	 se 	 v	 glas 	 be 	 nem 	 stav 	 ku 	
Des 	 car 	 te 	 so 	 ve 	 ga 	 ča 	 sa 	 – 	 in 	 ne 	 samo 	 tega 	 – 	 v 	 raz 	 mer 	 ju 	 do 	 naj 	 niž 	 je 	 ga 	 gla 	 su 	
ni	 ra 	 zu	 me 	 va 	 la 	 kot 	 kon	 so 	 nan 	 ca. 	 Des 	 car 	 tes 	 je 	 na 	 tem 	 me 	 stu 	 pre 	 prič 	 ljiv ,	
če 	 prav 	 go 	 vo 	 ri 	 o 	 ne 	 čem, 	 kar 	 je 	 bolj 	 slu 	 til 	 kot 	 v 	 re 	 sni 	 ci 	 ve 	 del: 	 ker 	 se 	 ob 	
vsa 	 kem 	 tonu 	 v 	 smi 	 slu 	 har 	 mon 	 skih, 	 alik 	 vot 	 nih 	 to 	 nov 	 po 	 jav 	 lja 	 tudi 	 nje -
go 	 va 	 zgor 	 nja 	 ok 	 ta 	 va, 	 bi 	 se 	 ob 	 sami 	 kvar 	 ti 	 gla 	 si 	 la 	 ne 	 po 	 sred 	 no 	 nad 	 njo 	
tudi 	 kvin 	 ta; 	 to 	 pa 	 bi 	 bilo 	 v 	 očit 	 nem 	 nas 	 prot 	 ju 	 z 	 s 	 tem, 	 da 	 je, 	 dru 	 ga 	 če 	 kot 	
kvar 	 ta, 	 kon	 so 	 nan 	 ca 	 po	 sebi, 	 saj 	 bi	 bila 	 v 	 ta 	 kem 	 po	 lo	 ža 	 ju	 na 	 neki 	 na 	 čin	
pre 	 stav 	 lje 	 na 	s 	svo 	 je 	 ga 	pra 	 ve 	 ga 	me 	 sta. 	
Za 	 di 	 ton 	 Des 	 car 	 tes 	 naj 	 prej 	 po 	 no 	 vi, 	 da 	 je 	 po 	 pol 	 nej 	 ši 	 od 	 kvar 	 te; 	 pri 	
tem 	 se 	 zdaj 	 ne 	 skli 	 cu 	 je 	 na 	 svo 	 jo 	 tret 	 jo 	 iz 	 pe 	 lja 	 vo, 	 pač 	 pa 	 na 	 dru 	 go 	 in 	
J. 	SNOJ, 	 	GLASBA 	KOT 	PREDMET 	KAR TEZIJANSKEGA 	 VIDENJA 	SVET A
Ph.,	 »T ran 	 sla 	 tor ’ s 	 In	 tro 	 duc 	 tion«, 	 Ra 	 me	 au, 	 J.-Ph.,	 T r ea ti se on Har mony , prev. Ph.	 Gos 	 sett, 	
New 	 Y ork 	1971,	str . 	xv–xxi.	
127
u g o 	 t av 	 lja 	 –	 ne	 po	 vsem 	 ra 	 zum	 lji	 vo,	 da 	 je	 iz	 nje	 raz 	 vid	 no,	 da 	 se 	 sto 	 ji	 jo 	
kvar 	 te 	iz	»več	 jih«	šte 	 vil	kot 	di	 to 	 ni,	za 	 ra 	 di	če	 sar 	so 	manj 	po	 pol	 ne.	 V 	
na 	 da 	 lje	 va 	 nju	raz 	 pra 	 ve	o	di	 to 	 nu	Des 	 car 	 tes 	ugo	 tav 	 lja, 	da 	je	naj 	 po	 pol-
nej	 ši	 med	 di	 to 	 ni	 ti 	 sti, 	 ki	 ob	 se 	 ga 	 dve	 ok	 ta 	 vi	 in	 di	 ton, 	 in	 si 	 cer 	 zato, 	
ker 	 je	 izraz 	 ljiv	 z	 mno	 go	 krat 	 nim	 ulom	 kom,	 ulom	 kom,	 pri 	 ka 	 te 	 rem 	
sta 	 šte 	 vec 	 in	 ime	 no	 va 	 lec 	 v	 mno	 go	 krat 	 nem	 raz 	 mer 	 ju.	 T o	 ga 	 na 	 pe	 lje 	
na 	 gra 	 fič 	 no	 de	 mon	 stra 	 ci 	 jo	 tr 	 di	 tve, 	 da 	 so 	 tudi 	 si 	 cer 	 naj 	 po	 pol	 nej	 še 	
kon	 so 	 nan 	 ce 	 ti 	 ste, 	 ki	 so 	 izraz 	 lji	 ve	 z	 mno	 go	 krat 	 ni	 mi	 ulom	 ki:	 kot 	 oko 	
ta 	 koj	 spre 	 vi	 di	 raz 	 li	 ko	 med	 1/5	 in	 5/5,	 med	 tem 	 ko	 te 	 že	 zaz 	 na 	 raz 	 lo-
ček	med	2/5	in	5/5,	tako 	uho	tudi 	la 	 že	zaz 	 na 	dve	ok	 ta 	 vi	in	di	 ton 	kot 	
pa 	 npr .	 sam 	 di	 ton 	 ali 	 pa 	 ok	 ta 	 vo	 in	 di	 ton 	 (ve	 li	 ko	 de	 ci 	 mo,	 2/5	 zve	 ne	 če 	
stru 	 ne).	 T u	 je	 Des 	 car 	 tes 	 po	 nov	 no	 bli	 zu	 vpra 	 ša 	 nju	 har 	 mon	 skih 	 to 	 nov , 	
saj 	 je	 za 	 po	 red 	 je	 pr 	 vih	 pe	 tih, 	 v	 pr 	 vem	 stolp 	 cu 	 prve 	 pre 	 gled	 ni	 ce 	 (5.4) 	
na 	 ve	 de	 nih	 in	 z	 mno	 go	 krat 	 ni	 mi	 ulom	 ki	 izraz 	 lji	 vih	 in	 ter 	 va 	 lov	 isto 	 kot 	
za 	 po	 red 	 je	 har 	 mon	 skih 	 to 	 nov	 od	 dru 	 ge	 ga 	 do	 še	 ste 	 ga. 	 Des 	 car 	 tes 	 je	 slu 	 til, 	
da 	 so 	 ti 	 in	 ter 	 va 	 li	 ključ	 ne	 ga 	 po	 me	 na, 	 in	 to 	 je	 po	 sku 	 šal 	 tudi 	 ute 	 me	 lji	 ti. 	
A 	kljub	pre 	 prič 	 lji	 vo	 sti 	de	 mon	 stra 	 ci 	 je	nje	 go	 vi	to 	 krat 	 ni	skle 	 pi	v	zve	 zi 	
s 	 po	 pol	 nost 	 jo	 kon	 so 	 nanc 	 niso 	 us 	 kla 	 je	 ni	 z	 nji	 ho	 vo	 hie	 rar 	 hič	 no	 raz 	 po-
re 	 di	 tvi 	 jo	v	tret 	 ji	iz	 pe	 lja 	 vi. 	
Za 	 malo 	 ter 	 co 	 Des 	 car 	 tes 	 sklad 	 no	 s 	 tret 	 jo	 iz	 pe	 lja 	 vo	 in	 ter 	 va 	 lov 	
ugo	 tav 	 lja, 	 da 	je	v	 is 	 tem 	od	 no	 su 	do	 ve	 li	 ke	ter 	 ce 	kot 	 kvar 	 ta 	 do	 kvin	 te, 	
za 	 ra 	 di	če	 sar 	je	manj 	po	 pol	 na 	od	kvar 	 te, 	kot 	je	di	 ton 	manj 	po	 poln	od 	
kvin	 te. 	 A 	 kljub	 temu, 	 da 	 je	 mala 	 ter 	 ca 	 manj 	 po	 pol	 na 	 od	 kvar 	 te, 	 se	
–	 dru 	 ga 	 če	 kot 	 kvar 	 ta 	 –	 po	 jav 	 lja 	 lah 	 ko	 tudi 	 sa 	 mo	 stoj 	 no	 oz.	 z	 ba 	 som.	
Des 	 car 	 tes 	 ne	 daje 	 ja 	 sne 	 ga 	 od	 go	 vo	 ra, 	 za 	 kaj 	 je	 tako. 	 Kot 	 ute 	 me	 lji	 tev 	
na 	 va 	 ja 	le	to, 	da 	se 	mala 	ter 	 ca 	kot 	hkra 	 ti 	zve	 ne	 či	in	 ter 	 val 	mora 	iz	 me-
nja 	 va 	 ti 	z	ve	 li	 ko,	kaj 	 ti 	če	bi	se 	dru 	 ga 	za 	dru 	 go	gla 	 si 	 le	le	ve	 li	 ke	ter 	 ce, 	
bi	 v	 smi 	 slu 	 zad 	 nje	 ga 	 od	 ak 	 sio 	 mov	 ne	 bilo	 pra 	 ve	 raz 	 no	 li	 ko	 sti. 	 Zdi	 se,	
da 	 ima 	 Des 	 car 	 tes 	 tu 	 v	 mi	 slih 	 raz 	 li	 ko	 med	 so 	 zvoč	 ji	 z	 ve	 li	 ko	 ali 	 malo 	
ter 	 co, 	se 	pra 	 vi	raz 	 li	 ko	med	ka 	 snej 	 ši	 mi	du	 ro 	 vi	 mi	in	mo	 lo	 vi	 mi	akor 	 di 	
oz.	kom	 po	 zi	 ci 	 ja 	 mi,	za 	 sno 	 va 	 ni	 mi	v	duru 	ali 	molu. 	
Pri 	 obrav 	 na 	 vi	 sekst 	 Des 	 car 	 tes 	 ni	 do	 sle 	 den;	 v	 tret 	 ji	 iz	 pe	 lja 	 vi	 in-
ter 	 va 	 lov	 ju	 je	 ra 	 zu	 mel	 kot 	 obra 	 ta 	 obeh	 terc, 	 tu 	 pa 	 ju	 ra 	 zu	 me	 v	 smi 	 slu	
prve 	 iz	 pe	 lja 	 ve	 kon	 so 	 nanc 	 (5.4),	 tako 	 da 	 vzpo	 re 	 ja 	 ve	 li	 ko	 sek 	 sto 	 z 	
ve	 li	 ko	 ter 	 co, 	 malo 	 sek 	 sto 	 pa 	 z	 malo 	 ter 	 co. 	 Za 	 ve	 li	 ko	 sek 	 sto 	 na 	 kon	 cu 	
po	 glav 	 ja 	 celo 	 pra 	 vi	 –	 prav 	 v	 nas 	 prot 	 ju	 s 	 tr 	 di	 tvi 	 jo	 ob	 tret 	 ji	 iz	 pe	 lja 	 vi 	
kon	 so 	 nanc 	 (6.8),	 da 	 je	 kon	 so 	 nan 	 ca 	 po	 sebi 	 in	 da 	 je	 se 	 stav 	 lje	 ni	 di-
ton, 	 s 	 či	 mer 	 ho	 če	 re 	 či,	 da 	 na 	 sta 	 ne	 ta 	 ob	 de	 li	 tvi 	 stru 	 ne	 na 	 pe	 ti 	 ne	 med 	
dru 	 gim	 tudi 	 di	 ton 	 in	 ve	 li	 ka 	 sek 	 sta. 	 Des 	 car 	 tes 	 v	 tem 	 smi 	 slu 	 so 	 rod 	 nih 	
VSEBINA 	DESCAR TESOVEGA 	KOMPENDIJA 	IN	NJENE	NOTRANJE	POVEZA VE
128
in	 ter 	 va 	 lov	 si 	 cer 	 ne	 poj	 mu	 je	 kot 	 se 	 stav 	 lje	 ne	 in	 ter 	 va 	 le;	 je	 tu 	 po	 mo	 to 	 ma 	
za 	 me	 njal 	 prvo 	 pre 	 gled	 ni	 co 	 (5.4)	 z	 dru 	 go	 (6.4),	 kjer 	 so 	 v	 isti 	 vr 	 sti 	 na -
v e 	 d e 	 n e 	 k o n 	 s o 	 n a n 	 c e 	 v 	 r e 	 s n i 	 c i 	 s e 	 s t a v 	 lje	 ne? 	 Ob	 obra v	 na 	 vi	 ve	 li	 ke	 se k	 st e	 se 	
Des 	 car 	 tes 	 skli 	 cu 	 je 	 na 	 in 	 ter 	 va 	 le, 	 ki 	 na 	 sta 	 ne 	 jo 	 z 	 de 	 li 	 tvi 	 jo 	 na 	 če 	 tr 	 ti 	 ne; 	 vsi 	 ti 	
in 	 ter 	 va 	 li, 	 pra 	 vi, 	 so 	 upo 	 rab 	 ni 	 in 	 to 	 mu 	 je 	 – 	 ne 	 po 	 vsem 	 pre 	 prič 	 ljiv 	 – 	 do 	 kaz, 	
da 	 je 	 upo 	 rab 	 na 	 tudi 	 ve 	 li 	 ka 	 sek 	 sta, 	 ki 	 na 	 sta 	 ne 	 z 	 de 	 li 	 tvi 	 jo 	 na 	 pe 	 ti 	 ne, 	 le 	 da 	
pri 	 njej 	 po 	 nje 	 go 	 vem 	 mne 	 nju 	 ne 	 na 	 sto 	 pa 	 jo 	 ti 	 ste 	 ome 	 ji 	 tve, 	 ki 	 pri 	 kvar 	 ti 	
pre 	 pre 	 ču 	 je 	 jo, 	da 	bi 	se 	po	 jav 	 lja 	 la 	sama. 	
Na 	 za 	 čet 	 ku	 po	 glav 	 ja 	 o	 ter 	 cah 	 in	 sek 	 stah 	 (9.1)	 Des 	 car 	 tes 	 mi	 mo	 gre 	 de 	
ome	 ni,	 da 	 so 	 in	 ter 	 va 	 li	 v	 nje	 go	 vi	 dru 	 gi	 pre 	 gled	 ni	 ci 	 (6.4)	 na 	 ve	 de	 ni	 z	 ozi	 rom 	
na 	 nji	 ho	 vo	 po	 pol	 nost. 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 va 	 hie	 rar 	 hi	 ja 	 in	 ter 	 va 	 lov	 je	 to 	 rej 	 tak 	 šna: 	
ok	 ta 	 va, 	 kvin	 ta, 	 di	 ton, 	 kvar 	 ta, 	 ve	 li	 ka 	 sek 	 sta, 	 mala 	 ter 	 ca, 	 mala 	 sek 	 sta. 	 Da 	 so 	
na 	pr 	 vih	treh 	me	 stih 	ok	 ta 	 va, 	kvin	 ta 	in	di	 ton, 	je	z	ozi	 rom 	na 	Des 	 car 	 te 	 so 	 vo 	
tret 	 jo	 iz	 pe	 lja 	 vo	 kon	 so 	 nanc 	ra 	 zum	 lji	 vo,	a 	od	 tod 	 da 	 lje	red 	Des 	 car 	 te 	 so 	 ve	 ga 	
vred 	 nost 	 ne	 ga 	 za 	 po	 red 	 ja 	 ni	 več	 raz 	 vi	 den.	 Kot 	 je	 bilo	 že	 ome	 nje	 no,	 Des 	 car -
te 	 so 	 ve	iz	 pe	 lja 	 ve	in	 ter 	 va 	 lov	med	sabo 	niso 	po	 vsem 	us 	 kla 	 je	 ne. 	
ST OP 	 NJE 	 IN	 TEO 	 RI 	 JA 	 T ON	 SKE 	 GA 	 SI	 STE 	 MA
Smi 	 sel 	 sto 	 penj, 	 se 	 pra 	 vi 	 se 	 kund 	 in 	 se 	 kund 	 nih 	 po 	 sto 	 pov 	 je 	 po 	 Des 	 car 	 te 	 su 	
dvo 	 jen: 	 po 	 eni 	 stra 	 ni 	 omo 	 go 	 ča 	 jo 	 ug 	 la 	 je 	 no 	 pre 	 ha 	 ja 	 nje 	 od 	 ene 	 ga 	 kon 	 so -
nanč 	 ne 	 ga 	 so 	 zvoč 	 ja 	 k 	 dru 	 ge 	 mu, 	 po 	 dru 	 gi 	 pa 	 pro 	 sto 	 in 	 ne 	 mo 	 te 	 no 	 gi 	 ba 	 nje 	
ka 	 te 	 re 	 ga 	 koli 	 gla 	 su. 	 Če 	 ju 	 pri 	 mer 	 ja 	 mo, 	 mo 	 re 	 mo 	 vi 	 de 	 ti, 	 da 	 med 	 obe 	 ma 	
smi 	 slo 	 ma 	 ni 	 pra 	 ve 	 raz 	 li 	 ke, 	 saj 	 se 	 ob 	 tvor 	 je 	 nju 	 za 	 po 	 red 	 nih 	 kon 	 so 	 nanč 	 nih 	
so 	 zvo	 čij	 gla 	 so 	 vi	 nuj	 no	 gib	 lje 	 jo	 po	 ton 	 skem 	 pro 	 sto 	 ru. 	 Des 	 car 	 te 	 sov 	 dvoj	 ni 	
smi 	 sel 	 sto 	 penj 	 je 	 tako 	 ra 	 zum 	 ljiv 	 zla 	 sti 	 kot 	 iz 	 ho 	 diš 	 če 	 dveh 	 vi 	 di 	 kov ,	 s 	 ka -
te 	 rih 	 jih	 na 	 me 	 ra 	 va 	 obrav 	 na 	 va 	 ti: 	 kot 	 ti 	 sto, 	 kar 	 nuj 	 no 	 na 	 sta 	 ne 	 pri 	 so 	 sled 	 ju 	
kon 	 so 	 nanč 	 nih 	 so 	 zvo 	 čij, 	 in 	 kot 	 konč 	 ne, 	 naj 	 manj 	 še 	 in 	 ter 	 va 	 le 	 ce 	 lot 	 ne 	 ga 	
ton 	 ske 	 ga 	pro 	 sto 	 ra. 	
Ker 	 se 	 stop 	 nje ,	 tj. 	 se 	 kund	 ni	 po	 sto 	 pi	 po	 jav 	 lja 	 jo	 ob	 so 	 sled 	 ju	 kon-
so 	 nanč 	 nih 	 so 	 zvo 	 čij, 	 se 	 Des 	 car 	 tes 	 loti 	 naj 	 prej 	 ugo 	 tav 	 lja 	 nja 	 raz 	 lik 	 med 	
kon	 so 	 nan 	 ca 	 mi. 	 T ako 	 pri 	 de 	 do 	 spoz 	 na 	 nja, 	 da 	 so 	 kot 	 raz 	 li	 ke 	 med 	 kon	 so -
nan 	 ca 	 mi	 mož	 ne	 le	 šti 	 ri 	 s top 	 nje, 	 le 	 šti 	 ri 	 s e	 kun	 de: 	 iz	 kvar 	 te 	 je 	 mo	 go	 če 	 prei 	 ti 	
v 	 kvin 	 to 	 tako, 	 da 	 se 	 zmanj 	 ša 	 zve 	 ne 	 či 	 del 	 stru 	 ne 	 za 	 1/9 	 zve 	 ne 	 če 	 ga 	 dela; 	
iz 	 male 	 ter 	 ce 	 v 	 kvar 	 to 	 tako, 	 da 	 se 	 zmanj 	 ša 	 zve 	 ne 	 či 	 del 	 stru 	 ne 	 za 	 1/10; 	
iz 	 ve 	 li 	 ke 	 ter 	 ce 	 bi 	 priš 	 li 	 v 	 kvar 	 to, 	 če 	 bi 	 zve 	 ne 	 či 	 del 	 stru 	 ne 	 zmanj 	 ša 	 li 	 za 	
1/16 	 in	 sled 	 njič	 bi	 z	 zmanj 	 ša 	 njem 	 zve 	 ne 	 če 	 ga 	 dela 	 stru 	 ne 	 za 	 1/25	 priš 	 li	 iz	
male 	 t er 	 c e 	 v	 ve 	 li	 ko.	 Me d	 za 	 po	 r ed 	 no	 na 	 st o	 pa 	 jo	 či	 mi	 kon	 so 	 nan 	 c a 	 mi	 –	 če 	 ne	
J. 	SNOJ, 	 	GLASBA 	KOT 	PREDMET 	KAR TEZIJANSKEGA 	 VIDENJA 	SVET A
129
upo	 šte 	 va 	 mo	 ni	 za 	 nja 	 kon	 so 	 nanc 	 s 	 sko 	 ki 	 – 	 so 	 to 	 rej 	 mož 	 ne 	 le 	 te 	 raz 	 li	 ke 	 in	
njim 	 pri 	 pa 	 da 	 jo 	 ča 	 in 	 ter 	 val 	 na 	 raz 	 mer 	 ja 	 so 	 9/8 	 (ve 	 li 	 ki 	 celi 	 ton), 	 10/9 	 (mali 	
celi 	ton), 	16/15	(ve 	 li 	 ki 	pol	 ton) 	in	25/24	(mali 	pol	 ton). 	
Des 	 car 	 te 	 su 	 se 	 na 	 tem 	 me 	 stu 	 zdi, 	 da 	 mora 	 si 	 cer 	 očit 	 no 	 pra 	 vil 	 no 	 tr -
di 	 tev ,	 da 	 so 	 stop 	 nje 	 raz 	 li 	 ke 	 med 	 kon 	 so 	 nan 	 ca 	 mi, 	 do 	 ka 	 za 	 ti. 	 T o	 na 	 pra 	 vi 	 v 	
ob	 li	 ki	 si 	 lo	 gi	 st ič	 ne	 ga 	 sk le	 pa 	 nja 	 a ri 	 st o	 t el	 sk e	 lo	 gi	 ke.	 Des 	 c ar 	 t e	 so 	 vo	 sk le	 pa 	 nje 	
vse 	 bu 	 je 	 več 	 po 	 sa 	 mič 	 nih 	 si 	 lo 	 giz 	 mov; 	 ti 	 niso 	 izra 	 že 	 ni 	 v 	 po 	 vsem 	 raz 	 loč 	 ni 	
in 	 ned 	 voum 	 ni 	 ob 	 li 	 ki, 	 se 	 pra 	 vi, 	 da 	 Des 	 car 	 tes 	 ne 	 pove 	 po 	 vsem 	 na 	 tanč 	 no, 	
kaj 	 so 	 mu 	 v 	 ka 	 te 	 rem 	 pri 	 me 	 ru 	 pre 	 mi 	 se 	 in 	 kaj 	 skle 	 pi. 	 Za 	 pre 	 mi 	 se 	 niti 	 ne 	
upo 	 rab 	 lja 	 tega 	 izra 	 za 	 (»prae 	 mis 	 sa« 	 ali 	 »pro 	 po 	 si 	 tio«); 	 le 	 za 	 tr 	 di 	 tev ,	 da 	 se 	
ob 	 pre 	 ho 	 du 	 iz 	 ene 	 kon 	 so 	 nan 	 ce 	 v 	 dru 	 go 	 spre 	 me 	 ni 	 ta 	 en 	 ali 	 pa 	 oba 	 tona, 	
pra 	 vi, 	 da 	 je 	 »niž 	 ja«, 	 »mi 	 nor«, 	 kar 	 je 	 tre 	 ba 	 ra 	 zu 	 me 	 ti 	 kot 	 niž 	 ja 	 pre 	 mi 	 sa, 	 ki 	
jo 	 Des 	 car 	 tes 	 gle 	 de 	 na 	 nje 	 no 	 vse 	 bi 	 no 	 ra 	 zu 	 me 	 kot 	 dvo 	 del 	 no. 	 Če 	 vza 	 me 	 mo 	
prvi 	 del 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 ve 	 niž 	 je 	 pre 	 mi 	 se, 	 lah 	 ko 	 njej 	 pri 	 pa 	 da 	 jo 	 či 	 si 	 lo 	 gi 	 zem, 	 ki 	
mora 	 vse 	 bo 	 va 	 ti 	 še 	 viš 	 jo 	 pre 	 mi 	 so 	 in 	 sklep, 	 da 	 bi 	 bil 	 po 	 poln, 	 re 	 kon 	 strui -
ra 	 mo 	ta 	 ko 	 le 	(gl. 	po	 na 	 zo 	 ri 	 lo 	v	10.4):	
V iš	 ja 	pre 	 mi 	 sa: 		 AB	(kvin 	 ta) 	in	 AC 	(mala 	sek 	 sta) 	sta 	kon	 so 	 nan 	 ci. 	
Niž 	 ja 	pre 	 mi 	 sa: 		 V 	 po	 sto 	 pu 	od	 AB 	k	 AC 	se 	je 	spre 	 me 	 nil 	le 	en 	ter 	 min. 	
Sklep:	 Stop 	 nja 	BC 	je 	en a 	 ka 	raz 	 li	 ki	med 	 AB	in	 AC. 	
Na 	 po 	 do 	 ben 	 na 	 čin 	 je 	 mo 	 go 	 če 	 re 	 kon 	 strui 	 ra 	 ti 	 v 	 be 	 se 	 di 	 lu 	 Kom 	 pen 	 di 	 ja 	
iz 	 puš 	 če 	 ni 	si 	 lo 	 gi 	 zem 	za 	Des 	 car 	 te 	 sov 	dru 	 gi 	del 	niž	 je 	pre 	 mi 	 se: 	
V iš	 ja 	pre 	 mi 	 sa: 		 DE 	 (kvin 	 ta), 	 FE 	 (kvar 	 ta) 	 in 	 DG 	 (kvar 	 ta) 	 so 	 kon 	 so 	 nan 	 ce. 	
Niž 	 ja 	pre 	 mi 	 sa: 		 V 	 po	 sto 	 pu 	od	DE	k	FG	sta 	se 	spre 	 me 	 ni 	 la 	oba 	ter 	 mi 	 na.
Sklep:		 Stop 	 nja 	 DF	 je	 ena 	 ka 	 raz 	 li	 ki	 med	 kon	 so 	 nan 	 ca 	 ma 	 DE	 in	 FE;
	 stop 	 nja 	 EG	 je	 ena 	 ka 	 raz 	 li	 ki	 med	 kon	 so 	 nan 	 ca 	 ma 	 DE	 in	 DG.
 
Si 	 lo 	 gi 	 zem, 	 ki 	 ga 	 na 	 me 	 sto 	 iz 	 puš 	 če 	 ne 	 ga 	 Des 	 car 	 tes 	 de 	 jan 	 sko 	 opi 	 še, 	
pa 	ima 	tole 	ob	 li 	 ko:
V iš 	 ja 	pre 	 mi 	 sa: 		 Stop 	 nje 	so 	raz 	 li 	 ke 	med 	kon 	 so 	 nan 	 ca 	 mi.
Niž 	 ja 	pre 	 mi 	 sa: 		 DE 	je 	kon	 so 	 nan 	 ca; 	DF	je 	stop 	 nja. 	
Sklep:	 Preč 	 je 	EF	je 	kon 	 so 	 nanč 	 no.	
Sklop 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 vih 	 skle 	 panj 	 do 	 puš 	 ča 	 še 	 več 	 dru 	 gih 	 si 	 lo 	 giz 	 mov: 	
med	 dru 	 gim	 bi	 lah 	 ko	 iz	 nje 	 ga 	 iz	 ve d	 li	 t udi	 si 	 lo	 gi	 zem 	 »ba r 	 ba 	 ra «,	 zna 	 me 	 ni	 t i 	
prvi 	mo	 dus 	prve 	si 	 lo 	 gi 	 stič 	 ne 	fi 	 gu 	 re:
37
 
37
  Ur 	 šič, 	M.	in Mar 	 kič,	O.,	Os no ve lo gi ke, Ljub	 lja 	 na 	1997,	str . 	57–58.	
VSEBINA 	DESCAR TESOVEGA 	KOMPENDIJA 	IN	NJENE	NOTRANJE	POVEZA VE
130
V iš 	 ja 	pre 	 mi	 sa: 		 Raz 	 li	 ka 	med 	kvin 	 to 	in	malo 	sek 	 sto 	je 	1/16.
Niž 	 ja 	pre 	 mi	 sa: 		 AB	je 	kvin	 ta; 	 AC	je 	mala 	sek 	 sta.
Sklep:	 Raz 	 li	 ka 	med 	 AB 	in	 AC	(stop 	 nja 	BC)	je 	1/16.	
S	 tem 	 je 	 Des 	 car 	 tes 	 stop 	 nje 	 sklad 	 no	 z	 nji 	 ho 	 vim 	 smi 	 slom 	 iz	 pe 	 ljal 	 iz	
raz 	 lik	 med 	 za 	 po	 red 	 no	 na 	 sto 	 pa 	 jo	 či 	 mi	 kon 	 so 	 nan 	 ca 	 mi.	 V 	 na 	 da 	 lje 	 va 	 nju 	 pa 	
se 	 pos 	 ve 	 ti 	 dru 	 ge 	 mu	 vi	 di	 ku	 nji	 ho	 ve 	 obrav 	 na 	 ve, 	 de 	 li	 tvi 	 ton 	 ske 	 ga 	 pro 	 sto 	 ra 	
na 	 se 	 kun	 de, 	 kar 	 lah 	 ko	 vi	 di	 mo	 kot 	 na 	 da 	 lje 	 va 	 nje 	 oz.	 a 	 pli	 ka 	 ci 	 jo	 nje 	 go	 ve 	
teo 	 ri 	 je 	 in	 ter 	 va 	 lov .	 Des 	 car 	 tes 	 na 	 da 	 lju	 je 	 z 	 de 	 lje 	 njem: 	 z 	 do	 lo	 či	 tvi 	 jo	 arit -
me 	 tič 	 ne 	 sre 	 di	 ne 	 deli 	 di	 ton 	 v	 ve 	 li	 ki	 celi 	 ton 	 in	 mali 	 celi 	 ton 	 (5/4	 = 	 9/8	
x	 10/9); 	 malo 	 ter 	 co 	 deli 	 v	 ve 	 li	 ki	 celi 	 ton 	 in	 ve 	 li	 ki	 pol	 ton 	 (6/5	 = 	 9/8	 x	
16/15),	 kvar 	 to 	 pa 	 v	 malo 	 ter 	 co 	 in	 mali 	 celi 	 ton 	 (4/3	 =	 6/5	 x	 10/9). 	 T ako 	
pri 	 de 	 do	 skle 	 pa, 	 da 	 so 	 v	 ok 	 ta 	 vi 	 tri 	 je 	 ve 	 li 	 ki	 celi 	 toni, 	 dva 	 mala 	 cela 	 tona 	
in 	 dva 	 ve 	 li 	 ka 	 pol 	 to 	 na. 	 T a 	 raz 	 po	 red 	 to 	 nov	 zno 	 traj 	 ok 	 ta 	 ve, 	 prav 	 za 	 prav 	 nji-
ho	 va 	 na 	 tanč 	 na 	 in	 to 	 na 	 ci 	 ja, 	 se 	 v	 so 	 dob	 ni	 aku 	 sti 	 ki	 ime 	 nu	 je 	 les 	 tvi 	 ca 	 či	 ste 	
ug	 la 	 si 	 tve, 	 ki	 se 	 od	 tako 	 ime 	 no	 va 	 ne 	 pi	 ta 	 go 	 ro 	 ve 	 les 	 tvi 	 ce 	 raz 	 li	 ku	 je 	 po	 tem, 	
da 	 ima 	 dve 	 raz 	 lič	 ni 	 se 	 kun	 di,	 med 	 tem 	 ko	 ima 	 pi	 ta 	 go	 ro 	 va 	 le 	 se 	 kun	 do	 9/8. 	
Če 	si 	jo	pred 	 stav 	 lja 	 mo 	v	ok	 ta 	 vi 	od	c–c, 	so 	v	njej 	tale 	raz 	 mer 	 ja:
38
 
Raz 	 mer 	 je 	do	c	 1	 9/8	 5/4	 4/3	 3/2	 5/3	 15/8	 2
T oni	 c	 	d	 		 e	 		f	 		 g	 		a	 			h	 c
Se 	 kun 	 de	 				 9/8	 				 10/9	 					 16/1							9/8	 					 10/9					9/8	 				 16/15	
Ob	 tej 	 de	 li	 tvi 	 ok	 ta 	 ve	 na 	 se 	 kun	 de	 Des 	 car 	 tes 	 ugo	 to 	 vi,	 da 	 ni	 pri 	 šel	 do 	
ma 	 le	 ga 	 pol	 to 	 na 	 25/24,	 ki	 ga 	 je	 v	 prvi 	 iz	 pe	 lja 	 vi	 sto 	 penj	 do	 lo	 čil	 kot 	 raz 	 li	 ko 	
med	obe	 ma 	ter 	 ca 	 ma. 	 T o	ga 	pri 	 si 	 li	v	do	 ka 	 zo	 va 	 nje,	da 	bi	bil	mali 	pol	 ton 	mo-
teč: 	 če	 bi	 se 	 na 	 mreč 	 mali 	 pol	 ton 	 po	 jav 	 ljal 	 med	 stop 	 nja 	 mi,	 bi	 bil	 nuj	 no	 so 	 sed 	
ve	 li	 ke	 mu	 ce 	 le	 mu	 tonu 	 in	 ter 	 ca, 	 ki	 bi	 pri 	 tem 	 na 	 sta 	 la 	 (9/8	 x	 25/24	 =	 75/64), 	
ni	 ka 	 kor 	 ne	 bi	 bila 	 pri 	 mer 	 na. 	 Pri 	 mer 	 ma 	 le	 ga 	 pol	 to 	 na 	 ga 	 na 	 pe	 lje	 na 	 vno	 vič	 no 	
raz 	 miš	 lja 	 nje	 o	 smi 	 slu 	 sto 	 penj:	 če	 bi	 se 	 med	 za 	 po	 red 	 ni	 mi	 kon	 so 	 nanč 	 ni	 mi	 so -
zvoč	 ji	 v	 gla 	 so 	 vih	 na 	 me	 st o	 st o	 penj	 po	 jav 	 lja 	 li	 sk o	 ki,	 bi	 pri 	 ha 	 ja 	 lo	 do	 pre 	 ve	 li	 kih 	
ne	 so 	 raz 	 me	 rij 	 med	 za 	 po	 red 	 ni	 mi	 toni 	 po	 sa 	 mič	 nih	 gla 	 sov .	 T a 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 va 	
ute 	 me	 lji	 tev ,	 s 	 ka 	 te 	 ro 	 je	 kot 	 »stop 	 nje«	 mo	 gel	 de	 duk	 tiv 	 no	 iz	 klju	 či	 ti 	 sep 	 ti 	 me 	
in	 none,	 pa 	 je	 le	 va 	 rian 	 ta 	 nje	 go	 ve	 na 	 za 	 čet 	 ku	 po	 glav 	 ja 	 izra 	 že	 ne	 mi	 sli 	 o	 ug-
la 	 je	 nem	pre 	 ha 	 ja 	 nju	od	ene	 ga 	kon	 so 	 nanč 	 ne	 ga 	 s o 	 z v o č 	 j a 	 k 	 d r u 	 g e 	 m u 	 ( 1 0 . 1 ) . 	
38
  Rav 	 ni	 kar ,	 B., 	 Os	 no	 ve 	 glas 	 be 	 ne	 aku	 sti 	 ke	 in	 in	 for 	 ma	 ti	 ke,	 Ljub	 lja 	 na 	 1999, 	 str .	 36–39.	 Od	
tod 	je 	prev 	 ze 	 ta 	tudi 	sle 	 de 	 ča 	pre 	 gled 	 ni 	 ca. 	
J. 	SNOJ, 	 	GLASBA 	KOT 	PREDMET 	KAR TEZIJANSKEGA 	 VIDENJA 	SVET A
131
Po 	 tej 	 za 	 stra 	 ni	 tvi 	 se 	 Des 	 car 	 tes 	 vrne 	 k	 vpra 	 ša 	 nju	 de 	 li	 tve 	 ton 	 ske 	 ga 	
pro 	 sto 	 ra 	 oz. 	 ok 	 ta 	 ve. 	 Na 	 prvi 	 po 	 gled 	 bi 	 se 	 na 	 tem 	 me 	 stu 	 raz 	 pra 	 ve 	 si 	 cer 	
lah 	 ko 	 zde 	 lo, 	 da 	 je 	 vpra 	 ša 	 nje 	 de 	 li 	 tve 	 ok 	 tav 	 ne 	 ga 	 pro 	 sto 	 ra 	 na 	 stop 	 nje, 	 se -
kun	 de, 	 že 	 re 	 še 	 no,	 ven 	 dar 	 ni	 tako. 	 Kot 	 pra 	 vi	 Des 	 car 	 tes, 	 mora 	 biti 	 raz 	 po	 red 	
to 	 nov	 v	 ok	 ta 	 vi	 tak, 	 da 	 bo	 sta 	 ime 	 la 	 vsak 	 ve 	 li	 ki	 pol	 ton 	 in	 vsak 	 mali 	 celi 	 ton 	
na 	 obeh 	 stra 	 neh 	 ob 	 sebi 	 ve 	 li 	 ki 	 celi 	 ton; 	 le 	 na 	 ta 	 na 	 čin 	 bodo 	 na 	 mreč 	 ter 	 ce 	
či 	 ste, 	 se 	 pra 	 vi 	 v 	 raz 	 mer 	 ju 	 5/4 	 oz. 	 6/5 	 (10.16). 	 Iz 	 tega 	 je 	 raz 	 vid 	 no, 	 da 	 ho 	 če 	
De s 	 c ar 	 t es 	 re 	 ši	 t i	 vpra 	 ša 	 nje 	 t erc, 	 sa j	 v	 les 	 t vi	 c i	 či	 st e 	 ug	 la 	 si 	 t ve 	 ne 	 ka 	 t e 	 re 	 t er 	 c e	
niso 	 či 	 ste: 	 tako 	 je 	 npr .	 v 	 nje 	 ni 	 zgo 	 raj 	 na 	 ve 	 de 	 ni 	 ob 	 li 	 ki 	 raz 	 mer 	 je 	 med 	 d 	 in 	
f 	 10/9 	 x 	 16/15, 	 kar 	 je 	 32/27, 	 ne 	 pa 	 6/5, 	 kar 	 je 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 va 	 mala 	 ter 	 ca. 	
Ne 	 da 	 bi 	 po 	 se 	 bej 	 pou 	 da 	 ril, 	 pa 	 mora 	 Des 	 car 	 tes 	 vpra 	 ša 	 nje 	 terc 	 re 	 ši 	 ti 	 tudi 	 v 	
zve 	 zi 	 s 	 to 	 nom 	 b, 	 saj 	 je 	 bil 	 ta 	 kot 	 trith 	 su 	 nem 	 menwn 	 (tri 	 te 	 synem 	 me 	 non) 	
a n	 t ič	 ne 	 ga 	 t on	 ske 	 ga 	 si 	 st e 	 ma 	 se 	 st av 	 ni	 de l	 t on	 ske 	 ga 	 si 	 st e 	 ma 	 nje 	 go	 ve 	 ga 	
ča 	 sa. 	 Da 	 bi 	 za 	 stav 	 lje 	 no 	 na 	 lo 	 go 	 la 	 že 	 iz 	 pol 	 nil, 	 je 	 pre 	 ne 	 sel 	 Des 	 car 	 tes 	 vse 	
tone 	 v 	 eno 	 samo 	 ok 	 ta 	 vo, 	 saj 	 so 	 raz 	 mer 	 ja 	 v 	 vseh 	 ok 	 ta 	 vah 	 ista. 	 Ok 	 ta 	 vo 	 si 	
je 	 za 	 mi 	 slil 	 kot 	 krog, 	 ki 	 ga 	 je 	 raz 	 de 	 lil 	 na 	 540 	 sto 	 pinj, 	 in 	 si 	 cer 	 zato, 	 da 	 bi 	
bilo 	 omo 	 go 	 če 	 no 	 ra 	 ču 	 na 	 nje 	 le 	 s 	 ce 	 li 	 mi 	 šte 	 vi 	 li. 	 Ker 	 je 	 v 	 tako 	 za 	 miš 	 lje 	 ni 	
ok 	 ta 	 vi 	 njen 	 zgor 	 nji 	 ton 	 hkra 	 ti 	 tudi 	 njen 	 spod 	 nji 	 ton, 	 so 	 p r i 	 p r e 	 m i 	 k a 	 n j u	
po	 kro 	 gu	 in	 izra 	 ču	 na 	 va 	 nju	 raz 	 me	 rij 	 med	 nje	 go	 vi	 mi	 ter 	 mi	 ni	 po	 mem	 bna 	
zdaj 	 le	 še	 raz 	 mer 	 ja, 	 ne	 pa 	 tudi 	 smer 	 gi	 ba 	 nja, 	 kar 	 po	 me	 ni,	 da 	 raz 	 li	 ko	 va 	 nje 	
med	 kom	 ple	 men	 tar 	 ni	 mi	 in	 ter 	 va 	 li	 (ve	 li	 ka 	 ter 	 ca 	 nas 	 pro 	 ti 	 mali 	 sek 	 sti 	 itd.) 	 ni 	
po	 treb 	 no.	 Ta 	 del	 Kom	 pen	 di	 ja 	 je	 tež 	 ko	 ra 	 zum	 ljiv,	 saj 	 so 	 ne	 ka 	 te 	 re 	 Des 	 car 	 te -
so 	 ve	 iz	 pe	 lja 	 ve	 in	 ube	 se 	 di	 tve 	 za 	 bral 	 ca, 	 ki	 še	 ne	 po z 	 n a 	 D e s 	 c a r 	 t e 	 s o 	 v e 	 m i 	 s l i 	
v 	ce 	 lo 	 ti, 	lah 	 ko 	tudi 	za 	 va 	 ja 	 jo 	 če. 	
De s 	 c a r 	 t e s 	 m i	 sl i	 a b	 st ra kt 	 no; 	 da 	 bi 	 bi l o 	 m o	 go	 č e 	 us 	 t re 	 č i	 na 	 ve 	 de 	 ni 	 z a h -
te 	 vi, 	 po 	 ka 	 te 	 ri 	 mo 	 ra 	 ta 	 ime 	 ti 	 vsak 	 ve 	 li 	 ki 	 pol 	 ton 	 in 	 vsak 	 mali 	 celi 	 ton 	 na 	
obeh 	 stra 	 neh 	 ob 	 sebi 	 ve 	 li 	 ki 	 celi 	 ton, 	 bi 	 mo 	 ra 	 la 	 ime 	 ti 	 ok 	 ta 	 va 	 šti 	 ri 	 ve 	 li 	 ke 	
cele 	 tone, 	 ven 	 dar 	 ima 	 le 	 tri. 	 Re 	 ši	 tev 	 prob 	 le 	 ma 	 bi	 bila 	 v	 tem, 	 da 	 bi	 bila 	
dva 	 ter 	 mi 	 na, 	 dva 	 tona, 	 g 	 in 	 d, 	 pre 	 ma 	 klji 	 va, 	 se 	 pra 	 vi, 	 da 	 bi 	 ime 	 la 	 po 	 dve 	
ma 	 len 	 kost 	 no 	 raz 	 lič 	 ni 	 in 	 to 	 na 	 ci 	 ji; 	 na 	 ta 	 na 	 čin 	 bi 	 – 	 bo 	 di 	 si 	 z 	 eno 	 ali 	 pa 	 z 	
dru 	 go 	 in 	 to 	 na 	 ci 	 jo 	 – 	 tvo 	 ri 	 la 	 či 	 sti 	 ter 	 ci 	 5/4 	 in 	 6/5 	 tako 	 v 	 sme 	 ri 	 navz 	 gor 	 kot 	
v 	 sme 	 ri 	 navz 	 dol. 	 V 	 pr 	 vem 	 od 	 obeh 	 po 	 na 	 zo 	 ril 	 re 	 šu 	 je 	 Des 	 car 	 tes 	 vpra 	 ša 	 nje 	
ter 	 ce 	 med 	 to 	 no	 ma 	 g	 in	 b. 	 Če 	 je 	 ton 	 e 	 na 	 288°,	 mora 	 biti 	 g 	 na 	 480°, 	 saj 	 le 	
na 	 ta 	 na 	 čin 	 na 	 sta 	 ne 	 raz 	 mer 	 je 	 či 	 ste 	 male 	 ter 	 ce 	 6/5 	 oz. 	 kom 	 ple 	 men 	 tar 	 no 	
5/3 	 (6/5 	 x 	 5/3 	 = 	 2; 	 okraj 	 ša 	 na 	 raz 	 mer 	 ja 	 med 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 vi 	 mi 	 540 	 sto 	 pi -
nja 	 mi 	 so 	 po 	 da 	 na 	 v 	 spod 	 nji 	 raz 	 pre 	 del 	 ni 	 ci). 	 A 	 da 	 bi 	 bil 	 ton 	 b 	 od 	 da 	 ljen 	 od 	
tona 	 c 	 za 	 ve 	 li 	 ki 	 celi 	 ton 	 in 	 od 	 tona 	 a 	 za 	 ve 	 li 	 ki 	 pol 	 ton, 	 mora 	 biti 	 na 	 405°, 	
kar 	 po	 me 	 ni,	 da 	 mala 	 ter 	 ca 	 pod	 njim,	 tj. 	 ton 	 g,	 zdaj 	 ne 	 more 	 biti 	 na 	 480°, 	
pač 	 pa 	 na 	 486°. 	 Raz 	 li 	 ka 	 zna 	 ša 	 81/80, 	 kar 	 je 	 in 	 ter 	 val 	 tako 	 ime 	 no 	 va 	 ne 	
VSEBINA 	DESCAR TESOVEGA 	KOMPENDIJA 	IN	NJENE	NOTRANJE	POVEZA VE
132
shiz 	 me. 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 va 	 re 	 ši	 tev 	 je 	 to 	 rej 	 »pre 	 mi	 ka 	 nje« 	 ma 	 le 	 ga 	 ce 	 le 	 ga 	 tona 	
s 	 shiz 	 mo, 	 tj. 	 »pre 	 mi 	 ka 	 nje« 	 ve 	 li 	 ke 	 ga 	 ce 	 le 	 ga 	 tona, 	 kar 	 konč 	 no 	 po 	 me 	 ni 	 dve 	
ma 	 len 	 kost 	 no 	raz 	 lič 	 ni 	in	 to 	 na 	 ci 	 ji 	tona 	g.	
V 	 na 	 sled 	 njem 	 po 	 na 	 zo 	 ri 	 lu 	 pa 	 re 	 šu 	 je 	 Des 	 car 	 tes 	 vpra 	 ša 	 nje 	 terc 	 d–b, 	
d–h 	 in 	 g–h, 	 g–b; 	 vpra 	 ša 	 nje 	 sled 	 nje 	 je 	 prav 	 za 	 prav 	 re 	 šil 	 že 	 po 	 prej. 	 Če 	 je 	
b 	 na 	 405°, 	 mora 	 biti 	 d 	 na 	 324°, 	 saj 	 bo 	 sta 	 tona 	 le 	 na 	 ta 	 na 	 čin 	 v 	 raz 	 mer 	 ju 	
ve 	 li 	 ke 	 ter 	 ce. 	 V en 	 dar 	 pa 	 tako 	 do 	 lo 	 če 	 ni 	 ton 	 d 	 ne 	 tvo 	 ri 	 male 	 ter 	 ce 	 s 	 to 	 nom 	
h, 	 ki 	 mora 	 biti 	 za 	 ra 	 di 	 raz 	 me 	 rij 	 do 	 dru 	 gih 	 to 	 nov 	 na 	 384°; 	 prav 	 zato 	 je 	
tre 	 ba 	 do 	 lo 	 či 	 ti 	 še 	 eno 	 in 	 to 	 na 	 ci 	 jo 	 tona 	 d, 	 in 	 si 	 cer 	 na 	 320°, 	 pri 	 če 	 mer 	 je 	
raz 	 li 	 ka 	 med 	 obe 	 ma 	 in 	 to 	 na 	 ci 	 ja 	 ma 	 tona 	 d 	 tudi 	 to 	 krat 	 shiz 	 ma, 	 81/80. 	 Samo 	
po 	 sebi, 	 z 	 že 	 do 	 lo 	 če 	 ni 	 ma 	 in 	 to 	 na 	 ci 	 ja 	 ma 	 tona 	 g, 	 pa 	 se 	 v 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 vem 	
dru 	 gem 	 po 	 na 	 zo 	 ri 	 lu 	 re 	 ši 	 vpra 	 ša 	 nje 	 terc 	 g–h 	 in 	 g–b; 	 v 	 raz 	 mer 	 ju 	 do 	 b 	 mora 	
biti 	 g, 	 kot 	 je 	 bilo 	 že 	 ugo 	 tov 	 lje 	 no, 	 na 	 486°; 	 v 	 raz 	 mer 	 ju 	 do 	 h 	 pa 	 na 	 480°. 	
Des 	 car 	 te 	 so 	 va 	ok	 ta 	 va 	z	dve 	 ma 	in	 to 	 na 	 ci 	 ja 	 ma 	tona 	g	in	tona 	d	ka 	 že, 	da 	se 	
Des 	 car 	 tes 	 ni 	 uk 	 var 	 jal 	 z 	 vpra 	 ša 	 njem 	 tem 	 pe 	 ra 	 tu 	 re 	 in 	 da 	 mož 	 no 	 sti 	 tem 	 pe -
ra 	 tur 	 ne 	izrav 	 na 	 ve 	–	so 	 deč 	po	Kom	 pen 	 di 	 ju 	–	ni 	poz 	 nal.
 F 540	 G 486	 G 480	 A432 	B405	 H384	 c360	 d324	 d320 		 e288	 f270	 g243	 g240	 a216	 b 2 0 2 , 5 	 	h 192 		 c’ 180
F 	 540	 1	 10/9	 9/8	 5/4	 4/3	 45/32	 3/2	 5/3	 27/16	 	 	 	 	 	 	 	
G 	 486	 	 1	 81/80	 9/8	 6/5	 	 27/20	 3/2	 	 27/16	 	 	 	 	 	 	
G	 480	 	 	 1	 10/9	 32/27	 5/4	 4/3	 40/27	 3/2	 5/3	 	 	 	 	 	 	
A 	 432	 	 	 	 1	 16/15	 9/8	 6/5	 4/3	 27/20	 3/2	 8/5	 	 	 	 	 	
B	405	 	 	 	 	 1	 135/128 	 9/8	 5/4	 	 45/32	 	 	 27/16	 	 	
H	 384	 	 	 	 	 	 1	 16/15	 32/27	 6/5	 4/3	 64/45	 	 	 	 	 	
c 	360	 	 	 	 	 	 	 1	 10/9	 9/8	 5/4	 4/3	 	 3/2	 5/3	 	 	
d 	324	 	 	 	 	 	 	 	 1	 81/80	 9/8	 5/6	 	 27/20	 3/2	 	 27/16	
d 	320	 	 	 	 	 	 	 	 	 1	 10/9	 	 	 	 	 	 	
e 	288	 	 	 	 	 	 	 	 	 	 1	 16/15	 32/27	 6/5	 4/3	 64/45	 	
f 	270	 	 	 	 	 	 	 	 	 	 	 	 1	 	 9/8	 5/4	 	 	
g 	243	 	 	 	 	 	 	 	 	 	 	 	 1	 	 	 	 	
g	240	 	 	 	 	 	 	 	 	 	 	 	 	 1	 10/9	 	 	
a 	216	 	 	 	 	 	 	 	 	 	 	 	 	 	 1	 	 9/8	 6/5
b 	202,5	 	 	 	 	 	 	 	 	 	 	 	 	 	 	 1	 	
h 	192	 	 	 	 	 	 	 	 	 	 	 	 	 	 	 	 1	
c’ 180                 1
J. 	SNOJ, 	 	GLASBA 	KOT 	PREDMET 	KAR TEZIJANSKEGA 	 VIDENJA 	SVET A
133
V 	 na 	 da 	 lje 	 va 	 nju	 Des 	 car 	 tes 	 pri 	 mer 	 ja 	 svo 	 jo	 de 	 li	 tev 	 z	 »roko«; 	 s 	 tem 	 je 	
miš 	 lje 	 na 	 tako 	 ime 	 no 	 va 	 na 	 Gvi 	 do 	 va 	 roka, 	 sta 	 ro, 	po	iz	 vo 	 ru 	še 	sred 	 nje 	 veš -
ko 	 na 	 ka 	 zo 	 va 	 nje 	 to 	 nov 	 ce 	 lot 	 ne 	 ga 	 ton 	 ske 	 ga 	 si 	 ste 	 ma, 	 upo 	 rab 	 lja 	 no 	 zla 	 sti 	 v 	
glas 	 be 	 ni 	 vzgo 	 ji, 	 pri 	 ka 	 te 	 rem 	 je 	 vsak 	 čle 	 nek 	 pr 	 stov 	 le 	 vi 	 ce, 	 po 	 ka 	 zan 	 s 	 ka -
zal 	 cem 	 de 	 sni 	 ce, 	 po 	 me 	 nil 	 en 	 ton. 	 T on	 ski 	 si 	 stem, 	 kot 	 ga 	 je 	 pred 	 po 	 stav 	 lja 	 la 	
Gvi 	 do 	 va 	 roka, 	 je 	 bil 	 raz 	 de 	 ljen 	 na 	 hek 	 sa 	 kor 	 de, 	 sku 	 pi 	 ne 	 po 	 šest 	 to 	 nov 	 z 	
ved	 no	 ena 	 kim	 in	 t er 	 val 	 nim	 za 	 po	 red 	 jem	 (ton, 	 t on,	 pol	 t on,	 t on,	 t on)	 in	 ved	 no 	
ena 	 kim 	 poi 	 me 	 no 	 va 	 njem 	 po 	 sa 	 mič 	 nih 	 to 	 nov 	 z 	 zlo 	 gi 	 ut, 	 re, 	 mi, 	 fa, 	 sol, 	 la. 	 Z 	
ozi 	 rom 	 na 	 se 	 stav 	 ton 	 ske 	 ga 	 si 	 ste 	 ma 	 je 	 bilo 	 hek 	 sa 	 kord 	 mož 	 no 	 po 	 sta 	 vi 	 ti 	 na 	
vsak 	 ton 	 c 	 (c, 	 d, 	 e, 	 f, 	 g, 	 a), 	 na 	 vsak 	 f 	 (f, 	 g, 	 a, 	 b, 	 c, 	 d) 	 in 	 na 	 vsak 	 g 	 (g, 	 a, 	 h, 	
c, 	 d, 	 e); 	 hek 	 sa 	 kord 	 na 	 vsa 	 kem 	 tonu 	 c 	 se 	 je 	 ime 	 no 	 val 	 na 	 rav 	 ni, 	 na 	 vsa 	 kem 	
f 	 mol 	 ski, 	 na 	 vsa 	 kem 	 g 	 pa 	 dur 	 ski.
39
	 S	 tem, 	 ko	 Des 	 car 	 tes 	 pri 	 mer 	 ja 	 in	 ena 	 či	
svo 	 j o	 de 	 l i	 t ev 	 ok	 t av 	 ne 	 ga 	 pro 	 st o	 ra 	 z	 Gvi 	 do	 vo	 roko, 	 ho	 če 	 po	 eni 	 st ra 	 ni	 re 	 či , 	
da 	 so 	 v	 nje 	 go	 vi	 de 	 li	 tvi 	 vse 	 bo	 va 	 ni	 toni 	 vseh 	 treh 	 hek 	 sa 	 kor 	 dov ,	 po	 dru 	 gi	 pa 	
tudi 	 to, 	 da 	 so 	 po	 nje 	 go 	 vem 	 na 	 či	 nu	 de 	 li	 tve 	 ok 	 tav 	 ne 	 ga 	 pro 	 sto 	 ra 	 raz 	 mer 	 ja 	
med 	 toni 	 v	 ka 	 te 	 rem 	 koli 	 hek 	 sa 	 kor 	 du	 ved 	 no	 ista, 	 se 	 ve 	 da, 	 če 	 se 	 iz	 be 	 re 	 jo	
us 	 trez 	 ne 	 in	 to 	 na 	 ci 	 je 	 to 	 nov	 g	 in	 d.	 T o	 je 	 raz 	 vid	 no	 iz	 nje 	 go	 ve 	 ga 	 na 	 sled 	 nje 	 ga 	
po 	 na 	 zo 	 ri 	 la 	 (10.21),	 kjer 	 so 	 toni 	 vseh 	 treh 	 hek 	 sa 	 kor 	 dov	 str 	 nje 	 ni 	 v	 krog, 	
raz 	 bra 	 ti 	 pa 	 je 	 mo	 go	 če 	 tudi 	 iz	 sle 	 de 	 če 	 raz 	 pre 	 del 	 ni	 ce, 	 ki	 po	 da 	 ja 	 Des 	 car -
te 	 so 	 ve 	 sto 	 pi 	 nje 	 to 	 nov	 vseh 	 treh 	 hek 	 sa 	 kor 	 dov	 in	 raz 	 mer 	 ja 	 med 	 nji	 mi.	 Z	
dejs 	 tvom, 	 da 	 so 	 raz 	 mer 	 ja 	 med 	 toni 	 hek 	 sa 	 kor 	 dov	 ved 	 no	 ista, 	 pa 	 je 	 po	 ve -
z a 	 no	 dru 	 go	 de j s 	 t vo,	 ki 	 ga 	 De s 	 c a r 	 t e s 	 na 	 ka 	 ž e 	 v	 na 	 da 	 l j e 	 va 	 nj u,	 ko	 ugo	 t a v 	 l j a , 	
da 	 je 	 v 	 ok 	 ta 	 vi 	 le 	 pet 	 ta 	 kih 	 in 	 ter 	 va 	 lov ,	 prek 	 ka 	 te 	 rih 	 se 	 glas 	 po 	 mi 	 ka 	 brez 	
gib 	 lji 	 ve 	 ga 	 ter 	 mi 	 na, 	 se 	 pra 	 vi 	 brez 	 po 	 tre 	 be 	 po 	 spre 	 mi 	 nja 	 nju 	 in 	 to 	 na 	 ci 	 je 	 ka -
te 	 re 	 ga 	 od 	 obeh 	 gib 	 lji 	 vih 	 to 	 nov 	 g 	 in 	 d. 	 T o	 dejs 	 tvo 	 je, 	 da 	 so 	 ter 	 ce 	 či 	 ste 	 le 	
zno 	 traj 	 meja 	 ene 	 ga 	 hek 	 sa 	 kor 	 da. 	 T a 	 koj 	 ko 	 se 	 ob 	 seg 	 hek 	 sa 	 kor 	 da 	 pre 	 se 	 že, 	
ter 	 ce 	 niso 	več 	 v 	raz 	 mer 	 ju 	5/4	in	6/5:	 ton 	h	dur 	 ske 	 ga 	hek 	 sa 	 kor 	 da 	tako 	 ni 	
v 	 raz 	 mer 	 ju 	 či 	 ste 	 male 	 ter 	 ce 	 s 	 to 	 nom 	 d 	 na 	 rav 	 ne 	 ga 	 hek 	 sa 	 kor 	 da; 	 prav 	 tako 	
ton 	 e 	 na 	 rav 	 ne 	 ga 	 hek 	 sa 	 kor 	 da 	 ni 	 v 	 raz 	 mer 	 ju 	 či 	 ste 	 male 	 ter 	 ce 	 s 	 to 	 nom 	 g 	
mol 	 ske 	 ga 	hek 	 sa 	 kor 	 da, 	saj 	zna 	 ša 	raz 	 mer 	 je 	med 	nji 	 ma 	32/27.	
39
	 	 O	 Gvi	 do	 vi	 r oki,	 hek 	 sa 	 kor 	 dih	 in	 mu	 t a 	 c i	 ji	 glej 	 Hug	 hes, 	 A.,	 »Sol	 mi	 za 	 t ion«,	 The	 New	 Gr o	 ve 	
Dic 	 tio	 nary 	 of 	 Mu 	 sic	 and	 Mu	 si	 cians.	 Se	 cond	 edi	 tion,	 23,	 Lon	 don	 2001,	 str .	 644–647	 ali 	
Snoj,	J.,	Gr e go ri jan ski ko ral. Glas bo slov ni pri kaz, Ljub	 lja 	 na 	1999,	str . 	74–77.
VSEBINA 	DESCAR TESOVEGA 	KOMPENDIJA 	IN	NJENE	NOTRANJE	POVEZA VE
134
hek 	 sa 	 kor 	 di	
											 mol	 ski	 	 dur 	 ski 		 										na 	 rav 	 ni
f 	540		 	 	 	 (f	540)	
g 	486		
f:g	je 	10/9
	 g	480	 	 (g	480)	
a 	432		
g:a 	je 	9/8
	 a 	432	
g:a 	je 	10/9
	 (a 	432)	
b 	405		
a:b 	je 	16/15
    
	 	 h	384	
a:h 	je 	9/8
  
c 	360		
b:c 	je 	9/8
	 c 	360	
h:c 	je 	16/15
	 c 	360	
d 	324	
c:d 	je 	10/9
	 d 	320	
c:d 	je 	9:8
	 d 	324	
c:d 	je 	1 0/9
  e 288 
d:e 	je 	10/9
 e 288 
d:e 	je 	9 /8
	 	 	 	 f 	270	 (540/2) 
e:f 	je 	16/15
	 	 	 	 g	240	 (480/2) 
f:g	je 	9/8
    a 216 (432/2)
	 g:a 	je 	10/9
 
V 	 zad 	 njem 	 delu 	 po	 glav 	 ja 	 se 	 – 	 ob 	 ne 	 ka 	 te 	 rih 	 dru 	 gih,	 manj 	 po 	 mem -
bnih 	 vpra 	 ša 	 njih 	 – 	 ne 	 ja 	 sno 	 po 	 ve 	 zu	 je, 	 me 	 sto 	 ma 	 pa 	 mor 	 da 	 tudi 	 za 	 me 	 nju 	 je, 	
tro 	 je 	 tem: 	 kvint 	 na 	 po 	 ve 	 za 	 nost 	 hek 	 sa 	 kor 	 dov ,	 trans 	 po 	 ni	 ra 	 nje 	 in	 mu	 si 	 ca 	
fic 	 ta. 	 Za 	 bolj 	 še 	 ra 	 zu 	 me 	 va 	 nje 	 tega 	 dela 	 Kom	 pen 	 di	 ja 	 se 	 je 	 tre 	 ba 	 za 	 ve 	 da 	 ti, 	
da 	 je 	 kvint 	 na 	 po 	 ve 	 za 	 nost 	 oz. 	 kvint 	 no 	 na 	 ve 	 zo 	 va 	 nje 	 hek 	 sa 	 kor 	 dov 	 ne 	 kaj 	
dru 	 ge 	 ga 	 kot 	 trans 	 po 	 ni	 ra 	 nje, 	 in 	 to 	 zo	 pet 	 ne 	 kaj 	 dru 	 ge 	 ga 	 kot 	 mu	 si 	 ca 	 fic 	 ta, 	
če 	 prav 	 se 	 pri 	 vsem 	 tro 	 jem 	 po 	 jav 	 lja 	 jo 	 zvi 	 ša 	 ni 	 ali 	 zni 	 ža 	 ni	 toni 	 zu 	 naj 	 si 	 cer 	
uve 	 ljav 	 lje 	 ne 	 ga 	ton 	 ske 	 ga 	si 	 ste 	 ma. 	
Omem	 ba 	 mu	 t a 	 c i	 je,	 za 	 vest 	 ne	 ga 	 in	 kon	 t ro 	 li	 r a 	 ne	 ga 	 pre 	 ha 	 ja 	 nja 	 od	 ene	 ga 	
hek 	 sa 	 kor 	 da 	 k	 dru 	 ge 	 mu, 	 vodi 	 Des 	 car 	 te 	 sa 	 k 	 spoz 	 na 	 nju,	 da 	 so 	 hek 	 sa 	 kor 	 di 	
od 	 da 	 lje 	 ni 	 drug 	 od 	 dru 	 ge 	 ga 	 za 	 kvin 	 to 	 (10.26). 	 Zdi 	 se, 	 da 	 je 	 Des 	 car 	 tes 	
slu 	 til 	 ob 	 stoj 	 kvint 	 ne 	 ga 	 kro 	 ga, 	 kar 	 je 	 še 	 zla 	 sti 	 očit 	 no 	 ka 	 sne 	 je, 	 ko 	 go 	 vo 	 ri 	 o 	
mož 	 no	 st i,	 da 	 bi	 ob	 st a 	 ja 	 li	 še 	 dru 	 gi	 hek 	 sa 	 kor 	 di	 oz.	 hek 	 sa 	 kor 	 dal 	 na 	 za 	 po	 red -
ja, 	 npr .	 hek 	 sa 	 kor 	 dal 	 no 	 za 	 po 	 red 	 je, 	 ki 	 bi 	 bilo 	 za 	 kvin 	 to 	 ni 	 že 	 od 	 mol 	 ske 	 ga 	
ali 	 pa 	 hek 	 sa 	 kor 	 dal 	 no 	 za 	 po 	 red 	 je, 	 ki 	 bi 	 bilo 	 za 	 kvin 	 to 	 vi 	 še 	 od 	 dur 	 ske 	 ga 	
(10.27). 	 Des 	 car 	 tes 	 vidi, 	 da 	 bi 	 se 	 ta 	 pot 	 mo 	 gla 	 na 	 da 	 lje 	 va 	 ti 	 v	 ne 	 skonč 	 nost, 	
ven 	 dar 	 pa 	 ni 	 spre 	 vi 	 del 	 in 	 gle 	 de 	 na 	 glas 	 bo, 	 ki 	 jo 	 je 	 lah 	 ko 	 imel 	 v 	 mi 	 slih, 	
tudi 	 ni 	 mo 	 gel 	 spre 	 vi 	 de 	 ti 	 smi 	 sla 	 kvint 	 ne 	 ga 	 kro 	 ga 	 in 	 raz 	 sež 	 no 	 sti 	 v 	 njem 	
pri 	 sot 	 ne 	 ga 	 har 	 mon	 ske 	 ga 	 pro 	 sto 	 ra. 	 Zna 	 čil	 no	 za 	 nje 	 gov	 pri 	 stop 	 in	 nje 	 go	 vo 	
vi 	 de 	 nje 	 glas 	 be 	 je, 	 da 	 se 	 mu 	 kom 	 po	 zi	 ci 	 ja, 	 ka 	 te 	 re 	 del 	 bi 	 vse 	 bo 	 val 	 po	 vsem 	
dru 	 go 	 ton 	 sko 	 gra 	 di 	 vo, 	 tako, 	 ki 	 bi 	 bilo 	 npr .	 za 	 več 	 kvint 	 od 	 da 	 lje 	 no 	 od 	 iz -
ho	 dišč	 ne 	 ga, 	 ne 	 zdi	 sklad 	 na 	 sama 	 s 	 se 	 boj	 in	 s 	 tem 	 tudi 	 ne 	 iden 	 tič 	 na 	 sama 	 s 	
se 	 boj. 	 Kot 	 ugo 	 tav 	 lja, 	 se 	 ob 	 pre 	 ho 	 du 	 v 	 dru 	 gi, 	 so 	 sed 	 nji 	 hek 	 sa 	 kord 	 – 	 bo 	 di 	 si 	
po	 kvint 	 ne m	 kro 	 gu	 na vz	 gor 	 a li	 pa 	 na vz	 dol	 –	 spre 	 me 	 ni	 t a 	 dva 	 t ona, 	 všt ev 	 ši 	
J. 	SNOJ, 	 	GLASBA 	KOT 	PREDMET 	KAR TEZIJANSKEGA 	 VIDENJA 	SVET A
135
nuj	 no	 spre 	 mem 	 bo	 v	 in	 to 	 na 	 ci 	 ji; 	 dur 	 ski 	 in	 mol 	 ski 	 te 	 tra 	 kord, 	 ki	 sta 	 si 	 od	 da -
lje 	 na 	 za 	 dve 	 kvin 	 ti, 	 ima 	 ta, 	 kot 	 je 	 raz 	 vid 	 no 	 tudi 	 iz 	 zgor 	 nje 	 raz 	 pre 	 del 	 ni 	 ce, 	
po 	 tem 	 ta 	 kem 	 le 	 dva 	 skup 	 na 	 tona, 	 a 	 in 	 c. 	 Ob 	 pre 	 ho 	 du 	 v 	 hek 	 sa 	 kord, 	 ki 	 bi 	
bil 	 še 	 za 	 eno 	 kvin 	 to 	 od 	 da 	 ljen, 	 bi 	 se 	 spre 	 me 	 ni 	 la 	 tudi 	 ta 	 dva, 	 kar 	 po 	 me -
ni, 	 da 	 bi 	 kom 	 po 	 zi 	 ci 	 ja 	 po 	 Des 	 car 	 te 	 su 	 se 	 sta 	 ja 	 la 	 zdaj 	 iz 	 po 	 vsem 	 dru 	 ge 	 ga 	
ton 	 ske 	 ga 	 gra 	 di 	 va. 	 T o	 pa 	 bi 	 bil 	 po 	 nje 	 go 	 vem 	 kar 	 na 	 jo 	 čit 	 nej 	 ši 	 znak, 	 da 	
ne 	 bi 	 bila 	 več 	 iden 	 tič 	 na 	 sama 	 s 	 se 	 boj. 	 Če 	 prav 	 ta 	 Des 	 car 	 te 	 sov 	 raz 	 mi 	 slek 	
ni 	 šir 	 še 	 iz 	 pe 	 ljan, 	 je 	 po 	 men 	 ljiv ,	 saj 	 raz 	 kri 	 va 	 nje 	 gov 	 po 	 gled 	 na 	 glas 	 bo 	 in 	
ka 	 že, 	 da 	 si 	 je 	 ton 	 sko 	 gra 	 di 	 vo 	 kom 	 po 	 zi 	 ci 	 je 	 pred 	 stav 	 ljal 	 kot 	 nje 	 no 	 bis 	 tvo 	
do 	 lo 	 ču 	 jo 	 čo 	sub 	 stan 	 co. 	
Des 	 car 	 te 	 so 	 vo	 raz 	 prav 	 lja 	 nje	 o	 hek 	 sa 	 kor 	 dih	 po	 tr 	 ju	 je 	 mi	 sel, 	 da 	 so 	
se 	 zvi 	 ša 	 ni 	 ali 	 zni 	 ža 	 ni 	 toni, 	 se 	 pra 	 vi 	 toni 	 zu 	 naj 	 uve 	 ljav 	 lje 	 ne 	 ga 	 ton 	 ske 	 ga 	
si 	 ste 	 ma, 	 sku 	 ša 	 li 	 ra 	 zu 	 me 	 va 	 ti 	 tudi 	 v 	 smi 	 slu 	 pre 	 stav 	 lja 	 nja 	 hek 	 sa 	 kor 	 dov 	 na 	
dru 	 ge 	 tone, 	 npr .	 d, 	 e, 	 b 	 itd. 	 Des 	 car 	 tes 	 ta 	 koj 	 v 	 na 	 da 	 lje 	 va 	 nju 	 (10.29) 	 trdi 	
si 	 cer 	 rav 	 no 	 nas 	 prot 	 no, 	 na 	 mreč, 	 da 	 zvi 	 ša 	 nje 	 tona 	 še 	 ne 	 po 	 me 	 ni 	 spre 	 mem -
bo 	 hek 	 sa 	 kor 	 da, 	 ven 	 dar 	 priz 	 na, 	 da 	 v 	 tre 	 nut 	 ku 	 pi 	 sa 	 nja 	 s 	 snov 	 jo 	 ni 	 to 	 li 	 ko 	
sez 	 na 	 njen, 	 da 	 bi 	 se 	 ji 	 lah 	 ko 	 pos 	 ve 	 til. 	 Vpra 	 ša 	 nja, 	 ki 	 bi 	 jih 	 mo 	 gel 	 tu 	 na 	 če 	 ti, 	
so 	 v 	 zgo 	 do 	 vi 	 ni 	 glas 	 be 	 ne 	 teo 	 ri 	 je 	 za 	 ple 	 te 	 na 	 vpra 	 ša 	 nja, 	 za 	 de 	 va 	 jo 	 ča 	 po 	 jem 	
»mu	 si 	 c a 	 fic 	 t a«, 	 t j.	 vpra 	 ša 	 nja 	 ne 	 t rans 	 po	 zi	 c ij	 sk e 	 ga 	 vi	 ša 	 nja 	 a li	 ni	 ža 	 nja 	 t o	 nov 	
kom 	 po 	 zi 	 ci 	 je, 	 za 	 sno 	 va 	 ne 	 si 	 cer 	 v 	 me 	 jah 	 uve 	 ljav 	 lje 	 ne 	 ga 	 ton 	 ske 	 ga 	 si 	 ste 	 ma. 	
V 	 na 	 da 	 lje	 va 	 nju	 (10.34)	 se 	 Des 	 car 	 tes 	 do	 tak 	 ne	 tudi 	 vpra 	 ša 	 nja 	 trans 	 po	 zi	 ci 	 je, 	
in 	 si 	 cer 	 s 	 tem, 	 ko 	 pra 	 vi, 	 da 	 se 	 mo 	 ra 	 jo 	 sklad 	 be 	 ob 	 uved 	 bi 	 ali 	 raz 	 ve 	 lja 	 vi 	 tvi 	
tona 	 b 	 pre 	 stav 	 ljaj 	 ti 	 za 	 kvar 	 to 	 ali 	 kvin 	 to. 	 Če 	 prav 	 Des 	 car 	 tes 	 tega 	 ne 	 pove 	
raz 	 loč 	 no, 	 je 	 ton 	 b, 	 ki 	 ga 	 ome 	 nja 	 tu 	 in 	 ki 	 na 	 sta 	 ne 	 ob 	 trans 	 po 	 ni 	 ra 	 nju, 	 ne -
kaj 	 dru 	 ge 	 ga 	 kot 	 ton 	 b 	 mol 	 ske 	 ga 	 hek 	 sa 	 kor 	 da. 	 Ime 	 no 	 va 	 no 	 me 	 sto 	 in 	 nje 	 mu 	
pri 	 pa 	 da 	 jo 	 če 	 po 	 na 	 zo 	 ri 	 lo 	 je 	 lah 	 ko 	 za 	 va 	 ja 	 jo 	 če, 	 ker 	 je 	 hek 	 sa 	 kor 	 dal 	 na 	 de 	 li 	 tev 	
ton 	 ske 	 ga 	 si 	 ste 	 ma 	 zdru 	 že 	 na 	 v 	 njem 	 z 	 dve 	 ma 	 ton 	 ski 	 ma 	 za 	 po 	 red 	 je 	 ma, 	 ki 	
se 	 lo	 či	 ta 	 z 	 ozi	 rom 	 na 	 tona 	 h 	 in	 b	 in	 ju	 je 	 mo	 go	 če 	 ra 	 zu	 me 	 ti 	 tudi 	 kot 	 isto 	
za 	 po 	 red 	 je 	 to 	 nov ,	po	 stav 	 lje 	 no 	na 	dve 	so 	 sed 	 nji 	kvin	 ti 	kvint 	 ne 	 ga 	kro 	 ga. 	
DI 	 SO 	 NAN 	 CE
Des 	 car 	 tes 	 se 	 za 	 ve 	 da, 	 da 	 je 	 di 	 so 	 nanc, 	 tako 	 kot 	 raz 	 me 	 rij, 	 ne 	 skonč 	 no 	 šte -
vi 	 lo; 	 zato 	 se 	 ta 	 koj 	 na 	 za 	 čet 	 ku 	 raz 	 pra 	 ve 	 ome 	 ji 	 na 	 ti 	 ste, 	 ki 	 so 	 pri 	 sot 	 ne 	 v 	
nje 	 go 	 vem 	 ton 	 skem 	 si 	 ste 	 mu 	 in 	 se 	 za 	 to 	 rej 	 nuj 	 no 	 po 	 jav 	 lja 	 jo 	 tudi 	 v 	 glas 	 bi. 	
T e 	 di 	 so 	 nan 	 ce 	 raz 	 de 	 li 	 v 	 tri 	 sku 	 pi 	 ne. 	 V 	 prvi 	 sku 	 pi 	 ni 	 so 	 sep 	 ti 	 me 	 in 	 none, 	 ki 	
jih	 ra 	 zu	 me 	 kot 	 se 	 kun	 de, 	 stop 	 nje 	 v 	 po	 ve 	 za 	 vi	 z 	 ok	 ta 	 vo:	 ok	 ta 	 va 	 s 	 se 	 kun-
do 	 da 	 nono, 	 ok 	 ta 	 va, 	 ki 	 bi 	 ji 	 bila 	 od 	 vze 	 ta 	 se 	 kun 	 da, 	 pa 	 sep 	 ti 	 mo. 	 Ker 	 so 	 v 	
VSEBINA 	DESCAR TESOVEGA 	KOMPENDIJA 	IN	NJENE	NOTRANJE	POVEZA VE
136
nje 	 go	 vem 	 si 	 ste 	 mu	 le 	 tri 	 raz 	 lič	 ne 	 se 	 kun	 de, 	 so 	 tudi 	 tri 	 raz 	 lič	 ne 	 none 	 in	 tri 	
raz 	 lič 	 ne 	 sep 	 ti 	 me. 	 Nuj 	 no 	 je, 	 pra 	 vi 	 Des 	 car 	 tes 	 o 	 sep 	 ti 	 mah 	 in 	 no 	 nah, 	 da 	 se 	
ti 	 in 	 ter 	 va 	 li 	 po 	 jav 	 lja 	 jo 	 v 	 glas 	 be 	 nem 	 stav 	 ku, 	 in 	 si 	 cer 	 za 	 po 	 red 	 no 	 med 	 raz -
lič 	 ni 	 mi 	 gla 	 so 	 vi, 	 se 	 pra 	 vi 	 v 	 preč 	 ju. 	 A 	 za 	 ni 	 mi 	 vo 	 in 	 za 	 Des 	 car 	 te 	 sov 	 na 	 čin 	
raz 	 miš 	 lja 	 nja 	 zna 	 čil 	 no 	 je, 	 da 	 se 	 v 	 na 	 da 	 lje 	 va 	 nju 	 vpra 	 ša, 	 za 	 kaj 	 se 	 ti 	 in 	 ter -
va 	 li 	 ne 	 bi 	 sme 	 li 	 po 	 jav 	 lja 	 ti 	 tudi 	 v 	 is 	 tem 	 gla 	 su, 	 se 	 pra 	 vi, 	 za 	 kaj 	 se 	 v 	 da 	 nem 	
gla 	 su 	 ne 	 bi 	 sme 	 li 	 po 	 jav 	 lja 	 ti 	 sep 	 tim 	 ni 	 sko 	 ki 	 ali 	 celo 	 sko 	 ki 	 none. 	 Mož 	 nost 	
svo 	 je 	 ga 	 vpra 	 ša 	 nja 	 ute 	 me 	 lju 	 je 	 Des 	 car 	 tes 	 s 	 tem, 	 da 	 so 	 ne 	 ka 	 te 	 ra 	 od 	 šte 	 vil, 	
s 	 ka 	 te 	 ri 	 mi 	 so 	 izra 	 že 	 ne 	 te 	 di 	 so 	 nan 	 ce, 	 »manj 	 ša« 	 kot 	 ne 	 ka 	 te 	 ra 	 šte 	 vi 	 la, 	 s 	 ka -
te 	 ri 	 mi 	 so 	 izra 	 že 	 ne 	 se 	 kun 	 de. 	 Kaj 	 so 	 manj 	 ša 	 in 	 kaj 	 več 	 ja 	 šte 	 vi 	 la, 	 ka 	 dar 	 gre 	
za 	 raz 	 mer 	 ja, 	 v 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 vem 	 Kom 	 pen 	 di 	 ju, 	 kot 	 je 	 bilo 	 že 	 ome 	 nje 	 no, 	 ni 	
raz 	 lo 	 že 	 no, 	 ven 	 dar 	 si 	 lah 	 ko 	 mi 	 sli 	 mo, 	 da 	 si 	 je 	 Des 	 car 	 tes 	 pred 	 stav 	 ljal, 	 da 	 so 	
ne 	 ka 	 te 	 ra 	 sep 	 ti 	 me 	 in 	 none 	 izra 	 ža 	 jo 	 ča 	 raz 	 mer 	 ja 	 (npr .	 9/4) 	 v 	 ne 	 kem 	 ne 	 do 	 lo -
če 	 nem 	 smi 	 slu 	 pre 	 pro 	 stej 	 ša 	 od	 raz 	 me 	 rij 	 ne 	 ka 	 te 	 rih 	 se 	 kund	 (npr .	 16/15).	 Ob 	
tem 	 je 	 po 	 men 	 lji 	 vo, 	 da 	 sta 	 za 	 stav 	 lje 	 no 	 vpra 	 ša 	 nje 	 in 	 od 	 go 	 vor 	 nanj 	 prav 	 za -
prav 	 že 	 v 	 skla 	 du 	 s 	 ti 	 sto 	 v 	 Raz 	 pra 	 vi 	 o 	 me 	 to 	 di 	 izrec 	 no 	 na 	 ve 	 de 	 no 	 zah 	 te 	 vo, 	
po 	 ka 	 te 	 ri 	 se 	 sme 	 ime 	 ti 	 za 	 re 	 snič 	 no 	 le 	 ti 	 sto, 	 kar 	 je 	 mo 	 go 	 če 	 z 	 ra 	 zu 	 mom 	
tako 	 ja 	 sno 	 in 	 raz 	 loč 	 no 	 spoz 	 na 	 ti, 	 da 	 ni 	 mož 	 no 	 sti 	 dvo 	 ma.
40
	 Ob	 vpra 	 ša 	 nju 	
sep 	 tim 	 in	 non	 je 	 Des 	 car 	 tes 	 nav 	 kljub	 vsa 	 ke 	 mu	 glas 	 be 	 ni	 ku	 dobe 	 raz 	 vid	 ni 	
ne 	 mož	 no	 sti ,	 da 	 bi 	 na 	 sto 	 pa 	 le 	 sko 	 ko	 ma ,	 is 	 kal 	 za 	 njo	 ra 	 zum	 sko 	 ute 	 me 	 lj i	 tev; 	
in 	 to 	 je 	 na 	 šel 	 v 	 spoz 	 na 	 nju	 o	 smo 	 tru 	 se 	 kund	 nih	 po	 sto 	 pov:	 ker 	 je 	 smi 	 sel 	
sto 	 penj, 	 tj. 	 se 	 kund 	 ta, 	 da 	 so 	 sred 	 ni	 ki	 med 	 ter 	 mi	 ni	 kon	 so 	 nanc, 	 s 	 ka 	 te 	 ri 	 mi	
se 	 je 	 mo 	 go 	 če 	 izog 	 ni 	 ti 	 sko 	 kom, 	 je 	 po 	 vsem 	 očit 	 no, 	 da 	 sep 	 ti 	 me 	 in 	 none 	 te 	
na 	 lo 	 ge 	ne 	mo	 re 	 jo 	oprav 	 lja 	 ti. 	
V 	 dru 	 go 	 sku 	 pi 	 no 	 so 	 di 	 jo 	 po 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 vi 	 raz 	 po 	 re 	 di 	 tvi 	 ti 	 ste 	 di 	 so 	 nan -
ce, 	 ki 	 na 	 sta 	 ne 	 jo 	 za 	 ra 	 di 	 pre 	 ma 	 klji 	 vih 	 ter 	 mi 	 nov ,	 ti 	 stih, 	 ki 	 se 	 v 	 nje 	 go 	 vem 	
ton 	 skem 	 si 	 ste 	 mu	 pre 	 mi	 ka 	 jo	 za 	 in	 ter 	 val 	 shiz 	 me. 	 T o	 sta 	 mala 	 ter 	 ca 	 in 	
kvin 	 ta, 	 zmanj 	 ša 	 ni 	 za 	 shiz 	 mo, 	 ter 	 kvar 	 ta 	 in 	 ve 	 li 	 ka 	 sek 	 sta, 	 po 	 ve 	 ča 	 ni 	 za 	
shiz 	 mo. 	 Des 	 car 	 tes 	 je 	 do 	 sle 	 den: 	 če 	 je 	 v 	 raz 	 pra 	 vi 	 o 	 ton 	 skem 	 si 	 ste 	 mu 	 mo -
ral 	 do 	 pu 	 sti 	 ti, 	 da 	se 	ne 	 ka 	 te 	 ri 	toni 	 pre 	 mi 	 ka 	 jo 	za 	in	 ter 	 val 	 shiz 	 me, 	 mora 	 pri 	
obrav 	 na 	 vi 	 di 	 so 	 nanc 	 upo 	 šte 	 va 	 ti 	 tudi 	 ti 	 ste 	 ne 	 pra 	 ve 	 ter 	 ce, 	 kvar 	 te, 	 kvin 	 te 	
in 	 sek 	 ste, 	 ki 	 se 	 jim 	 za 	 ra 	 di 	 pre 	 ma 	 klji 	 vo 	 sti 	 ter 	 mi 	 nov 	 v 	 de 	 jan 	 ski 	 glas 	 bi 	 ni 	
mo 	 go 	 če 	 izog 	 ni 	 ti. 	 Des 	 car 	 tes 	 v 	 na 	 da 	 lje 	 va 	 nju 	 priz 	 na 	 (1 1.9),	 da 	 ti 	 in 	 ter 	 va 	 li 	
gle 	 de 	 na 	 svo 	 ja 	 raz 	 mer 	 ja 	 niso 	 spre 	 jem 	 lji 	 vi; 	 hkra 	 ti 	 pa 	 se 	 tudi 	 za 	 ve 	 da, 	 da 	
so 	 tako 	 bli 	 zu 	 kon 	 so 	 nan 	 cam, 	 da 	 sluh 	 nji 	 ho 	 ve 	 ne 	 po 	 pol 	 no 	 sti 	 sko 	 raj 	 da 	 ne 	
zaz 	 na 	 va. 	 Zato 	 se 	 lah 	 ko 	 po 	 jav 	 lja 	 jo 	 ne 	 le 	 v 	 preč 	 ju, 	 am 	 pak 	 tudi 	 za 	 po 	 red 	 no 	
v 	 is 	 tem 	 gla 	 su. 	 Na 	 tem 	 me 	 stu 	 je 	 po 	 nov 	 no 	 mo 	 go 	 če 	 vi 	 de 	 ti, 	 da 	 Des 	 car 	 tes 	 ni 	
40
  Des car tes, R., Dis cours de la métho de, str. 18. 
J. 	SNOJ, 	 	GLASBA 	KOT 	PREDMET 	KAR TEZIJANSKEGA 	 VIDENJA 	SVET A
137
mi	 slil 	 na 	 po	 raz 	 de 	 li	 tev 	 shiz 	 me 	 na 	 os 	 ta 	 le 	 in	 ter 	 va 	 le, 	 na 	 tem 	 pe 	 ra 	 tu 	 ro, 	 če 	 prav 	
je 	 očit 	 no, 	 da 	 je 	 v 	 svo 	 jih 	 iz 	 pe 	 lja 	 vah 	 pri 	 šel 	 do 	 prob 	 le 	 ma, 	 ki 	 se 	 je 	 re 	 še 	 val 	 s 	
tem 	 pe 	 ra 	 tur 	 no 	izrav 	 na 	 vo.
Sled 	 njič 	 sta 	 Des 	 car 	 te 	 su 	 os 	 ta 	 li 	 še 	 dve 	 di 	 so 	 nan 	 ci: 	 zve 	 ča 	 na 	 kvar 	 ta 	 in 	
zmanj 	 ša 	 na 	 kvin 	 ta. 	 Gle 	 de 	 na 	 raz 	 mer 	 ji, 	 ki 	 ju 	 pred 	 stav 	 lja 	 ta, 	 sta 	 ta 	 dva 	 in -
ter 	 va 	 la 	 po 	 Des 	 car 	 te 	 su 	 po 	 vsem 	 ne 	 do 	 pust 	 na, 	 po 	 leg 	 tega 	 pa 	 sta 	 – 	 dru 	 ga 	 če 	
kot 	 di 	 so 	 nan 	 ce 	 prejš 	 nje 	 sku 	 pi 	 ne 	 – 	 to 	 li 	 ko 	 raz 	 lič 	 na 	 od 	 kvar 	 te 	 oz. 	 kvin 	 te, 	 da 	
ju 	 ni 	 mo 	 go 	 če 	 za 	 me 	 nja 	 ti 	 za 	 ka 	 te 	 re 	 ga 	 od 	 teh 	 dveh 	 in 	 ter 	 va 	 lov .	 Prav 	 za 	 ra 	 di 	
tega 	 se 	 jima 	 je 	 tre 	 ba 	 izo 	 gi 	 ba 	 ti: 	 ne 	 le 	 za 	 po 	 red 	 no 	 v 	 is 	 tem 	 gla 	 su, 	 am 	 pak 	
tudi 	 v 	 preč 	 jih, 	 zla 	 sti 	 še, 	 če 	 po 	 te 	 ka 	 glas 	 ba 	 tako 	 po 	 ča 	 si, 	 da 	 so 	 tudi 	 preč 	 na 	
raz 	 mer 	 je 	v 	njej 	do	 bro 	zaz 	 nav 	 na. 	
SIN 	 TE 	 ZA: 	KOM 	 PO 	 ZI 	 CIJ 	 SKA 	 VPRA 	 ŠA 	 NJA
Z 	 obrav 	 na 	 vo 	 rit 	 mič 	 nih 	 raz 	 me 	 rij, 	 in 	 ter 	 va 	 lov ,	 kon 	 so 	 nanc, 	 sto 	 penj 	 in 	 di 	 so -
nanc 	 si 	 je 	 Des 	 car 	 tes 	 us 	 tva 	 ril 	 trd 	 no 	 in 	 za 	 nes 	 lji 	 vo 	 os 	 no 	 vo 	 za 	 raz 	 prav 	 lja 	 nje 	
o 	 de 	 jan 	 ski 	 glas 	 bi: 	 o 	 glas 	 be 	 nem 	 stav 	 ku, 	 glas 	 be 	 nih 	 de 	 lih 	 in 	 kom 	 po 	 ni 	 ra 	 nju. 	
Očit 	 no 	 si 	 je 	 pred 	 stav 	 ljal, 	 da 	 se 	 mora 	 de 	 jan 	 ska 	 glas 	 ba 	 ozi 	 ra 	 ti 	 na 	 dob 	 lje 	 na 	
spoz 	 na 	 nja 	 in 	 da 	 ne 	 sme 	 biti 	 v 	 nas 	 prot 	 ju 	 z 	 nji 	 mi. 	 V 	 tem 	 smi 	 slu 	 je 	 tre 	 ba 	
ra 	 zu 	 me 	 ti 	 dejs 	 tvo, 	 da 	 ima 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 vo 	 na 	 dalj 	 nje 	 raz 	 prav 	 lja 	 nje, 	 tako 	 kot 	
tudi 	 dru 	 gi 	 kom 	 po 	 zi 	 cij 	 ski, 	 tj. 	 kon 	 tra 	 punkt 	 ski 	 uč 	 be 	 ni 	 ki 	 nje 	 go 	 ve 	 ga 	 ča 	 sa, 	
ob 	 li 	 ko 	 glas 	 be 	 ne 	 poe 	 ti 	 ke, 	 tj. 	 ob 	 li 	 ko 	 pra 	 vil, 	 ki 	 naj 	 urav 	 na 	 va 	 jo 	 na 	 sta 	 nek 	
no 	 ve 	 ga 	 glas 	 be 	 ne 	 ga 	 dela 	 in 	 se 	 jih 	 je 	 pri 	 kom 	 po 	 ni 	 ra 	 nju 	 tre 	 ba 	 dr 	 ža 	 ti. 	 Na 	
za 	 če 	 tek 	 je 	 po 	 sta 	 vil 	 Des 	 car 	 tes 	 tri 	 os 	 nov 	 na 	 pra 	 vi 	 la, 	 ki 	 jim 	 sle 	 di 	 še 	 šest 	 na -
dalj 	 njih; 	 ta, 	 na 	 dalj 	 nja, 	 niso 	 le 	 manj 	 po 	 mem 	 bne 	 do 	 pol 	 ni 	 tve 	 ali 	 raz 	 ši 	 ri 	 tve 	
os 	 nov 	 nih 	 treh, 	 saj 	 se 	 z 	 nji 	 mi 	 do 	 do 	 lo 	 če 	 ne 	 mere 	 us 	 mer 	 ja 	 tudi 	 za 	 sno 	 va 	
kom 	 po	 zi	 ci 	 je 	kot 	ce 	 lo	 te. 	
Pri 	 pr 	 vih 	 treh 	 pra 	 vi 	 lih 	 ni 	 mo 	 go 	 če 	 spre 	 gle 	 da 	 ti 	 dejs 	 tva, 	 da 	 so 	 v 	 te 	 sni 	
zve 	 zi 	 z 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 vim 	 ra 	 zu 	 me 	 va 	 njem 	 oz. 	 de 	 li 	 tvi 	 jo 	 in 	 ter 	 va 	 lov .	 T ako 	 se 	
prvo 	 pra 	 vi 	 lo 	 na 	 na 	 ša 	 na 	 kon 	 so 	 nan 	 ce 	 oz. 	 na 	 ti 	 sto, 	 kar 	 je 	 v 	 glas 	 bi 	 so 	 ča -
sno: 	 to, 	 so 	 ča 	 sno, 	 mora 	 se 	 sta 	 ja 	 ti 	 iz 	 kon 	 so 	 nanc 	 z 	 iz 	 je 	 mo 	 kvar 	 te, 	 ki 	 se 	 ne 	
sme 	 po	 jav 	 lja 	 ti 	 z 	 ba 	 som. 	 Dru 	 go	 pra 	 vi	 lo	 se 	 na 	 na 	 ša 	 na 	 ton 	 ske 	 po 	 sto 	 pe 	 oz. 	
kom 	 po 	 zi 	 cij 	 sko 	 za 	 po 	 red 	 je: 	 gla 	 so 	 vi 	 se 	 mo 	 ra 	 jo 	 gi 	 ba 	 ti 	 se 	 kund 	 no 	 ali 	 pa 	 prek 	
kon 	 so 	 nanc. 	 T ret 	 je 	 pra 	 vi 	 lo 	 pa 	 do 	 lo 	 ča 	 preč 	 ne 	 od 	 no 	 se 	 oz. 	 upo 	 ra 	 bo 	 di 	 so -
nanc; 	 ker 	 ima 	 pra 	 vi 	 lo 	 ob 	 li 	 ko 	 pre 	 po 	 ve 	 di, 	 je 	 v 	 njem 	 ome 	 nje 	 no 	 le 	 ti 	 sto, 	
če 	 sar 	 v 	 preč 	 ju 	 ne 	 sme 	 biti, 	 to 	 pa 	 sta 	 tri 	 ton 	 in 	 na 	 pač 	 na 	 kvin 	 ta, 	 in 	 ter 	 va 	 la 	
Des 	 car 	 te 	 so 	 ve 	 tret 	 je 	 sku 	 pi	 ne 	 di	 so 	 nanc. 	 Če 	 pre 	 mi	 sli 	 mo	 ta 	 tri 	 pra 	 vi	 la, 	 se 	 v	
raz 	 loč	 ni	 ob	 li	 ki	 po	 ka 	 že	 Des 	 car 	 te 	 so 	 vo	 ra 	 zu	 me	 va 	 nje	 glas 	 be,	 nje	 gov	 os 	 nov	 ni 	
VSEBINA 	DESCAR TESOVEGA 	KOMPENDIJA 	IN	NJENE	NOTRANJE	POVEZA VE
138
po	 gled 	 na 	 njo: 	 Glas 	 ba 	 je 	 po	 Des 	 car 	 te 	 su 	 prav 	 za 	 prav 	 vr 	 sta 	 za 	 po	 red 	 nih	 in	
raz 	 no 	 li 	 kih 	 kon 	 so 	 nanč 	 nih 	 so 	 zvo 	 čij; 	 ta 	 na 	 sta 	 ja 	 jo 	 prek 	 gi 	 ba 	 nja 	 po 	 sa 	 mič -
nih, 	 so 	 ča 	 sno 	 zve 	 ne 	 čih 	 gla 	 sov ,	 ki 	 pa 	 mora 	 biti 	 tako, 	 da 	 je 	 pre 	 hod 	 od 	 ene 	
kon 	 so 	 nan 	 ce 	 k 	 dru 	 gi 	 te 	 koč 	 in 	 la 	 go 	 den, 	 saj 	 se 	 le 	 tako 	 kom 	 po 	 zi 	 ci 	 ja 	 lah 	 ko 	
ne 	 pri 	 si 	 lje 	 no 	raz 	 vi 	 ja.
Iz	 stav 	 ka, 	 ki	 vpe 	 lju	 je 	 na 	 sled 	 njih	 šest 	 pra 	 vil	 (12.5),	 je 	 mo	 go	 če 	 so 	 di	 ti, 	
da 	 je 	 upo 	 šte 	 va 	 nje 	 os 	 nov 	 nih 	 treh 	 Des 	 car 	 te 	 su 	 že 	 za 	 dost 	 no, 	 saj 	 so 	 na 	 dalj -
nja 	 uve 	 de 	 na 	 z 	 opom 	 bo, 	 da 	 je 	 z 	 nji 	 mi 	 mo 	 go 	 če 	 do 	 se 	 či 	 več 	 jo 	 sklad 	 nost 	 in 	
le 	 po 	 to. 	 T a 	 mi 	 sel 	 spo 	 mi 	 nja 	 na 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 vo 	 iz 	 ja 	 vo 	 o 	 pe 	 sni 	 kih, 	 ki 	 jih 	 je 	
vi 	 del 	 kot 	 ti 	 ste 	 lju 	 di, 	 ki 	 zna 	 jo 	 svo 	 je 	 do 	 mi 	 sle 	 ke 	 izra 	 zi 	 ti 	 na 	 lep 	 in 	 pri 	 ku 	 pen 	
na 	 čin.
41
	 T udi	 si 	 cer 	 se 	 zdi,	 da 	 od 	 se 	 va 	 jo	 v	 ne 	 ka 	 te 	 rih 	 na 	 dalj 	 njih	 Des 	 car 	 te -
so 	 vih	 pra 	 vi	 lih	 prin 	 ci 	 pi	 oz.	 na 	 pot 	 ki	 re 	 to 	 rič 	 ne 	 umet 	 no	 sti. 	 T o	 je 	 ra 	 zum	 lji	 vo, 	
saj 	 je 	 bil	 čas, 	 v	 ka 	 te 	 rem 	 je 	 na 	 sta 	 lo	 Des 	 car 	 te 	 so 	 vo	 delo, 	 zaz 	 na 	 mo	 van 	 z 	 vse 	
bolj 	 očit 	 nim	 vzpo 	 re 	 ja 	 njem 	 in	 ra 	 zu	 me 	 va 	 nja 	 glas 	 be 	 nih 	 del 	 kot 	 re 	 to 	 rič 	 nih	
iz	 del 	 kov .
42
 
Dve	 od	 Des 	 car 	 te 	 s o	 vih	 na 	 dalj 	 njih	 pra 	 vil	 ure 	 ja 	 ta 	 za 	 če	 tek 	 in	 ko	 nec 	 kom-
po	 zi	 ci 	 je.	 Sklad 	 ba 	 se 	 mora 	 za 	 če	 ti 	 z	 eno	 od	 po	 pol	 nih	 kon	 so 	 nanc 	 (12.6);	 na 	
ta 	 na 	 čin	 se 	 na 	 mreč 	 vzbu	 di	 pri 	 ča 	 ko	 va 	 nje;	 še	 bo	 lje	 pa 	 se 	 kom	 po	 zi	 ci 	 ja 	 zač 	 ne 	
s 	 pav 	 zo	 v	 enem 	 gla 	 su. 	 Če	 prav 	 ga 	 na 	 tem 	 me	 stu 	 niti 	 ne	 ime	 nu	 je	 niti 	 ne	 opi-
še,	 ima 	 Des 	 car 	 tes 	 ob	 omem	 bi	 pav 	 ze	 sko 	 raj 	 go	 to 	 vo	 v	 mi	 slih 	 kom	 po	 zi	 cij 	 ski 	
po	 sto 	 pek	 imi	 ta 	 ci 	 je,	 po	 ka 	 te 	 rem 	 vsto 	 pa 	 jo	 gla 	 so 	 vi	 z	 is 	 tim 	 mo	 ti 	 vom,	 se 	 pra 	 vi 	
po	 sne 	 mu	 joč	 se, 	 za 	 po	 red 	 no	 drug 	 za 	 dru 	 gim.	 Novi	 in	 ne	 pri 	 ča 	 ko	 va 	 ni	 na 	 stop 	
gla 	 su 	 po	 Des 	 c ar 	 t e	 so 	 vem	 mne	 nju	 po	 nov	 no	 vzbu	 di	 po	 sl u	 ša l	 če	 vo	 po	 zor 	 nost . 	
Na 	 kon	 cu 	 kom	 po	 zi	 ci 	 je	 pa 	 mora 	 biti 	 po	 slu 	 šal 	 cu 	 za 	 doš	 če	 no	 tako, 	 da 	 ne 	
pri 	 ča 	 ku	 je	ni	 če	 sar 	več.	Kom	 po	 zi	 ci 	 ja 	mora 	biti 	do	 pol	 nje	 na 	in	zato 	se 	mora 	
kon	 ča 	 ti 	 s 	 ka 	 te 	 ro 	 od	 naj 	 po	 pol	 nej	 ših	 kon	 so 	 nanc, 	 v	 ka 	 te 	 re 	 naj 	 bo	 lje	 vo	 di	 jo	 že 	
us 	 ta 	 lje	 ne,	 poz	 na 	 ne	 in	 temu 	 na 	 me	 nje	 ne	 for 	 mu	 le,	 ka 	 den	 ce. 	 Edi	 no	 na 	 tem 	
me	 stu 	 Des 	 car 	 tes 	 ome	 nja 	 glav 	 ni	 vir 	 svo 	 je	 ga 	 glas 	 be	 no	 teo 	 re 	 tič 	 ne	 ga 	 sno 	 va -
nja, 	 Zar 	 li	 na, 	 in	 nje	 go	 ve	 pre 	 gle	 de	 ka 	 denc 	 in	 mož	 nih	 in	 ter 	 val 	 nih	 po	 sto 	 pov,
43
 
ob	 če 	 mer 	 mi	 mo 	 gre 	 de 	 na 	 vr 	 že, 	 da 	 je 	 iz	 nje 	 go	 vih,	 tj. 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 vih	 os 	 nov	
mo 	 go 	 če 	 iz 	 pe 	 lja 	 ti 	 bolj	 še 	 ute 	 me 	 lji 	 tve 	 za 	 Zar 	 li	 no	 ve 	 kom	 po	 zi	 cij 	 ske 	 re 	 ši	 tve 	
kot 	pa 	iz	Zar 	 li 	 no	 ve 	 ga 	pi	 sa 	 nja 	sa 	 me 	 ga. 	
Os 	 ta 	 la 	 pra 	 vi	 la 	 se 	 na 	 na 	 ša 	 jo 	 na 	 vr 	 sto 	 dru 	 gih	 vpra 	 šanj: 	 Ker 	 sta 	 kvin	 ta 	
in 	 ok 	 ta 	 va 	 naj 	 po 	 pol 	 nej 	 ši	 kon 	 so 	 nan 	 ci, 	 si 	 ne 	 sme 	 ta 	 sle 	 di	 ti 	 dve 	 za 	 po	 red 	 ni	
41
  Des car tes, R., Dis cours de la métho de, str. 7. 
42
		 Na 	 mož	 nost 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 ve 	 bli	 ži 	 ne 	 z	 Académie 	 de 	 Poésie 	 et 	 de 	 Mu	 si 	 que 	 je 	 si 	 cer 	 z	 ozi-
rom 	 na 	 Des 	 car 	 te 	 sov 	 po 	 gled 	 na 	 ri 	 tem 	 opo 	 zo 	 ril 	 Sei 	 del, 	 W .,	 »Des 	 car 	 tes’ 	 Be 	 mer 	 kun 	 gen 	 zur 	
mu 	 si 	 ka 	 lisc 	 hen 	Zeit«, 	str . 	297.	
43
  Zar li no, G., 	nav . 	delo, 	na 	mno	 gih	me 	 stih 	tret 	 je 	knji 	 ge. 	
J. 	SNOJ, 	 	GLASBA 	KOT 	PREDMET 	KAR TEZIJANSKEGA 	 VIDENJA 	SVET A
139
ok	 ta 	 vi	 ali 	 dve 	 za 	 po	 red 	 ni	 kvin	 ti 	 (12.7). 	 T ako 	 s 	 kvin	 to 	 kot 	 z	 ok	 ta 	 vo	 je 	
ču 	 tom 	 do 	 konč 	 no 	 za 	 doš 	 če 	 no, 	 za 	 ra 	 di 	 če 	 sar 	 je 	 za 	 po 	 red 	 je 	 ok 	 tav 	 ali 	 kvint 	
ne 	 za 	 ni 	 mi 	 vo. 	 Kvin 	 ti 	 ali 	 ok 	 ta 	 vi 	 mora 	 sle 	 di 	 ti 	 kaka 	 dru 	 ga 	 kon 	 so 	 nan 	 ca, 	 ki 	
bo 	 po 	 nov 	 no 	 vzbu 	 di 	 la 	 že 	 ljo 	 po 	 svo 	 ji 	 raz 	 re 	 ši 	 tvi 	 v 	 eni 	 od 	 po 	 pol 	 nih 	 kon 	 so -
nanc. 	 Na 	 da 	 lje 	 se 	 mo 	 ra 	 jo 	 gla 	 so 	 vi, 	 ko 	 li 	 kor 	 je 	 mo 	 go 	 če, 	 gi 	 ba 	 ti 	 v 	 pro 	 ti 	 po -
sto 	 pu 	 (12.8), 	 kar 	 pri 	 na 	 ša 	 raz 	 no 	 li 	 kost, 	 ki 	 je 	 po 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 vem 	 zad 	 njem 	
ak 	 sio 	 mu 	 nuj 	 no 	 po 	 treb 	 na. 	 Gi 	 ba 	 nje 	 v 	 pro 	 ti 	 po 	 sto 	 pu 	 je 	 tudi 	 po 	 rok 	 tega, 	 da 	
si 	 sle 	 di 	 jo 	 ved 	 no 	 raz 	 lič 	 ne 	 kon 	 so 	 nan 	 ce. 	 Po 	 enem 	 od 	 na 	 sled 	 njih 	 pra 	 vil 	 je 	 v 	
za 	 po	 red 	 ju	 kon	 so 	 nanč 	 nih	 so 	 zvo	 čij	 ali 	 in	 ter 	 va 	 lov	 po	 mem	 bno,	 da 	 ne	 po	 pol	 ni 	
kon 	 so 	 nan 	 ci 	 sle 	 di 	 najb 	 liž 	 ja 	 po 	 pol 	 na 	 (12.9): 	 po 	 ne 	 po 	 pol 	 ni 	 kon 	 so 	 nan 	 ci 	 se 	
pri 	 ča 	 ku 	 je 	 po 	 pol 	 na, 	 in 	 si 	 cer 	 najb 	 liž 	 ja, 	 ne 	 mor 	 da 	 od 	 da 	 lje 	 na, 	 in 	 zato 	 mora 	
sle 	 di 	 ti 	 ta. 	 Nas 	 prot 	 no 	 pa 	 ni 	 po 	 mem 	 bno, 	 ka 	 te 	 ra 	 ne 	 po 	 pol 	 na 	 kon 	 so 	 nan 	 ca 	
sle 	 di 	 po 	 pol 	 ni, 	 saj 	 je 	 v 	 po 	 pol 	 ni 	 kon 	 so 	 nan 	 ci 	 ču 	 tom 	 do 	 konč 	 no 	 us 	 tre 	 že 	 no; 	
ker 	 se 	 to 	 rej 	 po 	 po 	 pol 	 ni 	 kon 	 so 	 nan 	 ci 	 ne 	 pri 	 ča 	 ku 	 je 	 ni 	 če 	 sar ,	 ji 	 lah 	 ko 	 sle 	 di 	
ka 	 t e 	 r a 	 kol i	 ne 	 po	 pol 	 na 	 kon 	 so 	 nan 	 c a. 	 Vse 	 t e 	 na 	 pot 	 ke 	 in	 nj i 	 ho	 ve 	 ut e 	 me 	 l j i	 t v e	
je 	 mo 	 go 	 če 	 ra 	 zu 	 me 	 ti 	 kot 	 de 	 jan 	 sko 	 a 	 pli 	 ka 	 ci 	 jo 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 ve 	 ga 	 sed 	 me 	 ga 	 in 	
os 	 me 	 ga 	 ak 	 sio 	 ma, 	 po 	 ka 	 te 	 rem 	 ču 	 tom 	 uga 	 ja 	 pri 	 mer 	 na 	 raz 	 no 	 li 	 kost. 	 Zad 	 nje 	
pra 	 vi 	 lo 	 do 	 lo 	 ča, 	 da 	 se 	 mo 	 ra 	 jo 	 gla 	 so 	 vi 	 dr 	 ža 	 ti 	 do 	 lo 	 če 	 nih 	 meja, 	 s 	 či 	 mer 	 je 	
miš 	 ljen 	 ton 	 ski 	 ob 	 seg, 	 in 	 Des 	 car 	 tes 	 ob 	 ljub 	 lja, 	 da 	 se 	 bo 	 temu 	 vpra 	 ša 	 nju 	
pos 	 ve 	 til 	 v 	 ok 	 vi 	 ru 	 raz 	 pra 	 ve 	 o 	 mo 	 du 	 sih, 	 kar 	 tudi 	 sto 	 ri, 	 če 	 prav 	 le 	 na 	 čel 	 no. 	
Pra 	 vi 	 l a 	 se 	 i z	 t e 	 ka 	 j o	 v	 na 	 po 	 t ek, 	 ki 	 kot 	 »pra 	 vi	 lo	 o	 pr a 	 vi 	 lih« 	 us 	 me r 	 j a 	 nj i 	 ho	 vo 	
smi 	 sel 	 no 	 upo 	 šte 	 va 	 nje: 	 pre 	 pro 	 stej 	 ši 	 in 	 pro 	 zor 	 nej 	 ši 	 kot 	 je 	 glas 	 be 	 ni 	 sta 	 vek, 	
bolj 	 na 	 tanč 	 no 	 se 	 je 	 tre 	 ba 	 dr 	 ža 	 ti 	 pra 	 vil; 	 če 	 pa 	 je 	 sta 	 vek 	 go 	 stej 	 ši, 	 bolj 	 za -
ple 	 ten, 	 če 	 ob 	 se 	 ga 	 več 	 gla 	 sov ,	 se 	 mar 	 si 	 ka 	 te 	 ro 	 pra 	 vi 	 lo 	 lah 	 ko 	 tudi 	 opuš 	 ča. 	
Des 	 car 	 tes 	 te 	 do 	 pu 	 sti 	 tve 	 si 	 cer 	 ni 	 ko 	 men 	 ti 	 ral, 	 a 	 očit 	 no 	 se 	 je 	 za 	 ve 	 dal, 	 da 	 se 	
v 	 za 	 ple 	 te 	 nej 	 šem 	 stav 	 ku 	 na 	 sta 	 li 	 od 	 no 	 si 	 ne 	 sli 	 ši 	 jo 	 tako 	 na 	 tanč 	 no 	 in 	 či 	 sto 	
kot 	 v 	 pre 	 pro 	 stej 	 šem, 	 za 	 ra 	 di 	 če 	 sar 	 mora 	 biti 	 pre 	 pro 	 stej 	 ši 	 sta 	 vek 	 strož 	 ji. 	 V 	
zve 	 zi	 z	 opi	 sa 	 no	 do	 pu 	 sti 	 tvi 	 jo	 pra 	 vi	 Des 	 car 	 tes 	 le 	 to, 	 da 	 mora 	 prej 	 spre 	 go-
vo 	 ri 	 ti 	 o 	 šti 	 rih 	 gla 	 so 	 vih, 	 in 	 ob 	 lju 	 bi, 	 da 	 se 	 bo 	 k 	 vpra 	 ša 	 nju 	 še 	 en 	 krat 	 vr 	 nil, 	
če 	 sar 	pa 	v	na 	 da 	 lje 	 va 	 nju 	ni	vi	 de 	 ti. 	
T ako 	 je 	 uve 	 den 	 opis 	 last 	 no 	 sti 	 in 	 funk 	 cij 	 po 	 sa 	 mič 	 nih 	 gla 	 sov 	 oz. 	 opis 	
glas 	 be 	 ne 	 ga 	 stav 	 ka 	 z	 ozi	 rom 	 na 	 nje 	 go	 ve 	 gla 	 so 	 ve. 	 Des 	 car 	 tes, 	 ki	 meni, 	 da 	 je	
šti 	 ri 	 gla 	 sni 	 sta 	 vek	 naj 	 po	 pol	 nej	 ši,	 v	 če	 mer 	 je	 mo	 go	 če	 vi	 de	 ti 	 od	 mev	 so 	 rod 	 ne 	
Zar 	 li 	 no 	 ve 	 mi 	 sli,
44
	 za 	 če 	 nja 	 raz 	 pra 	 vo	 s 	 spod 	 njim 	 gla 	 som, 	 ba 	 som. 	 T a 	 je 	 po 	
nje 	 go 	 vem 	 mne 	 nju 	 os 	 no	 va 	 ce 	 lot 	 ni	 so 	 zvoč	 ni	 struk 	 tu 	 ri 	 kom	 po	 zi 	 ci 	 je, 	 kar 	
po 	 me 	 ni, 	 da 	 se 	 mo 	 ra 	 jo	 os 	 ta 	 li	 gla 	 so 	 vi	 ozi	 ra 	 ti 	 pred 	 vsem 	 nanj. 	 Ko	 Des 	 car 	 tes 	
pra 	 vi,	 da 	 je 	 raz 	 log	 za 	 to 	 na 	 ve 	 del 	 že 	 prej, 	 mi 	 sli 	 naj 	 brž 	 na 	 spoz 	 na 	 nje, 	 da 	 so 	
44
  Zar li no, G., 	nav . 	delo, 	str . 	293.	
VSEBINA 	DESCAR TESOVEGA 	KOMPENDIJA 	IN	NJENE	NOTRANJE	POVEZA VE
140
v	 niž	 jem 	 tonu 	 zaob 	 se 	 že 	 ni	 viš 	 ji	 toni, 	 ne 	 pa 	 obrat 	 no	 v	 viš 	 jem 	 niž	 ji	 (5.2).	
Bas 	 ima 	 za 	 ra 	 di 	 te, 	 te 	 melj 	 ne 	 vlo 	 ge 	 pri 	 gi 	 ba 	 nju 	 več 	 svo 	 boš 	 čin 	 in 	 tako 	 se 	
lah 	 ko 	 gib 	 lje 	 tudi 	 sko 	 ko 	 ma; 	 to 	 ga 	 dela 	 si 	 cer 	 bolj 	 opaz 	 ne 	 ga 	 – 	 se 	 kund 	 ni 	
po 	 sto 	 pi 	 so 	 po 	 Des 	 car 	 te 	 su 	 na 	 mreč 	 na 	 me 	 nje 	 ni 	 temu, 	 da 	 med 	 ter 	 mi 	 ni 	 kon -
so 	 nanč 	 nih 	 sko 	 kov 	 ne 	 bi 	 bilo 	 vpa 	 dlji 	 vih 	 kon 	 tra 	 stov ,	 a 	 bas 	 mora 	 biti 	 bolj 	
opa 	 zen, 	 saj 	 je 	 te 	 melj 	 glas 	 be 	 ne 	 ga 	 stav 	 ka, 	 in	 bolj	 opa 	 zen 	 je 	 lah 	 ko	 tudi 	 tako, 	
da 	 se 	 me 	 sto 	 ma 	 gib 	 lje 	 sko 	 ko 	 ma. 	 Od 	 basa 	 se 	 moč 	 no 	 raz 	 li 	 ku 	 je 	 te 	 nor ,	 ka -
te 	 re 	 ga 	 glav 	 na 	 vlo 	 ga 	 in 	 po 	 men 	 je 	 v 	 tem, 	 da 	 pri 	 na 	 ša 	 sub 	 jekt 	 kom 	 po 	 zi 	 ci 	 je. 	
Sub 	 jekt, 	 ka 	 te 	 re 	 ga 	poj	 mo 	 va 	 nje 	bi	Des 	 car 	 tes 	lah 	 ko 	prev 	 zel 	 od 	Zar 	 li 	 na, 	je 	
v 	 Kom 	 pen 	 di 	 ju 	 ome 	 njen 	 le 	 v 	 ok 	 vi 	 ru 	 raz 	 pra 	 ve 	 o 	 te 	 nor 	 ju. 	 Pri 	 Zar 	 li 	 nu
45
 je 
sub 	 jekt 	 kom 	 po 	 zi 	 ci 	 je 	 ti 	 sta 	 os 	 no 	 va, 	 ka 	 te 	 re 	 do 	 konč 	 na 	 kom 	 po 	 zi 	 cij 	 ska 	 iz 	 pe -
lja 	 va 	 po	 me 	 ni	 do	 vr 	 še 	 no	 kom	 po	 zi	 ci 	 jo	 oz.	 njen 	 do	 vr 	 še 	 ni	 del. 	 Pri 	 de 	 jan 	 skem 	
kom 	 po 	 ni 	 ra 	 nju 	 je 	 sub 	 jekt 	 po 	 tem 	 ta 	 kem 	 ti 	 sto, 	 kar 	 skla 	 da 	 telj 	 naj 	 prej 	 do	 lo	 či	
in 	 če 	 sar 	 na 	 dalj 	 nja 	 skla 	 da 	 telj 	 ska 	 iz	 pe 	 lja 	 va 	 pri 	 ve 	 de 	 do 	 do 	 konč 	 ne 	 ga 	 glas -
be 	 ne 	 ga 	 dela. 	 Kot 	 tak 	 je 	 sub 	 jekt 	 kom 	 po 	 zi 	 ci 	 je 	 ali 	 nje 	 ne 	 ga 	 od	 se 	 ka 	 ne 	 kaj, 	
kar 	 bi 	 bilo 	 mo 	 go 	 če 	 pri 	 mer 	 ja 	 ti, 	 če 	 rav 	 no 	 ne 	 ena 	 či 	 ti 	 s 	 poj	 mo	 ma 	 mo 	 tiv 	 in	
tema. 	 Des 	 car 	 tes 	 si 	 je 	 pod 	 poj 	 mom 	 sub 	 jek 	 ta 	 pred 	 stav 	 ljal 	 naj 	 brž 	 isto 	 kot 	
Zar 	 li 	 no, 	 če 	 prav 	 pri 	 Zar 	 li	 nu	 sub 	 jekt 	 kom 	 po 	 zi 	 ci 	 je 	 ni 	 ome 	 jen 	 na 	 te 	 nor; 	 da 	
ga 	 je 	 Des 	 car 	 te s, 	 sl e 	 deč 	 ver 	 je t 	 no	 ne 	 ke 	 mu	 dru 	 ge 	 mu,	 neu 	 go	 tov 	 lje 	 ne 	 mu 	
viru, 	 pri 	 pi 	 sal 	 prav 	 te 	 nor 	 ju, 	 ni	 ute 	 me 	 lje 	 no 	 v 	 glas 	 bi 	 nje 	 go	 ve 	 ga 	 ali 	 nje 	 mu 	
ne 	 po 	 sred 	 no 	 pred 	 hod 	 ne 	 ga 	 ča 	 sa, 	 pač 	 pa 	 v 	 zgo 	 do 	 vin 	 skem 	 raz 	 vo 	 ju 	 šti 	 ri 	 gla -
sne 	 ga 	 stav 	 ka 	 oz. 	 v 	 zgo 	 do 	 vin 	 ski 	 vlo 	 gi 	 te 	 nor 	 ja, 	 ki 	 je 	 bil 	 v	 sred 	 nje 	 veš 	 kem 	
več 	 glas 	 ju,	 zla 	 sti 	 v	 tra 	 di	 ci 	 ji	 sred 	 nje 	 veš 	 kih	 mo	 tet 	 nih	 in	 ma 	 šnih	 kom	 po	 zi	 cij, 	
na 	 če 	 lo 	 ma 	 no 	 si 	 lec 	 prev 	 ze 	 te 	 ga 	 glas 	 be 	 ne 	 ga 	 gra 	 di 	 va, 	 se 	 pra 	 vi 	 ti 	 ste 	 ga, 	 ki 	 ga 	
je 	 skla 	 da 	 telj 	 naj 	 prej 	 do 	 lo 	 čil 	 in 	 ob 	 li 	 ko 	 val.
46
	 Na 	 po	 do	 ben 	 na 	 čin	 ne 	 so 	 do	 ben 	
je 	 tudi 	 Des 	 car 	 te 	 sov 	 po	 gled 	 na 	 na 	 sled 	 nji 	 glas, 	 alt, 	 poi	 me 	 no	 van 	 v	 Kom-
pen 	 di	 ju	 s 	 sta 	 rim 	 izra 	 zom 	 kon	 tra 	 te 	 nor .	 Po	 Des 	 car 	 te 	 su 	 je 	 nje 	 gov	 na 	 men 	
ta, 	 da 	 skr 	 bi 	 za 	 raz 	 no	 li	 kost, 	 in	 si 	 cer 	 s 	 pro 	 ti 	 po	 sto 	 pi,	 se 	 pra 	 vi	 s 	 tem, 	 da 	 se 	
gib	 lje 	 v	 dru 	 gač 	 ne 	 sme 	 ri 	 kot 	 os 	 ta 	 li 	 gla 	 so 	 vi.	 T udi	 to 	 je 	 mo	 go	 če 	 ra 	 zu	 me 	 ti 	 v	
smi 	 slu 	 sta 	 re, 	 še 	 sred 	 nje 	 veš 	 ke 	 struk 	 tu 	 re 	 glas 	 be 	 ne 	 ga 	 stav 	 ka, 	 v	 ka 	 te 	 ri 	 je 	 bil	
kon	 tra 	 te 	 nor 	 pred 	 vsem 	 ti 	 sti 	 glas, 	 ki 	 je 	 za 	 pol	 nje 	 val 	 pro 	 stor 	 med 	 te 	 nor 	 jem 	
in 	 zgor 	 njim 	 gla 	 som.
47
	 Za 	 zgor 	 nji	 glas 	 Des 	 car 	 tes 	 pra 	 vi,	 da 	 se 	 gib	 lje 	
nas 	 pro 	 ti 	 basu 	 po	 go	 sto 	 v	 pro 	 ti 	 po	 sto 	 pu	 in	 da 	 se 	 gib	 lje	 prek 	 sto 	 penj, 	
45
  Zar li no, G.,	 nav .	 delo, 	 str .	 210. 	 V 	 an 	 gleš 	 kem 	 pre 	 vo	 du	 je 	 od	 lo	 mek 	 mo 	 go 	 če 	 pre 	 bra 	 ti 	 v	
Sour ce Rea dings in Mu sic Hi story , izd.	L. 	 T reit 	 ler ,	New 	 Y ork 	1998,	str . 	436–438.
46
  Fal 	 lows, 	 D.,	 Jan 	 der ,	 O.,	 »T e 	 nor .	 (Early 	 uses 	 of	 the 	 word. 	 The 	 word 	 in	 early 	 polyp	 hony .)«, 	
The	 New 	 Gr o	 ve 	 Dic	 tio 	 nary 	 of 	 Mu	 sic	 and	 Mu	 si 	 cians. Se cond edi tion,	 25,	 Lon 	 don	 2001,	
str .	284–285.
47
  Fal 	 lows, 	D.,	Jan 	 der ,	O.,	nav . 	delo, 	str . 	285.
J. 	SNOJ, 	 	GLASBA 	KOT 	PREDMET 	KAR TEZIJANSKEGA 	 VIDENJA 	SVET A
141
se 	 kund	 nih	 po	 sto 	 pov ,	 in	 si 	 cer 	 zato, 	 ker 	 bi	 bili	 ter 	 mi	 ni	 kon	 so 	 nanc, 	 se	
pra 	 vi	 sko 	 ki,	 v	 njem	 si 	 cer 	 pre 	 več	 vsi 	 lji	 vo	 opaz 	 ni.	 Zgor 	 nji	 glas 	 je	 tako 	
zla 	 sti 	 nas 	 prot 	 je	 spod 	 nje	 mu.	 Če	 ga 	 po	 gle	 da 	 mo	 kot 	 ce 	 lo	 to, 	 vi	 di	 mo,	 da 	
je	 Des 	 car 	 te 	 so 	 vo	 šti 	 ri 	 glas 	 je	 izra 	 zi	 to 	 di	 fe	 ren 	 ci 	 ra 	 no:	 bas 	 daje 	 os 	 no	 vo	 so -
zvoč	 jem	 in	 se 	 zato 	 gib	 lje	 po	 ča 	 si; 	 nje	 mu	 nas 	 pro 	 ti 	 je	 hi	 tro 	 in	 z	 ozi	 rom 	
na 	 bas 	 v	 pro 	 ti 	 po	 sto 	 pih	 po	 te 	 ka 	 jo	 či	 so 	 pran; 	 te 	 nor 	 vse 	 bu	 je	 sub 	 jekt, 	 alt 	
pa 	z	us 	 trez 	 ni	 mi	po	 sto 	 pi	skr 	 bi	za 	raz 	 no	 li	 kost. 	
V 	 na 	 da 	 lje	 va 	 nju	 je	 Des 	 car 	 tes, 	 raz 	 prav 	 lja 	 joč	 še	 ved	 no	 o	 kom	 po-
zi	 cij 	 skih 	 vpra 	 ša 	 njih,	 še	 bolj	 stva 	 ren, 	 saj 	 opi	 su 	 je	 ne	 ka 	 te 	 re 	 de	 jan 	 ske	
kom	 po	 zi	 c ij	 ske 	 po	 st op	 ke.	 Na j	 pre j	 spre 	 go	 vo	 ri 	 o	 di	 mi	 nu	 c i	 ji,	 kot 	 ime	 nu	 je 	
po	 sta 	 vi	 tev 	 več	 kraj 	 ših	 to 	 nov	 v	 enem	 gla 	 su 	 nas 	 pro 	 ti 	 dalj 	 še	 mu	 tonu 	 v 	
dru 	 gem,
48
	npr .	po	 sta 	 vi	 tev 	šti 	 rih 	če	 tr 	 tink 	(se 	 mi	 mi	 nim)	nas 	 pro 	 ti 	ce 	 lin-
ki	 (se 	 mi	 bre 	 vis). 	 V 	 sklo 	 pu	 di	 mi	 nu	 ci 	 je	 opi	 še	 pre 	 ha 	 jal 	 no	 di	 so 	 nan 	 co, 	 za 	
ka 	 te 	 ro 	 pra 	 vi,	 da 	 je	 lah 	 ko	 tudi 	 tri 	 ton 	 oz.	 na 	 pač 	 na 	 kvin	 ta, 	 ki	 je	 kot 	 pre -
ha 	 jal 	 na 	 di	 so 	 nan 	 ca 	 do	 pust 	 na 	 zato, 	 ker 	 na 	 sto 	 pi	 le	 »ak 	 ci 	 denč	 no«,	 to 	 rej 	
ne	 hote, 	 pač 	 pa 	 zgolj	 slu 	 čaj 	 no	 zno	 traj 	 me	 lo	 dič	 ne	 ga 	 pre 	 ho	 da 	 od	 ene	 ga 	
tona 	 k	 dru 	 ge	 mu.	 Dru 	 gi	 po	 sto 	 pek,	 ki	 ga 	 Des 	 car 	 tes 	 na 	 tanč 	 ne	 je	 opi	 še	 in 	
ko	 men	 ti 	 ra, 	 pa 	 je	 za 	 dr 	 žek,	 ki	 ga 	 poi	 me	 nu	 je	 z	 izra 	 zom	 sin 	 ko	 pa, 	 tako 	
kot Zar li no.
49
	 Sin	 ko	 pa 	 je	 za 	 Des 	 car 	 te 	 sa 	 neke	 vr 	 ste 	 za 	 mik	 ene	 ga 	 gla 	 su	
nas 	 pro 	 ti 	 dru 	 ge	 mu,	 pri 	 če	 mer 	 na 	 sta 	 ne	 hkra 	 ti 	 zve	 ne	 či	 di	 so 	 nanč 	 ni	 in	 ter -
val; 	 ta 	 je	 do	 pu	 sten, 	 ker 	 ga 	 je	 tre 	 ba 	 ra 	 zu	 me	 ti 	 kot 	 preč 	 je,	 kar 	 bi	 tudi 	 bil, 	
če	ne	bi	na 	 sto 	 pil	v	za 	 mi	 ku.	Na 	tem 	me	 stu 	Des 	 car 	 tes 	do	 ži	 ve	 to 	opi	 še, 	
kaj 	 se 	 v	 po	 slu 	 šal 	 če	 vi	 za 	 ve	 sti 	 ob	 za 	 drž 	 ku	 do	 ga 	 ja: 	 Za 	 dr 	 žek	 uga 	 ja, 	 ker 	
se 	 ob	 di	 so 	 nan 	 ci, 	 ki	 na 	 sto 	 pi	 v	 nje	 go	 vem	 sklo 	 pu,	 moč	 no	 po	 ve	 ča 	 pri -
ča 	 ko	 va 	 nje	 nje	 ne	 ga 	 raz 	 ve	 za; 	 v	 glas 	 bi	 na 	 mreč 	 uga 	 ja 	 ti 	 sto, 	 kar 	 se 	 dlje 	
ča 	 sa 	pri 	 ča 	 ku	 je	in	sled 	 njič	ven	 dar 	 le	tudi 	pri 	 me	 ri. 	
Za 	 klju	 ček	 po	 glav 	 ja 	 se 	 do	 ti 	 ka 	 raz 	 nih	 vpra 	 šanj. 	 Des 	 car 	 tes 	 še	 en-
krat 	 pou	 da 	 ri 	 in	 celo 	 stop 	 nju	 je	 že	 izra 	 že	 no	 mi	 sel 	 o	 konč	 nem	 so 	 zvoč-
ju:	 sklad 	 ba 	 se 	 mora 	 kon	 ča 	 ti 	 z	 ok	 ta 	 vo,	 še	 bo	 lje	 pa 	 z	 uni	 so 	 nom,	 kaj 	 ti 	
v	 uni	 so 	 nu	 je	 naj 	 po	 pol	 nej	 še	 ob	 mi	 ro 	 va 	 nje.	 Mi	 sel 	 na 	 ob	 mi	 ro 	 va 	 nje	 ga 	
vodi	 k	 omem	 bi	 prib 	 li	 že	 va 	 nja 	 ka 	 den	 ci 	 v	 enem	 gla 	 su, 	 med	 tem 	 ko	 se	
os 	 ta 	 li	 gla 	 so 	 vi	 raz 	 vi	 ja 	 jo	 da 	 lje,	 kar 	 pri 	 na 	 ša 	 po	 se 	 ben	 uči	 nek;	 in	 ker 	 je 	
to 	 že	 ena 	 od	 re 	 to 	 rič 	 nih	 fi 	 gur ,
50
	 ome	 nja 	 še	 dve,	 po	 sto 	 pek	 imi	 ta 	 ci 	 je	 in 	
ka 	 no	 nič	 no	 iz	 pe	 lja 	 vo	 gla 	 su 	 oz.	 ka 	 no	 nič	 no	 imi	 ta 	 ci 	 jo,	 ki	 jo	 ime	 nu	 je	 z 	
izra 	 zom	 kon	 sek 	 ven	 ca, 	 tako 	 kot 	 Zar 	 li	 no.
51
	 Kon	 sek 	 ven	 ca 	 ga 	 sled 	 njič 	
48
		 V 	kon	 tra 	 punkt 	 ski 	teo 	 ri 	 ji	in	glas 	 be 	 nem 	ob	 li	 ko	 slov 	 ju	ima 	izraz 	drug 	po	 men. 	
49
  Zar li no, G., 	nav . 	delo, 	med 	dru 	 gim	na 	str .	241.	
50
		 Med 	 re 	 to 	 rič 	 ni	 mi	 fi 	 gu	 ra 	 mi, 	 ki	 jih 	 v 	 delu 	 iz	 leta 	 1606	 opi	 su 	 je 	 nji	 hov	 prvi 	 raz 	 prav 	 lja 	 lec 	
J. 	 Bur 	 mei 	 ster 	 ( Bur 	 mei 	 ster ,	 J., 	 Mu si ca poe ti ca, izd.	 B. 	 Ri 	 ve 	 ra, 	 Y ale 	 Uni 	 ver 	 sity 	 Press, 	
VSEBINA 	DESCAR TESOVEGA 	KOMPENDIJA 	IN	NJENE	NOTRANJE	POVEZA VE
142
pri 	 ve	 de	na 	mi	 sel 	o	kom	 po	 zi	 ci 	 jah, 	 ki	 so 	do	 sled 	 no	iz	 pe	 lja 	 ne	 s 	ka 	 te 	 rim 	
o d 	 k a 	 n o 	 n i č 	 n i h 	 p o 	 s t o p 	 k o v 	 i n 	 t a k 	 š n e 	 kom 	 po 	 zi 	 ci 	 je 	 pri 	 mer 	 ja 	 z 	 akro 	 sti 	 hi 	 in 	
re 	 tro 	 grad 	 ni	 mi	 pe 	 smi 	 mi,	 ob	 če 	 mer 	 izra 	 zi	 dvom	 o	 nji	 ho	 vi	 umet 	 niš	 ko	 sti, 	 saj 	
uga 	 ja 	 jo 	 ka 	 no 	 nič 	 ni 	 po 	 stop 	 ki 	 po 	 nje 	 go 	 vem 	 mne 	 nju 	 le, 	 če 	 so 	 del 	 sklad 	 be. 	
T ako 	 je 	 Des 	 car 	 tes 	 v 	 zad 	 njem 	 od 	 stav 	 ku 	 po 	 glav 	 ja 	 o 	 kom 	 po 	 ni 	 ra 	 nju, 	 sle -
deč 	 toku 	 last 	 nih 	 aso 	 cia 	 cij, 	 pri 	 šel 	 od 	 vpra 	 ša 	 nja 	 za 	 ključ 	 ne 	 ga 	 so 	 zvoč 	 ja 	 do 	
vpra 	 ša 	 nja 	 ka 	 no	 nič	 nih	 kom	 po	 zi	 cij. 	 A 	 če 	 prav 	 so 	 te 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 ve 	 mi	 sli 	 bolj 	
na 	 vr 	 že 	 ne 	 kot 	 do 	 sled 	 no 	 iz 	 pe 	 lja 	 ne, 	 je 	 tre 	 ba 	 pou 	 da 	 ri 	 ti, 	 da 	 so 	 na 	 ve 	 de 	 ne 	 na 	
us 	 trez 	 nem 	 me 	 stu, 	 po 	 tem, 	 ko 	 je 	 bilo 	 o 	 kom 	 po 	 ni 	 ra 	 nju 	 bis 	 tve 	 no 	 že 	 po 	 ve -
da 	 no; 	 to 	 na 	 ka 	 zu 	 je 	 Des 	 car 	 te 	 sov 	 z 	 re 	 to 	 rič 	 no 	 teo 	 ri 	 jo 	 pri 	 mer 	 lji 	 vi 	 po 	 gled 	 na 	
glas 	 be 	 no 	 delo, 	 po 	 ka 	 te 	 rem 	 so 	 de 	 jan 	 ski 	 kom 	 po 	 zi 	 cij 	 ski 	 po 	 stop 	 ki 	 in 	 fi 	 gu 	 re 	
le 	bolj	ali 	manj 	do	 mi 	 sel 	 na 	iz	 ved 	 ba 	in	okras 	os 	 nov 	 ne 	za 	 mi 	 sli 	sklad 	 be.
Zad 	 nje 	 po	 glav 	 je 	 Kom	 pe n	 di	 ja 	 je 	 pos 	 ve 	 če 	 no	 mo	 du	 som.
52
	 Mo	 dus, 	
glas 	 be 	 na 	 ab 	 strak 	 ci 	 ja, 	 je 	 ok	 tav 	 na 	 les 	 tvi 	 ca, 	 do	 lo	 če 	 na 	 z 	 raz 	 po	 re 	 di	 tvi 	 jo	 to -
nov 	 in	 pol 	 to 	 nov 	 ter 	 me 	 stom 	 iz	 ho	 dišč	 ne 	 ga, 	 po	 funk	 ci 	 ji 	 ključ	 ne 	 ga 	 tona, 	
ime 	 no 	 va 	 ne 	 ga 	 fi 	 na 	 lis; 	 ta 	 je 	 bo 	 di 	 si 	 naj 	 niž	 ji	 ton 	 mo 	 du 	 sa, 	 ali 	 pa 	 kvar 	 to 	 nad 	
nje 	 go 	 vim 	 naj 	 niž 	 jim 	 to 	 nom. 	 Za 	 ra 	 di	 vlo	 ge, 	 ki	 jo 	 ima, 	 je 	 fi 	 na 	 lis 	 lah 	 ko 	 le 	
ton, 	 ki	 ima 	 nad 	 sabo 	 či	 sto 	 kvin	 to 	 in	 po 	 sle 	 dič 	 no 	 pod	 sabo 	 či	 sto 	 kvar 	 to. 	
Od 	 Gla 	 rea 	 no	 ve 	 ga 	 spi 	 sa 	 Do	 de 	 kac 	 hor 	 don	 da 	 lje 	 poz	 na 	 tra 	 di	 ci 	 ja 	 glas 	 be 	 ne 	
teo 	 ri 	 je 	 si 	 stem 	 dva 	 naj 	 stih 	 mo	 du	 sov 	 s 	 še 	 sti 	 mi	 fi 	 na 	 li 	 si: 	 to 	 so 	 mo	 du	 si 	 s 	 fi 	 na -
li	 si 	 na 	 d	 (d–d’ 	 in 	 A–d–a), 	 e 	 (e–e’ 	 in	 H–e–h), 	 f,	 g,	 a 	 in	 c’. 	 Ker 	 ton 	 h	 nad 	
sabo 	 nima 	 či 	 ste 	 kvin 	 te 	 in	 pod	 sabo 	 ne 	 či 	 ste 	 kvar 	 te, 	 ni	 mo	 gel 	 prev 	 ze 	 ti 	
funk 	 ci 	 je 	 fi 	 na 	 li 	 sa. 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 va 	 iz 	 pe 	 lja 	 va 	 mo 	 du 	 sov ,	 ki 	 je 	 le 	 na 	 ka 	 za 	 na, 	
iz 	 ha 	 ja 	 iz 	 tako 	 ime 	 no 	 va 	 nih 	 ok 	 tav 	 nih 	 zvr 	 sti. 	 Kot 	 sta 	 se 	 za 	 ve 	 da 	 li 	 že 	 an 	 tič -
na 	 in 	 po 	 njej 	 sred 	 nje 	 veš 	 ka 	 glas 	 be 	 na 	 teo 	 ri 	 ja, 	 je 	 v 	 ton 	 skem 	 si 	 ste 	 mu 	 se 	 dem 	
raz 	 lič 	 nih 	 ok 	 tav 	 nih 	 zvr 	 sti, 	 »spe 	 cies 	 oc 	 ta 	 vae«, 	 les 	 tvic, 	 ki 	 se 	 raz 	 li 	 ku 	 je 	 jo 	
z 	 ozi 	 rom 	 na 	 raz 	 po 	 red 	 to 	 nov 	 in 	 pol 	 to 	 nov 	 oz. 	 z 	 ozi 	 rom 	 na 	 me 	 sto, 	 ki 	 ga 	
ima 	 jo 	 v 	 ce 	 lot 	 nem 	 ton 	 skem 	 si 	 ste 	 mu 	 kot 	 nje 	 go 	 vi 	 ok 	 tav 	 ni 	 iz 	 se 	 ki 	 (c–c, 	 d–d, 	
e–e 	 ... 	 h–h). 	 Ko 	 Des 	 car 	 tes 	 pra 	 vi, 	 da 	 je 	 ok 	 ta 	 vo 	 mo 	 go 	 če 	 de 	 li 	 ti 	 na 	 stop 	 nje 	
na 	 se 	 dem 	 raz 	 lič 	 nih 	 na 	 či 	 nov ,	 ima 	 v 	 mi 	 slih 	 prav 	 ok 	 tav 	 ne 	 zvr 	 sti. 	 V 	 na 	 da -
lje 	 va 	 nju 	 iz 	 pe 	 lju 	 je 	 Des 	 car 	 tes 	 mo 	 du 	 se: 	 vsa 	 ko 	 od 	 ok 	 tav 	 nih 	 zvr 	 sti 	 dva 	 krat 	
New 	 Ha 	 ven 	 1993), 	 ni	 bilo	 mo	 go	 če 	 naj 	 ti 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 ve 	 ga 	 pri 	 me 	 ra. 	 T a 	 je 	 še 	 najb 	 li	 že 	 fi -
gu 	 ri 	 »hyper 	 ba 	 ton«, 	 zna 	 ni 	 še 	 le 	 iz 	 teo 	 ri 	 je 	 18. 	 stol., 	 ki 	 jo 	 je 	 mo 	 go 	 če 	 opi 	 sa 	 ti 	 kot 	 od 	 mik 	 od 	
pri 	 ča 	 ko	 va 	 ne 	 ga. 	 O	 glas 	 be 	 no	 re 	 to 	 rič 	 nih 	 fi 	 gu	 rah 	 in 	 fi 	 gu 	 ri 	 hyper 	 ba 	 ton 	 glej 	 W il	 son, 	 B., 	 Bue -
low ,	 G. 	 J., 	 Hoyt, 	 P .	 A., 	 »Rhe 	 to 	 ric 	 and 	 mu 	 sic«, 	 The 	 New 	 Gr o	 ve 	 Dic 	 tio 	 nary 	 of 	 Mu 	 sic 	 and 	
Mu si cians. Se cond edi tion,	21,	Lon	 don 	2001, 	str . 	260–275.	
51
  Zar li no, G.,	 nav .	 delo, 	 str .	 270–271.	 Kon	 sek 	 ven 	 ca 	 je 	 stro 	 ga, 	 ka 	 no	 nič	 na 	 imi	 ta 	 ci 	 ja, 	 med 	 tem 	
ko	imi 	 ta 	 ci 	 ja 	pro 	 sto 	po	 sne 	 ma, 	imi	 ti 	 ra 	pred 	 hod 	 ni 	glas. 	
52
		 Os 	 nov	 no 	 o	 mo	 du	 sih 	 je 	 mo	 go	 če 	 pre 	 bra 	 ti 	 v	 Schmidt-Be 	 ste, 	 T .,	 »Mo	 dus. 	 (Ab	 ca. 	 1470.)«,	
Die	Mu	 sik	in	Gesc	 hich	 te	und	Ge	 gen 	 wart,	6,	Bäre 	 nrei 	 ter 	1997,	stolp 	 ci 	417–431.	
J. 	SNOJ, 	 	GLASBA 	KOT 	PREDMET 	KAR TEZIJANSKEGA 	 VIDENJA 	SVET A
143
čle 	 ni	 s 	 kvin	 to, 	 in	 si 	 cer 	 tako, 	 da 	 je 	 ta 	 en 	 krat 	 v 	 nje 	 nem 	 spod 	 njem 	 delu 	 (npr .	
c–g–c), 	 dru 	 gič 	 pa 	 v 	 zgor 	 njem 	 (c–f–c). 	 Raz 	 čle 	 nje 	 ne 	 ok 	 tav 	 ne 	 zvr 	 sti 	 so 	
Des 	 car 	 te 	 su 	 že 	 mo 	 du 	 si; 	 ker 	 pa 	 v 	 dveh 	 pri 	 me 	 rih 	 čle 	 nje 	 nje 	 s 	 kvin 	 to 	 ni 	 bilo 	
mož 	 no 	 (h–f–h, 	 f–h–f), 	 mo 	 du 	 sov 	 ni 	 šti 	 ri 	 najst, 	 pač 	 pa 	 le 	 dva 	 najst. 	 T ako 	 je 	
Des 	 car 	 tes 	 pri 	 šel 	 do 	 is 	 tih 	 mo 	 du 	 sov 	 kot 	 Gla 	 rean, 	 le 	 na 	 ne 	 ko 	 li 	 ko 	 dru 	 ga 	 čen 	
na 	 čin.
53
	 Ob	 tem 	 naj 	 bo	 ome 	 nje 	 no,	 da 	 po	 dve 	 in	 dve 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 vi	 čle 	 ni	 tvi 	
iste 	 ok 	 tav 	 ne 	 zvr 	 sti 	 ne 	 pri 	 ve 	 de 	 ta 	 do	 dveh 	 mo	 du	 sov 	 z	 is 	 tim 	 fi 	 na 	 li 	 som: 	 prva 	
Des 	 car 	 te 	 so 	 va 	 čle 	 ni	 tev 	 ok	 tav 	 ne 	 zvr 	 sti 	 d–d	 pri 	 ve 	 de 	 do	 mo	 du	 sa 	 s 	 fi 	 na 	 li 	 som 	
d 	(d–a–d’), 	 dru 	 ga 	 pa 	 do 	 mo 	 du	 sa 	 s 	 fi 	 na 	 li	 som 	 g 	 (d–g–d’).	 Ključ	 ni	 po	 men 	
fi 	 na 	 li 	 sa 	 in	 kvin	 te 	 nad 	 njim	 je 	 v	 Des 	 car 	 te 	 so 	 vem 	 spi 	 su 	 pou	 dar 	 jen 	 z	 ugo-
to 	 vi	 tvi 	 jo,	 da 	 so 	 v	 vsa 	 kem 	 mo	 du	 su 	 tri 	 je 	 glav 	 ni	 ter 	 mi 	 ni, 	 s 	 či	 mer 	 ne 	 more 	
biti 	 miš	 lje 	 no 	 nič	 dru 	 ge 	 ga 	 kot 	 fi 	 na 	 lis, 	 nje 	 go	 va 	 zgor 	 nja 	 kvin	 ta 	 in 	 nje 	 go	 va 	
ok	 ta 	 va. 	 T o	 je 	 raz 	 vid	 no	 iz	 Des 	 car 	 te 	 so 	 ve 	 do	 lo	 či	 tve, 	 da 	 je 	 tre 	 ba 	 s 	 tem i 	 toni 	
za 	 če 	 ti, 	 zla 	 sti 	 pa 	 kon 	 ča 	 ti, 	 saj 	 se 	 kom	 po	 zi	 ci 	 je 	 v	 enem 	 od	 obeh 	 mo	 du	 sov 	 s 	
fi 	 na 	 li 	 som 	 d	 (d–a–d’ 	 in	 A–d–a) 	 v	 re 	 sni 	 ci 	 kon	 ču	 je 	 jo	 s 	 so 	 zvoč	 jem 	 oz. 	 toni 	
d–a–d’, 	 kom	 po	 zi	 ci 	 je 	 v	 enem 	 od	 mo	 du	 sov 	 s 	 fi 	 na 	 li	 som 	 e 	 (e –h–e’ 	 in	 H–e –h) 	
s 	so 	 zvoč	 jem 	oz.	toni 	e–h–e’ 	itd. 	
V 	 na 	 da 	 lje 	 va 	 nju	 se 	 Des 	 car 	 tes 	 pos 	 ve 	 ča 	 dve 	 ma 	 po	 me 	 no	 ma 	 be 	 se 	 de 	
»mo	 dus« 	 in,	 na 	 ve 	 zu	 joč	 se 	 na 	 vsa 	 ko 	 krat 	 ni	 po	 men, 	 na 	 dve 	 funk	 ci 	 ji	 mo 	 du -
sov: 	 V 	 kom	 po	 zi	 cij 	 skem 	 smi 	 slu 	 sta 	 z	 do	 lo	 či	 tvi 	 jo	 mo	 du	 sa 	 ok	 vir 	 no	 do	 lo	 če	 na 	
tudi 	 ob	 seg 	 gla 	 sov 	 in	 os 	 nov	 na 	 med 	 se 	 boj	 na 	 struk 	 tu 	 ri 	 ra 	 nost 	 v	 dani 	 sklad 	 bi	
na 	 sto 	 pa 	 jo	 čih	 to 	 nov .	 S	 to 	 ugo	 to 	 vi	 tvi 	 jo 	 se 	 Des 	 car 	 tes 	 na 	 ve 	 zu 	 je 	 na 	 pra 	 vi	 lo,	
po 	 ka 	 te 	 rem 	 mo 	 ra 	 jo 	 biti 	 gla 	 so 	 vi 	 za 	 sno 	 va 	 ni 	 v 	 ok 	 vi 	 rih 	 iz 	 bra 	 ne 	 ga 	 mo 	 du 	 sa 	
sklad 	 be 	 (12.1 1).	 Dru 	 go 	 funk 	 ci 	 jo 	 mo 	 du 	 sov 	 pa 	 Des 	 car 	 tes 	 – 	 iz 	 ha 	 ja 	 joč 	 iz 	
dru 	 ge 	 ga 	 po 	 me 	 na 	 be 	 se 	 de 	 – 	 vidi 	 v 	 tem, 	 da 	 ima 	 vsak 	 mo 	 dus 	 z 	 ozi 	 rom 	 na 	
raz 	 po 	 red 	 to 	 nov 	 in 	 pol 	 to 	 nov 	 svoj 	 ski 	 uči 	 nek. 	 T u	 po 	 nov 	 no 	 prei 	 de 	 na 	 raz -
pra 	 vo 	 o 	 tem, 	 da 	 ima 	 jo 	 in 	 ter 	 va 	 li 	 svoj 	 ske 	 učin 	 ke 	 in 	 da 	 je 	 konč 	 ni 	 uči 	 nek 	
kom 	 po 	 zi 	 ci 	 je 	 od 	 vi 	 sen 	 od 	 učin 	 ka 	 v 	 njej 	 pri 	 sot 	 nih 	 in 	 ter 	 va 	 lov ,	 do 	 lo 	 če 	 nih 	
med 	 dru 	 gim 	 tudi 	 z 	 mo 	 du 	 som 	 sklad 	 be. 	 Kot 	 je 	 raz 	 vid 	 no 	 iz 	 pred 	 zad 	 nje 	 ga 	
od 	 stav 	 ka 	 (13.3), 	 Des 	 car 	 tes 	 ver 	 ja 	 me, 	 da 	 ima 	 jo 	 učin 	 ki 	 in 	 ter 	 va 	 lov 	 in 	 rit -
mov ,	 od 	 raz 	 lič 	 nih 	 kom 	 bi 	 na 	 cij 	 ka 	 te 	 rih 	 je 	 od 	 vi 	 sen 	 konč 	 ni 	 uči 	 nek 	 sklad 	 be, 	
spoz 	 na v	 ne 	 os 	 no	 ve ;	 spoz 	 na v	 ne 	 v	 ok	 vi	 ru 	 us 	 kla 	 je	 ne 	 in	 si 	 st e 	 mi	 zi	 ra 	 ne 	 t eo 	 ri 	 je,	
ka 	 kr 	 šne 	po	 skus 	je 	Des 	 car 	 tes 	po	 dal 	v	svo 	 jem 	Kom 	 pen 	 di 	 ju. 	
Ob	 bra 	 nju	 Des 	 car 	 te 	 so 	 vih	 pra 	 vil	 kom	 po	 ni	 ra 	 nja, 	 opi	 su 	 po	 sa 	 mič	 nih	
kom	 po	 zi	 cij 	 s kih	 po	 s top 	 kov	 in	 vlo	 ge 	 gla 	 s ov	 v	 šti 	 ri 	 gla 	 s nem	 s tav 	 ku	 s e	 nuj	 no 	
po 	 ra 	 ja 	 vpra 	 ša 	 nje, 	 ka 	 te 	 ro 	 zgo 	 do 	 vin 	 sko 	 re 	 snič 	 no, 	 nje 	 mu 	 poz 	 na 	 no 	 glas 	 bo 	
53
  Gla 	 rean, 	 H., Do de cac hor don, prev. C.	 A.	 Mil	 ler ,	 Ame 	 ri 	 can 	 In	 sti 	 tu 	 te 	 of	 Mu	 si 	 co 	 logy	 1965, 	
I,	str . 	106–120	(knji	 ga 	II,	pogl.	3–7).	
VSEBINA 	DESCAR TESOVEGA 	KOMPENDIJA 	IN	NJENE	NOTRANJE	POVEZA VE
144
je 	 imel 	 Des 	 car 	 tes 	 ob 	 sno 	 va 	 nju	 Kom	 pen 	 di	 ja 	 v	 svo 	 ji	 za 	 ve 	 sti, 	 oz.	 kak 	 šno	
je 	 raz 	 mer 	 je 	 med 	 nje 	 go 	 vi 	 mi 	 opi 	 si 	 in 	 glas 	 be 	 noz 	 go 	 do 	 vin 	 sko 	 re 	 snič 	 nost 	 jo 	
nje 	 go 	 ve 	 ga 	 in 	 nje 	 mu 	 pred 	 hod 	 ne 	 ga 	 ča 	 sa. 	 Če 	 prav 	 je 	 Des 	 car 	 tes 	 v 	 svo 	 jem 	
raz 	 prav 	 lja 	 nju 	 kljub 	 po 	 drob 	 no 	 stim, 	 ki 	 jih 	 na 	 va 	 ja, 	 še 	 ved 	 no 	 raz 	 me 	 ro 	 ma 	
splo 	 šen, 	 je 	 go 	 to 	 vo, 	 da 	 opi 	 su 	 je 	 več 	 gla 	 sni 	 kon 	 tra 	 punkt 	 ski 	 sta 	 vek 	 in 	 da 	 so 	
nje 	 go 	 va 	 pra 	 vi 	 la 	 kom 	 po 	 ni 	 ra 	 nja 	 pra 	 vi 	 la 	 kon 	 tra 	 punkt 	 ske 	 teo 	 ri 	 je, 	 kot 	 jo 	 v 	
t aki 	 a li	 dru 	 gač 	 ni	 ob	 li	 ki 	 lah 	 ko	 vi	 di 	 mo	 v	 t rak 	 t a 	 t ih	 od	 poz	 ne 	 ga 	 15.	 st ol .,	 npr .	
od	 raz 	 pra 	 ve 	 De 	 arte 	 con 	 tra 	 punc 	 ti 	 J.	 T inc 	 to 	 ri 	 sa 	 da 	 lje. 	 V en 	 dar 	 pa 	 šti 	 ri 	 gla 	 sni 	
sta 	 vek, 	 ki 	 ga 	 z 	 lo 	 če 	 va 	 njem 	 funk 	 cij 	 po 	 sa 	 mič 	 nih 	 gla 	 sov 	 Des 	 car 	 tes 	 opi 	 su -
je, 	 ni 	 najz 	 na 	 čil 	 nej 	 ši 	 glas 	 be 	 ni 	 sta 	 vek 	 na 	 za 	 čet 	 ku 	 17. 	 stol. 	 pol 	 pre 	 te 	 kle 	 ga 	
ob 	 dob 	 ja, 	 se 	 pra 	 vi 	 sre 	 di 	 ne 	 in 	 dru 	 ge 	 pol. 	 16. 	 stol., 	 poz 	 ne 	 re 	 ne 	 san 	 se, 	 ka 	 te 	 re 	
zvoč 	 ni 	 ideal, 	 vi 	 den 	 v 	 mno 	 gih 	 kom 	 po 	 zi 	 ci 	 jah 	 ča 	 sa, 	 je 	 bil 	 ize 	 na 	 če 	 nost 	 po -
sa 	 mič 	 nih 	 gla 	 sov 	 v 	 ho 	 mo 	 ge 	 no 	 ce 	 lo 	 to. 	 Do 	 ma 	 la 	 vse, 	 kar 	 je 	 v 	 sklo 	 pu 	 kom -
po 	 zi 	 cij 	 skih 	 vpra 	 šanj 	 opi 	 sa 	 no 	 v 	 Kom 	 pen 	 di 	 ju, 	 je 	 bilo 	 v 	 raz 	 vo 	 ju 	 po 	 li 	 fo 	 ni 	 je 	
do	 se 	 že 	 no	 naj 	 ka 	 sne 	 je 	 v	 prvi 	 po	 lo	 vi	 ci 	 16.	 stol., 	 se 	 pra 	 vi	 sko 	 raj 	 sto 	 let 	 je 	 pred 	
Des 	 car 	 te 	 so 	 vim 	 ča 	 som, 	 ne 	 ka 	 te 	 ri 	 v 	 Kom 	 pen 	 di 	 ju 	 ome 	 nje 	 ni 	 kom 	 po 	 zi 	 cij 	 ski 	
po 	 stop 	 ki 	 pa 	 so 	 bili 	 pre 	 se 	 že 	 ni 	 že 	 v 	 zgod 	 njem 	 16. 	 stol.; 	 tako 	 npr .	 ome 	 ji 	 tev 	
sub 	 jek 	 ta 	 na 	 te 	 nor ,	 ki 	 je 	 bila 	 v 	 glas 	 bi 	 ži 	 va 	 zla 	 sti 	 na 	 sre 	 di 	 ni 	 in 	 v 	 dru 	 gi 	 pol. 	
15.	 stol.
54
	 Des 	 car 	 te 	 so 	 vi	 opi	 si 	 se 	 to 	 rej 	 ne 	 na 	 na 	 ša 	 jo	 na 	 glas 	 bo	 nje 	 go	 ve 	 dobe	
in 	 še 	 zla 	 sti 	 ne 	 na 	 v	 Des 	 car 	 te 	 so 	 vem 	 ča 	 su 	 mo 	 der 	 no 	 ita 	 li 	 jan 	 sko 	 umet 	 nost, 	
ki 	 je 	 Des 	 car 	 tes 	 kljub	 temu, 	 da 	 je 	 za 	 če 	 la 	 pro 	 ni	 ca 	 ti 	 v 	 Fran 	 ci 	 jo 	 že 	 v	 prvi 	
p o l o vi c i st o l e t j a ,
55
	 zelo	 ver 	 jet 	 no	 ni	 poz	 nal. 	 Mo	 der 	 na 	 mo	 no	 di	 ja 	 in	 glas 	 be 	 ni 	
sta 	 vek, 	 ki 	 ga 	 im 	 pli 	 ci 	 ra 	 bas 	 so 	 con 	 ti 	 nuo, 	 ni 	 ka 	 kor 	 ni 	 sta 	 pred 	 met 	 Des 	 car 	 te -
so 	 vih 	opi	 sov; 	o	nji	 ma 	v	Des 	 car 	 te 	 so 	 vem 	spi 	 su 	ni	sle 	 du. 	
V en 	 dar 	 se 	 je 	 ob 	 is 	 ka 	 nju 	 od 	 go 	 vo 	 ra 	 na 	 vpra 	 ša 	 nje, 	 ka 	 te 	 ro 	 glas 	 bo 	 je 	
imel	 De s 	 c ar 	 t es 	 v	 mi	 sl ih,	 t re 	 ba 	 vpra 	 ša 	 t i	 t udi	 t o,	 ka j	 bi	 mo	 gel 	 biti 	 vir 	
nje 	 go 	 ve 	 ga 	 raz 	 prav 	 lja 	 nja 	 o 	 kom 	 po 	 zi 	 cij 	 skih 	 vpra 	 ša 	 njih, 	 in 	 kot 	 je 	 bilo 	 že 	
več 	 krat 	 ome 	 nje 	 no, 	 se 	 je 	 Des 	 car 	 tes 	 zelo 	 po 	 go 	 sto 	 na 	 ve 	 zo 	 val 	 na 	 Zar 	 li 	 na 	 in 	
nje 	 go 	 ve 	 Is 	 ti 	 tu 	 tio 	 ni 	 har 	 mo 	 nic 	 he. 	 T a 	 ključ 	 ni 	 spis 	 dru 	 ge 	 pol. 	 16. 	 stol., 	 ki 	 je 	
bil 	 zelo 	 ver 	 jet 	 no 	 glav 	 ni, 	 če 	 prav 	 ne 	 edi 	 ni 	 Des 	 car 	 te 	 sov 	 vir ,	 bi 	 mo 	 gel 	 biti 	
nje 	 go 	 vo 	 iz 	 ho 	 diš 	 če 	 tudi 	 pri 	 opi 	 su 	 vlog 	 po 	 sa 	 mič 	 nih 	 gla 	 sov .	 Kot 	 Des 	 car 	 tes 	
raz 	 prav 	 lja 	 tudi 	 Zar 	 li 	 no 	 o 	 šti 	 rih 	 gla 	 so 	 vih 	 in 	 nji 	 ho 	 vih 	 vlo 	 gah;
56
	 a 	 raz 	 loč	 ki	
med 	 gla 	 so 	 vi, 	 ki 	 jih 	 pri 	 tem 	 pou 	 dar 	 ja, 	 niso 	 bili 	 v 	 skla 	 du 	 z 	 glas 	 bo 	 nje 	 go 	 ve -
ga 	 ča 	 sa, 	 se 	 pra 	 vi 	 z	 glas 	 bo 	 dru 	 ge 	 pol. 	 16.	 stol. 	 Zar 	 li 	 no 	 pač 	 ni 	 bil 	 teo 	 re 	 tik, 	
54
		 Npr . 	 v	 mno 	 gih 	 de 	 lih	 fran 	 ko-flam 	 skih 	 moj 	 strov ,	 med 	 dru 	 gim	 pri 	 Du	 fa 	 yu 	 ( Brown, 	 H.	 M.,	
Mu sic in the Re nais san ce, En	 gel 	 wood 	Cliffs 	1976,	str . 	36–40,	44–47).
55
  Le 	 su 	 re, 	 F .,	 »Fran 	 ce. 	 (Art 	 mu	 sic.)«, 	 The 	 New	 Gr o	 ve	 Dic	 tio	 nary	 of 	 Mu 	 sic 	 and	 Mu	 si 	 cians.	
Se cond Edi tion, 9,	 Lon 	 don	 2001, 	 str .	 146;	 Bel 	 tran 	 do–Pa 	 tier ,	 M.–C.,	Hi stoi re de la mu­
si que, Bor 	 das, 	1982,	str . 	237.	
J. 	SNOJ, 	 	GLASBA 	KOT 	PREDMET 	KAR TEZIJANSKEGA 	 VIDENJA 	SVET A
145
ki	 bi	 gle 	 dal 	 na 	 prej; 	 ve 	 li	 ko	 bolj	 je 	 bil	 us 	 mer 	 jen 	 na 	 zaj, 	 v	 tra 	 di	 ci 	 jo	 v	 prvi 	
pol. 	 in 	 sre 	 di 	 16. 	 stol. 	 v 	 Ita 	 li 	 ji 	 de 	 lu 	 jo 	 čih 	 se 	 ver 	 nja 	 kov ,	 kon 	 tra 	 punk 	 ti 	 kov ,	 ki 	
jih 	 so 	 dob 	 no 	 zgo 	 do 	 vi 	 no 	 pis 	 je 	 ra 	 zu 	 me 	 kot 	 moj 	 stre 	 fran 	 ko-flam 	 ske 	 po 	 li 	 fo -
ni 	 je 	 in 	 med 	 ka 	 te 	 ri 	 mi 	 je 	 bil 	 tudi 	 nje 	 gov 	 uči 	 telj 	 A. 	 W il 	 laert. 	 Že 	 Zar 	 li 	 nov 	
opis 	 gla 	 sov 	 v 	 šti 	 ri 	 gla 	 snem 	 stav 	 ku, 	 ki 	 je 	 v 	 pre 	 cejš 	 nji 	 meri 	 spe 	 ku 	 la 	 ti 	 ven, 	
ni 	 bil 	 v 	 skla 	 du 	 z 	 glas 	 bo 	 nje 	 go 	 ve 	 ga 	 ča 	 sa, 	 in 	 to 	 li 	 ko 	 manj 	 je 	 Des 	 car 	 te 	 sov .	
T o	 ka 	 že, 	 da 	 Des 	 car 	 tes 	 pri 	 sno 	 va 	 nju 	 svo 	 je 	 ga 	 dela 	 ni 	 iz 	 ha 	 jal 	 iz 	 glas 	 be 	 ne 	
re 	 snič 	 no 	 sti 	 svo 	 je 	 ga 	 ča 	 sa. 	 Še 	 več: 	 zdi 	 se, 	 da 	 se 	 mu 	 ti 	 sta 	 glas 	 ba, 	 ki 	 jo 	 je 	
iz 	 svo 	 je 	 ga 	 oko 	 lja 	 ven 	 dar 	 le 	 mo 	 ral 	 poz 	 na 	 ti, 	 za 	 nje 	 go 	 vo 	 raz 	 prav 	 lja 	 nje 	 ni 	
zde 	 la 	 od 	 lo 	 čil 	 na 	 in 	 da 	 je 	 bil 	 kot 	 raz 	 prav 	 lja 	 lec 	 v 	 do 	 lo 	 če 	 ni 	 meri 	 do 	 nje 	 celo 	
brez 	 bri 	 žen. 	 V en 	 dar 	 te 	 brez 	 briž 	 no 	 sti 	 ni 	 mo 	 go 	 če 	 ra 	 zu 	 me 	 ti 	 slab 	 šal 	 no, 	 saj 	 je 	
nuj 	 na 	 po 	 sle 	 di 	 ca 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 ve 	 ga 	 šir 	 še 	 ga 	 od 	 no 	 sa 	 do 	 glas 	 be. 	 Prav 	 zato 	 je 	 o 	
De s 	 c ar 	 t e 	 so 	 vem 	 r az 	 mer 	 ju	 do	 glas 	 be 	 noz	 go	 do	 vin	 sk e 	 r e 	 sn ič	 no	 st i	 t re 	 ba 	 sp re -
go	 vo	 ri 	 ti 	 v	 sklo 	 pu	 raz 	 mi	 sle 	 ka 	 o	 glas 	 be	 noe	 stet 	 skih 	 vpra 	 ša 	 njih	 Kom	 pen	 di	 ja. 	
Ob 	 kon 	 cu 	 pre 	 gle 	 da 	 vse 	 bi 	 ne 	 Kom 	 pen 	 di 	 ja 	 se 	 po 	 sku 	 si 	 mo 	 za 	 mi 	 sli 	 ti 	 v 	
Des 	 car 	 te 	 so 	 vo 	 pred 	 sta 	 vo 	 o 	 glas 	 bi, 	 kot 	 jo 	 je 	 mo 	 go 	 če 	 raz 	 bra 	 ti 	 iz 	 nje 	 go 	 ve 	
raz 	 pra 	 ve 	 o 	 njej. 	 Des 	 car 	 tes 	 vidi 	 in 	 raz 	 la 	 ga 	 glas 	 bo 	 kot 	 ne 	 kaj 	 dvo 	 raz 	 sež 	 ne -
ga; 	 prva 	 raz 	 sež 	 nost 	 ob 	 se 	 ga 	 vse 	 hkrat 	 no: 	 to, 	 kar 	 se 	 zaz 	 na 	 va 	 in 	 do 	 je 	 ma 	 v 	
vsa 	 kem 	 po 	 sa 	 mič 	 nem 	 tre 	 nut 	 ku 	 po 	 slu 	 ša 	 ne 	 sklad 	 be; 	 dru 	 ga 	 raz 	 sež 	 nost 	 pa 	
ob 	 se 	 ga 	 ča 	 sov 	 no 	 raz 	 po 	 re 	 di 	 tev 	 ti 	 ste 	 ga, 	 kar 	 se 	 zaz 	 na 	 va 	 in 	 do 	 je 	 ma 	 hkra 	 ti. 	 Z 	
dru 	 gi 	 mi 	 be 	 se 	 da 	 mi: 	 Glas 	 ba 	 so 	 za 	 Des 	 car 	 te 	 sa 	 v 	 raz 	 lič 	 nih, 	 ven 	 dar 	 ure 	 je 	 nih 	
in	 do	 loč	 lji	 vih	 ča 	 sov 	 nih	 za 	 po	 r ed	 jih	 me	 nja 	 jo	 ča 	 se 	 kon	 so 	 nanč 	 na 	 so 	 zvoč	 ja, 	 t j. 	
so 	 zvoč	 ja, 	 se 	 stav 	 lje 	 na 	 iz	 kon	 so 	 nanč 	 nih	 in	 ter 	 va 	 lov	 in	 nji	 ho	 vih	 kom	 bi	 na 	 cij, 	
ob	 me	 nja 	 va 	 nju	 ka 	 te 	 rih 	 se 	 v	 is 	 tem 	 gla 	 su 	 po	 jav 	 lja 	 jo	 stop 	 nje,	 med	 raz 	 lič	 ni	 mi 	
gla 	 so 	 vi, 	 v 	 preč 	 ju 	 pa 	 lah 	 ko 	 tudi 	 di 	 so 	 nan 	 ce. 	 Vse 	 to 	 je 	 na 	 me 	 nje 	 no 	 vzbu 	 ja -
nju 	 raz 	 lič 	 nih 	 raz 	 po 	 lo 	 ženj, 	 ob 	 ču 	 tij, 	 kar 	 se 	 do 	 se 	 ga 	 z 	 raz 	 lič 	 ni 	 mi 	 ča 	 sov 	 ni 	 mi 	
raz 	 po 	 re 	 di 	 tva 	 mi 	 raz 	 lič 	 nih 	 so 	 zvo 	 čij, 	 in 	 sled 	 njič 	 vzbu 	 ja 	 nju 	 ugod 	 ja. 	 V 	 tem 	
po	 gle 	 du	 na 	 glas 	 bo	 je 	 opaz 	 na 	 po	 pol	 na 	 od	 sot 	 nost 	 poj	 mo	 va 	 nja 	 me 	 lo	 di	 je: 	
za 	 klju 	 če 	 na 	 me 	 lo 	 di 	 ja 	 kot 	 ne 	 kaj, 	 kar 	 v 	 svo 	 ji 	 ce 	 lost 	 no 	 sti 	 pre 	 se 	 ga 	 se 	 šte 	 vek 	
v 	 njej 	 pri 	 sot 	 nih 	 in 	 ter 	 va 	 lov ,	 je 	 os 	 ta 	 la 	 zu 	 naj 	 v 	 Kom 	 pen 	 di 	 ju 	 raz 	 vi 	 te 	 ga 	 mi -
sel 	 ne 	 ga 	apa 	 ra 	 ta. 	
56
  Zar li no, G., 	nav . 	delo, 	str . 	293–296.	
VSEBINA 	DESCAR TESOVEGA 	KOMPENDIJA 	IN	NJENE	NOTRANJE	POVEZA VE
146
DES	 CAR 	 TE	 SOV 	KOM	 PEN	 DIJ	 V 	
ZGO	 DO	 VI	 NI	GLAS	 BE	 NO	 TEO	 RET	 SKE	
IN	GLAS	 BE	 NOE	 STET	 SKE	MI	 SLI
Vse 	 bi	 na 	Des 	 car 	 te 	 so 	 ve	 ga 	Kom	 pen	 di	 ja 	je	da 	 nes 	pred 	 met 	treh 	raz 	 lič	 nih,	med 	
sabo 	 si 	 cer 	 po	 ve	 za 	 nih,	 ven	 dar 	 neod	 vi	 snih 	 po	 dro 	 čij:	 fi 	 zi	 ke	 oz.	 aku 	 sti 	 ke,	 glas -
be	 ne	 teo 	 ri 	 je	 in	 glas 	 be	 ne	 es 	 te 	 ti 	 ke.	 Des 	 car 	 te 	 sov 	 Kom	 pen	 dij	 je	 tako 	 mo	 go	 če 	
pre 	 so 	 ja 	 ti 	 po	 eni	 stra 	 ni	 s 	 sta 	 liš	 ča 	 raz 	 vo	 ja 	 fi 	 zi	 ke,	 po	 dru 	 gi	 s 	 sta 	 liš	 ča 	 raz 	 vo	 ja 	
glas 	 be	 ne	teo 	 ri 	 je,	sled 	 njič	pa 	tudi 	s 	sta 	 liš	 ča 	zgo	 do	 vi	 ne	glas 	 be	 ne	es 	 te 	 ti 	 ke. 	
T e 	 melj 	 na 	 os 	 no	 va, 	 na 	 ka 	 te 	 ri 	 gra 	 di	 Des 	 car 	 tes, 	 je 	 fi 	 zi	 ka: 	 za 	 ve 	 da 	 se, 	 da 	
mo 	 ra 	 jo	 biti 	 pri 	 raz 	 prav 	 lja 	 nju	 o	 glas 	 bi	 raz 	 jas 	 nje 	 na 	 fi 	 zi 	 kal 	 na 	 vpra 	 ša 	 nja 	 o	
zvo 	 ku,	 zla 	 sti 	 pa 	 o	 in 	 ter 	 va 	 lih. 	 S	 tem 	 se 	 Des 	 car 	 te 	 sov 	 Kom	 pen 	 dij	 uvrš 	 ča 	
v	 raz 	 voj	 fi 	 zi 	 ke 	 in 	 s 	 sta 	 liš	 ča 	 po	 droč 	 ja 	 fi 	 zi	 ke 	 za 	 stav 	 lja 	 vpra 	 ša 	 nje, 	 ali 	 je 	
v	 Kom	 pen 	 di	 ju	 gle 	 de 	 na 	 ve 	 de 	 nje 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 ve 	 ga 	 ča 	 sa 	 kaj 	 no	 ve 	 ga, 	 kaj 	
ta 	 ke 	 ga, 	 kar 	 bi	 bilo	 mo	 go	 če 	 vi	 de 	 ti 	 kot 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 vo	 od	 krit 	 je. 	 Na 	 tan 	 čen 	
od	 go	 vor 	 na 	 to 	 vpra 	 ša 	 nje 	 bi 	 zah 	 te 	 val 	 po 	 seb 	 no	 štu 	 di 	 jo 	 s 	 po	 droč 	 ja 	 zgo	 do-
vi 	 ne 	 fi 	 zi	 ke 	 oz.	 aku 	 sti 	 ke, 	 ki	 bi	 pre 	 se 	 ga 	 la 	 ok	 vi	 re 	 tega 	 raz 	 prav 	 lja 	 nja. 	 Kljub	
temu 	 je 	 mo	 go	 če 	 so 	 di 	 ti, 	 da 	 je 	 glav 	 na 	 zna 	 čil	 nost 	 in 	 no	 vost 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 ve 	 ga 	
Kom	 pen 	 di	 ja 	 kot 	 spi 	 sa 	 o	 fi 	 zi	 ki	 zvo	 ka 	 ta, 	 da 	 se 	 za 	 ve 	 da 	 po 	 ja 	 va 	 har 	 mon 	 skih 	
to 	 nov ,	 da 	 ga 	 eks 	 pe 	 ri 	 men 	 tal 	 no	 opa 	 zu	 je, 	 zla 	 sti 	 pa, 	 da 	 ga 	 tako 	 ali 	 dru 	 ga 	 če 	
po	 ve 	 zu	 je 	 s 	 teo 	 ri 	 jo	 in 	 ter 	 va 	 lov:	 dejs 	 tvo, 	 da 	 ob	 zve 	 ne 	 či 	 stru 	 ni	 re 	 so 	 ni 	 ra 	 jo	
pred 	 vsem 	 ti 	 ste, 	 ki	 so 	 od	 da 	 lje 	 ne 	 od	 nje 	 za 	 ok	 ta 	 vo,	 ok	 ta 	 vo	 in	 kvin	 to 	 ter 	 dve 	
ok	 ta 	 vi	 in	 ve 	 li	 ko	 ter 	 co, 	 po 	 Des 	 car 	 te 	 su 	 ne 	 more 	 biti 	 brez 	 zve 	 ze 	 z 	 na 	 rav 	 nim	
za 	 po	 red 	 jem 	 oz. 	 hie 	 rar 	 hi	 jo	 in	 ter 	 va 	 lov .	 Po	 dob	 no	 je 	 Des 	 car 	 te 	 su 	 dejs 	 tvo, 	 da 	
je 	 pri 	 pre 	 pi	 ho	 va 	 nju	 prvi 	 in 	 ter 	 val 	 ok	 ta 	 va, 	 po 	 tr 	 di	 lo	 pre 	 pri 	 ča 	 nja, 	 da 	 je 	 ok -
ta 	 va 	 tudi 	 v	 si 	 ste 	 mu	 in 	 ter 	 va 	 lov 	 prvi 	 in	 naj 	 več 	 ji	 in 	 ter 	 val. 	 Raz 	 prav 	 lja 	 nje 	 o 	
in 	 ter 	 va 	 lih 	 pri 	 Des 	 car 	 te 	 su 	 tako 	 ni	 več 	 zgolj 	 sta 	 ro, 	 an 	 tič 	 no 	 in	 sred 	 nje 	 veš 	 ko	
de 	 lje 	 nje 	 stru 	 ne 	 mo	 no	 kor 	 da 	 in	 pre 	 ra 	 ču	 na 	 va 	 nje 	 raz 	 me 	 rij 	 med 	 nje 	 ni	 mi	 deli, 	
pač 	 pa 	 t udi	 e ks 	 pe	 r i	 men	 t al 	 no	 opa 	 zo	 va 	 nje	 vse 	 ga 	 t i	 st e 	 ga, 	 kar 	 se 	 pri 	 zve	 ne	 nju 	
stru 	 ne 	de 	 jan 	 sko 	do	 ga 	 ja.
57
57
  Do	 strovsky ,	 S., 	 Camp 	 bell, 	 M.,	 Bell, 	 J.	 F .,	 T rues 	 dell, 	 C.,	 »Physics 	 of	 mu 	 sic«, 	 The	 New	
147
V en 	 dar 	 je 	 Des 	 car 	 te 	 sov 	 Kom	 pen 	 dij	 pred 	 vsem 	 raz 	 pra 	 va 	 s 	 po 	 droč 	 ja 	
glas 	 be 	 ne 	 teo 	 ri 	 je, 	 vklju 	 ču 	 joč 	 teo 	 ri 	 jo 	 kom 	 po 	 ni 	 ra 	 nja. 	 Da 	 bi 	 v 	 Des 	 car 	 te 	 so -
vem 	 Kom 	 pen 	 di 	 ju 	 mo 	 gli 	 lo 	 če 	 va 	 ti 	 glas 	 be 	 no 	 teo 	 ret 	 sko 	 od 	 fi 	 zi 	 kal 	 ne 	 ga, 	 se 	 je 	
tre 	 ba 	 za 	 ve 	 da 	 ti, 	 da 	 je, 	 vsaj 	 na 	 če 	 lo 	 ma, 	 glas 	 be 	 na 	 teo 	 ri 	 ja 	 teo 	 ri 	 ja 	 glas 	 be, 	 kar 	
po 	 me 	 ni, 	 da 	 ne 	 iz 	 ha 	 ja 	 iz 	 zvo 	 ka 	 kot 	 fi 	 zi 	 kal 	 ne 	 ga 	 po 	 ja 	 va, 	 pač 	 pa 	 iz 	 glas 	 be 	
oz .	 de 	 j a n 	 ski h	 gl a s 	 be 	 ni h	 de l . 	 V 	 De s 	 c a r 	 t e 	 so 	 ve m	 spi 	 su 	 sodi 	 t a ko 	 v	 po	 droč 	 j e 	
gl as 	 be 	 ne 	 teo 	 ri 	 je 	 vse 	 ti 	 sto 	 ra z	 prav 	 lj a 	 nj e, 	 ki	 go	 vo	 ri 	 o	 ton 	 skih 	 tvor 	 bah, 	 ki 	 so 	
s 	po	 stop 	 kom 	ab 	 stra 	 hi 	 ra 	 nja, 	naj 	 si 	je 	ta 	za 	 ve 	 sten 	ali 	 ne, 	iz	 pe 	 lja 	 ne 	iz	 same 	
glas 	 be. 	 T o	 so 	 ton 	 ski 	 si 	 ste 	 mi, 	 ka 	 kr 	 šni 	 so 	 mo 	 du 	 si, 	 hek 	 sa 	 kor 	 di, 	 in 	 ter 	 va 	 li 	 v 	
nji 	 ho 	 vi 	 med 	 se 	 boj 	 ni 	 po 	 ve 	 za 	 no 	 sti, 	 men 	 zu 	 re 	 in 	 še 	 kaj. 	 V 	 po 	 droč 	 je 	 glas 	 be 	 ne 	
t eo	 r i	 je	 sp a 	 da 	 jo	 t udi	 Des 	 c ar 	 t e	 so 	 ve	 pred 	 st a 	 vi	 t ve	 kom	 po	 zi	 c ij	 ski h	 po	 st op	 kov , 	
za 	 ka 	 t e	 r e	 lah 	 ko	 prav 	 t ako 	 so 	 di	 mo,	 da 	 so ,	 vsaj 	 na 	 če	 lo	 ma, 	 iz	 de	 jan 	 sk e	 glas 	 be 	
iz	 pe 	 lja 	 ne 	 ab 	 strak 	 ci 	 je. 	 Ob	 tem 	 si 	 je 	 –	 po	 dob	 no	 kot 	 v	 pri 	 me 	 ru 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 ve	
raz 	 pra 	 ve 	 o 	 fi 	 zi 	 kal 	 nih 	 da 	 no 	 stih 	 zvo 	 ka 	 – 	 tre 	 ba 	 za 	 sta 	 vi 	 ti 	 vpra 	 ša 	 nje, 	 v 	 čem 	
so 	 no	 vo 	 sti 	Des 	 car 	 te 	 so 	 ve 	 ga 	Kom	 pen 	 di 	 ja 	kot 	glas 	 be 	 no 	 teo 	 ret 	 ske 	 ga 	spi 	 sa. 	
Že	 ob	 po	 vr 	 šnem	 bra 	 nju	 Kom	 pen	 di	 ja 	 je	 očit 	 no,	 da 	 Des 	 c ar 	 t es 	 obrav 	 na -
va 	 v	 glas 	 be 	 ni	 t eo 	 r i	 ji	 sv o	 je 	 ga 	 ča 	 sa 	 sp lo	 šno	 zna 	 no	 t e 	 ma 	 t i	 ko.	 T o	 je 	 r a 	 zum	 lji-
v o,	 č e 	 p o	 m i	 sl i 	 m o , 	 d a 	 p ri 	 sno 	 v a 	 n j u 	 d e l a 	 n i	 i z	 h a 	 j a l 	 i z	 de 	 j a n 	 ske 	 g l a s 	 be ,	 ki 	 b i 	
ji 	 tako 	 ali 	 dru 	 ga 	 če 	 sku 	 šal 	 naj 	 ti 	 teo 	 re 	 tič 	 ne 	 ute 	 me 	 lji 	 tve, 	 pač 	 pa 	 iz 	 glas 	 be 	 ne 	
teo 	 ri 	 je, 	 kot 	 jo 	 je 	 poz 	 nal 	 iz 	 del 	 dru 	 gih 	 pis 	 cev .	 Des 	 car 	 te 	 sov 	 Kom 	 pen 	 dij 	 je 	
tako 	 z	 ozi	 rom 	 na 	 vse 	 bi	 no	 po	 sa 	 mič	 nih	 po	 gla 	 vij	 pred 	 vsem 	 kom	 pi	 la 	 tiv 	 ne 	 ga 	
zna 	 ča 	 ja 	 in 	 po 	 splo 	 šni, 	 že 	 na 	 ve 	 de 	 ni 	 sod 	 bi 	 ve 	 lja, 	 da 	 je 	 ti 	 sto, 	 kar 	 je 	 mo 	 go 	 če 	
pre 	 bra 	 ti 	 v	 njem,	 zna 	 no	 tudi 	 iz	 dru 	 gih	 glas 	 be	 no	 teo 	 ret 	 skih 	 spi 	 sov 	 nje	 go	 ve	 ga 	
i n 	 n j e 	 m u 	 p re d 	 h od 	 n e 	 g a 	 č a 	 sa .
5 8
	 V e n 	 d a r 	 p a 	 si 	 st e 	 m a 	 t i č	 ni 	 i n	 n a 	 t a n č 	 ni 	 p re 	 g l e d 	
Des 	 car 	 te 	 so 	 vih 	 glas 	 be 	 no	 teo 	 re 	 tič 	 nih	 vi	 rov 	 do	 slej 	 še 	 ni 	 bil	 na 	 prav 	 ljan, 	 tako 	
da 	 ni	 na 	 tanč 	 no	 ugo	 tov 	 lje	 no,	 od	 kje 	 je	 Des 	 car 	 tes 	 čr 	 pal 	 vse 	 bi	 no	 po	 sa 	 mič	 nih 	
vse 	 bin	 sko 	 zao 	 kro 	 že 	 nih	 od	 lom	 kov	 svo 	 je 	 raz 	 pra 	 ve. 	 T udi	 zanj 	 ve 	 lja 	 to 	 rej 	 le 	
splo 	 šna 	 ugo 	 to 	 vi	 tev ,	 po	 ka 	 te 	 ri 	 so 	 bili	 glav 	 no	 iz	 ho	 diš	 če 	 fran 	 co 	 ske 	 glas 	 be -
ne 	 teo 	 ri 	 je 	 17.	 stol. 	 tri 	 je 	 ključ	 ni	 pis 	 ci 	 ta 	 krat 	 pol	 pre 	 te 	 kle 	 ga 	 ča 	 sa: 	 Hei 	 nrich 	
Gla 	 rean, 	 Franc 	 hi	 no	 Ga ff 	 u	 rio 	 in	 Gio	 se ff 	 o	 Zar 	 li 	 no.
59
	 Ker 	 vpra 	 ša 	 nje, 	 kaj 	 je 	
Des 	 car 	 tes 	 prev 	 zel 	 od	 ka 	 te 	 re 	 ga 	 pis 	 ca, 	 ni	 od	 go	 vor 	 je 	 no,	 je 	 tež 	 ko	 re 	 či,	 kaj 	
na 	 tanč 	 no 	 je 	 v	 nje 	 go 	 vem 	 Kom 	 pen 	 di	 ju	 no	 ve 	 ga. 	 Kljub	 temu 	 se 	 zdi,	 da 	 so 	
ne 	 ka 	 te 	 re 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 ve 	 iz	 pe 	 lja 	 ve 	 in	 teo 	 re 	 mi	 iz	 vir 	 ni:	 tako 	 npr .	 raz 	 pra 	 va 	 o	
pet– 	 in	 se 	 dem 	 dob 	 no 	 sti, 	 »teo 	 ri 	 ja« 	 glas 	 be 	 ne 	 ga 	 do	 je 	 ma 	 nja, 	 de 	 li	 tev 	 in	 ter -
va 	 lov 	 na 	 kon	 so 	 nan 	 ce, 	 stop 	 nje 	 in	 di	 so 	 nan 	 ce, 	 po	 skus 	 iz	 pe 	 lja 	 ve 	 in	 ter 	 va 	 lov	
Gr o 	 ve	Dic	 tio	 nary	of 	Mu	 sic 	and	Mu	 si 	 cians. 	Se	 cond 	edi	 tion, 	19,	Lon	 don	2001,	str . 	635.	
58
  Sei 	 del, 	 W .,	»Französisc 	 he 	Mu	 sikt 	 heo 	 rie 	im	16.	un d	17.	Ja 	 hr 	 hun	 dert«, 	str . 	46.	
59
  Sei 	 del, 	 W .,	»Französisc 	 he 	Mu	 sikt 	 heo 	 rie 	im	16.	un d	17.	Ja 	 hr 	 hun	 dert«, 	str . 	42.
DESCAR TESOVOV 	KOMPENDIJ	 V 	ZGODOVINI	GLASBENOTEORETSKE	 . . .
148
zgolj	 na 	 os 	 no	 vi	 arit 	 me 	 tič 	 ne 	 vr 	 ste, 	 raz 	 miš	 lja 	 nje 	 o	 smi 	 slu 	 sto 	 penj, 	 ugo-
tav 	 lja 	 nje 	 skup 	 nih 	 ter 	 mi 	 nov 	 so 	 sed 	 njih 	 hek 	 sa 	 kor 	 dov 	 in 	 še 	 kaj. 	 V en 	 dar 	 pa 	
mo 	 re 	 bit 	 ne 	 glas 	 be 	 no 	 teo 	 ret 	 ske 	 no 	 vo 	 sti 	 spi 	 sa 	 niso 	 nje 	 go 	 va 	 najz 	 na 	 čil 	 nej 	 ša 	
last 	 nost: 	 Des 	 car 	 tes 	 je 	 že 	 zna 	 na 	 spoz 	 na 	 nja 	 po 	 sta 	 vil 	 v 	 novo 	 luč, 	 jih 	 vi 	 del 	
na 	 novo,	 zla 	 sti 	 pa 	 jih	 je 	 sku 	 šal 	 si 	 ste 	 ma 	 tič 	 no	 iz	 pe 	 lja 	 ti 	 in	 us 	 kla 	 di	 ti. 	 T a 	 vi	 dik 	
Kom 	 pen 	 di 	 ja, 	 ki 	 sodi 	 v 	 raz 	 pra 	 vo 	 o 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 vem 	 na 	 či 	 nu 	 miš 	 lje 	 nja 	 oz. 	 o 	
nje 	 go 	 vi 	me 	 to 	 di, 	je 	po	 mem 	 bnej 	 ši 	od	vse 	 bin 	 skih 	no	 vo 	 sti 	spi 	 sa.
Č e	 ga 	 gle	 da 	 mo	 z	 ozi	 rom 	 na 	 vse 	 bi	 no,	 mo	 re 	 mo	 Des 	 car 	 te 	 sov 	 Kom-
pen	 dij	 o	 glas 	 bi	 sled 	 njič	 pre 	 so 	 ja 	 ti 	 tudi 	 s 	 sta 	 liš	 ča 	 v	 njem	 izrec 	 no	 izra 	 že	 nih 	
ali 	 im	 pli	 cit 	 no	 pri 	 sot 	 nih	 glas 	 be	 noe	 stet 	 skih 	 mi	 sli 	 in	 raz 	 lag. 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 ve	 ga 	
Kom	 pen	 di	 ja 	 ali 	 ka 	 ke	 ga 	 nje	 go	 ve	 ga 	 od	 lom	 ka 	 si 	 cer 	 ni	 mo	 go	 če	 ime	 no	 va 	 ti 	
glas 	 be	 na 	 es 	 te 	 ti 	 ka 	 in	 mi	 sli 	 ti 	 s 	 tem 	 na 	 da 	 naš 	 nji	 po	 men	 tega 	 izra 	 za; 	 ne	 le	 zato, 	
ker 	 je	 es 	 te 	 ti 	 ka 	 kot 	 sa 	 mo	 stoj 	 na 	 miš	 ljenj	 ska 	 dis 	 ci 	 pli	 na 	 na 	 sta 	 la 	 še	 le	 več	 kot 	
sto 	 let 	 je	 po	 Des 	 car 	 te 	 so 	 vem	 Kom	 pen	 di	 ju,	 pač 	 pa 	 tudi 	 za 	 ra 	 di	 poj	 mo	 va 	 nja 	
umet 	 no	 sti, 	 ka 	 kr 	 šno	 je	 ob	 sta 	 ja 	 lo	 v	 17.	 stol.; 	 bilo	 je	 na 	 mreč 	 tak 	 šno,	 da 	 ni 	
omo	 go	 ča 	 lo	 ti 	 ste 	 ga, 	 še	 le	 ka 	 sne 	 je	 na 	 sta 	 le	 ga 	 raz 	 prav 	 lja 	 nja, 	 ki	 se 	 poj	 mu	 je	 kot 	
pra 	 va 	 fi 	 lo	 zof	 ska 	 es 	 te 	 ti 	 ka.
60
	 Des 	 car 	 tes 	 se 	 v	 glas 	 be 	 noe	 stet 	 skih 	 in	 glas 	 be	 no	 fi -
lo	 zof	 skih 	 pre 	 gle 	 dih	 si 	 cer 	 po	 go	 sto 	 ome 	 nja, 	 saj 	 je	 sta 	 rej 	 ša 	 glas 	 be	 noe 	 stet 	 ska 	
in	 glas 	 be 	 no	 fi 	 lo	 zof	 ska 	 mi	 sel 	 nas 	 ploh	 naj 	 več 	 krat 	 re 	 kon	 strui 	 ra 	 na 	 iz	 drob 	 nih 	
iz 	 trž 	 kov .	 Ome 	 nja 	 se 	 v 	 zve 	 zi	 z 	 is 	 ka 	 njem 	 ma 	 te 	 ma 	 tič 	 no	 izraz 	 lji	 vih 	 in	 s 	 tem 	
pre 	 ver 	 lji	 vih 	 te 	 me 	 ljev 	 glas 	 be, 	 v 	 zve 	 zi 	 z 	 ra 	 cio 	 na 	 li	 stič 	 nim 	 pre 	 pri 	 ča 	 njem, 	
da 	 so 	 učin 	 ki 	 umet 	 no 	 sti 	 spoz 	 nav 	 ni,
61
	 v	 zve 	 zi 	 z 	 raz 	 prav 	 lja 	 njem 	 o	 vpli	 vu	
ra 	 cio 	 na 	 liz 	 ma 	 na 	 glas 	 be 	 no 	 es 	 te 	 ti 	 ko,
62
	 v 	 zve 	 zi 	 s 	 teo 	 ri 	 jo	 afek 	 tov ,	 več 	 krat 	 pa 	
se 	 ome	 nja 	 tudi 	 vpliv	 kar 	 te 	 zi	 ja n	 ske 	 mi	 sli ,	 npr .	 Des 	 car 	 te 	 so 	 ve	 ga 	 poj	 mo	 va 	 nja 	
ja 	 sno 	 st i	 in	 ra z	 vid	 no	 st i	 na 	 ne 	 ka 	 t e 	 re 	 e s 	 t e 	 t i	 ke 	 18.	 st ol.
63
	 Kljub	 t emu	 je 	 po	 jem 	
»Des 	 car 	 te 	 so 	 va 	 glas 	 be 	 na 	 es 	 te 	 ti 	 ka« 	 vpraš 	 ljiv .	 V 	 delu 	 so 	 dob	 ne 	 fi 	 lo	 zo	 fi 	 je 	 je 	
pri 	 sot 	 no 	pre 	 pri 	 ča 	 nje, 	 da 	kar 	 te 	 zi	 jans 	 tvo 	ne 	vklju	 ču	 je 	 na 	 stav 	 kov	es 	 te 	 ti 	 ke. 	
Še 	 več: 	 ob	 upo	 šte 	 va 	 nju	 ana 	 li	 ze 	 us 	 trez 	 nih	 od	 lom	 kov	 Kom	 pen 	 di	 ja 	 o	 glas -
bi 	 je 	 bila 	 iz	 pe 	 lja 	 na 	 mi	 sel, 	 da 	 kar 	 te 	 zi	 jan 	 ska 	 fi 	 lo	 zo 	 fi 	 ja 	 ni	 mo	 gla 	 pri 	 pe 	 lja 	 ti 	
do 	 fi 	 lo 	 zof	 ske 	 es 	 te 	 ti 	 ke.
64
	 A 	 ne 	 gle 	 de 	 na 	 upra 	 vi	 če 	 nost 	 ali 	 neu 	 pra 	 vi	 če 	 nost 	
ta 	 ke 	 ga 	 ra 	 zu 	 me 	 va 	 nja 	 raz 	 mer 	 ja 	 med 	 kar 	 te 	 zi	 jan 	 sko 	 fi 	 lo 	 zo	 fi 	 jo	 in 	 fi 	 lo	 zof	 sko 	
es 	 te 	 ti 	 ko,	 je 	 iz	 Kom	 pen 	 di	 ja 	 ven 	 dar 	 le 	 raz 	 vi	 den 	 Des 	 car 	 te 	 sov 	 šir 	 ši 	 po	 gled 	
60
  Kreft, 	L ., 	nav . 	delo, 	str . 	899.
61
  Goe 	 hr ,	 L., 	 Spars 	 hott, 	 F .	 E.,	 Bo	 wie, 	 A.,	 Da 	 vies, 	 S.,	 »Phi	 lo 	 sophy 	 of 	 mu	 sic«, 	 The	 New	
Gr o	 ve	 Dic 	 tio	 nary 	 of 	 Mu	 sic	 and	 Mu	 si	 cians. Se cond edi tion,	 19,	 Lon	 don	 2001,	 str .	 610,	
612. 
62
  Bow	 man, 	 W .	D.,	Phi lo sop hi cal Pers pec ti ves on Mu sic, Ox 	 ford 	1998,	str . 	72.	
63
  Lipp	 man, 	 E.,	 A 	 Hi	 story 	 of 	 W e	 stern 	 Mu	 si	 cal	 Aest	 he	 tics,	 Lin	 coln, 	 Lon 	 don 	 1994,	 str .	 81,	
85; 	Sod	 nik, 	 A., 	nav . 	delo, 	str . 	104.	
64
  Kreft, 	L.,	nav . 	delo, 	str . 	900–903,	920.	
J. 	SNOJ, 	 	GLASBA 	KOT 	PREDMET 	KAR TEZIJANSKEGA 	 VIDENJA 	SVET A
149
na 	 glas 	 bo	 in 	 njen 	 smi 	 sel; 	 ker 	 je 	 ta 	 zno	 traj 	 sebe 	 skla 	 den 	 in	 raz 	 poz 	 na 	 ven, 	
lah 	 ko	 go	 vo	 ri 	 m o	 o	 »De s 	 c ar 	 t e 	 so 	 vi 	 glas 	 be 	 ni 	 e s 	 t e 	 t i	 ki«,
65
	 č e 	 ra 	 z u 	 m e 	 m o	 s 	 t e m	
izra 	 zom 	 raz 	 prav 	 lja 	 nje 	 –	 tudi 	 ono	 pred 	 na 	 stan 	 kom	 fi 	 lo	 zof	 ske 	 es 	 te 	 ti 	 ke 	 –	 o	
sm i	 sl u,	 na 	 me 	 nu,	 last 	 no	 st ih	 t i	 st ih	 zvoč	 nih	 ob	 jek 	 t ov ,	 ki	 se 	 da 	 ne s 	 poj	 mu	 je 	 jo 	
in 	ime 	 nu	 je 	 jo	kot 	»umet 	 nost«. 	
Os 	 nov	 na 	 vpra 	 ša 	 nja, 	 ki	 se 	 ob	 pre 	 gle 	 du	 Des 	 car 	 te 	 so 	 ve	 tako 	 ra 	 zum	 lje	 ne	
glas 	 be 	 ne 	 es 	 te 	 ti 	 ke 	 za 	 stav 	 lja 	 jo,	 so: 	 kaj 	 je 	 po	 Des 	 car 	 te 	 su 	 glas 	 ba, 	 kaj 	 njen 	
na 	 men, 	 kako 	 ga 	 do 	 se 	 ga 	 in 	 kak 	 šno	 je 	 raz 	 mer 	 je 	 med 	 glas 	 be 	 nim	 ob	 jek 	 tom 	
in	 nje 	 go	 vim	 do	 ži	 vet 	 jem, 	 do	 jet 	 jem. 	 Kot 	 je 	 raz 	 vid	 no	 iz	 uvod	 nih	 mi	 sli 	
Kom	 pen 	 di	 ja, 	 si 	 je 	 Des 	 car 	 tes, 	 tako 	 kot 	 ve 	 lik	 del 	 sta 	 rej 	 še 	 re fl 	 ek 	 si 	 je 	 o	 glas 	 bi 	
sploh, 	 pred 	 stav 	 ljal 	 glas 	 bo	 kot 	 sreds 	 tvo 	 za 	 vzbu 	 ja 	 nje 	 raz 	 lič	 nih	 du	 šev 	 nih	
raz 	 po 	 lo 	 ženj, 	 sled 	 njič 	 sreds 	 tvo 	 za 	 vzbu	 ja 	 nje 	 ugod	 ja 	 in	 ve 	 se 	 lja: 	 glas 	 ba 	 po	
njem 	 sti 	 mu 	 li 	 ra, 	 vzbu	 ja, 	 učin 	 ku 	 je.
66
	 Svoj	 uči 	 nek 	 do	 se 	 ga 	 glas 	 ba 	 prek 	 de -
lo	 va 	 nja 	 zvo 	 ka 	 – 	 po	 slu 	 ša 	 ne 	 kom	 po	 zi 	 ci 	 je 	 –	 na 	 čut 	 slu 	 ha. 	 O	 tem, 	 kaj 	 se 	 ob	
po 	 slu 	 ša 	 nju 	 do 	 ga 	 ja 	 v	 člo	 veš 	 ki 	 no 	 tra 	 njo 	 sti, 	 Des 	 car 	 tes 	 v	 Kom	 pen 	 di	 ju	 ne 	
go 	 vo 	 ri.
67
	 A 	 vse, 	 kar 	 glas 	 ba 	 do	 se 	 ga, 	 do	 se 	 ga 	 z	 raz 	 mer 	 ji 	 med 	 toni 	 kot 	 naj -
manj 	 ši	 mi 	 se 	 stav 	 ni	 mi	 deli 	 kom	 po	 zi	 ci 	 je, 	 se 	 pra 	 vi	 z 	 in	 ter 	 va 	 li,	 ki	 na 	 sto 	 pa 	 jo	
bo	 di	 si 	 so 	 ča 	 sno 	 bo	 di	 si 	 za 	 po	 red 	 no, 	 z 	 rit 	 mi	 in	 dru 	 gi	 mi	 ča 	 sov 	 ni	 mi	 raz 	 mer 	 ji	
zno	 traj 	 po	 slu 	 ša 	 ne 	 sklad 	 be. 	 Vsak 	 in	 ter 	 val, 	 prav 	 tako 	 pa 	 tudi 	 vsak 	 ri 	 tem 	
ima 	 do 	 lo	 če 	 ni	 uči	 nek 	 z	 ozi	 rom 	 na 	 raz 	 mer 	 je 	 oz. 	 raz 	 mer 	 ja, 	 ki	 jih	 pred 	 stav -
lja 	 in	 ki 	 mo	 ra 	 jo	 biti 	 raz 	 lož	 lji	 va 	 v	 smi 	 slu 	 arit 	 me 	 tič 	 ne 	 ga 	 za 	 po	 red 	 ja, 	 saj 	 bi	
bila 	 dru 	 ga 	 če 	 za 	 zaz 	 na 	 va 	 nje 	 pre 	 več 	 za 	 ple 	 te 	 na. 	 Če 	 prav 	 os 	 ta 	 ja 	 Des 	 car 	 tes 	
pri 	 na 	 va 	 ja 	 nju 	 učin 	 kov 	 po 	 sa 	 mič 	 nih 	 in 	 ter 	 va 	 lov ,	 rit 	 mov ,	 le 	 na 	 za 	 čet 	 ku 	 poti, 	
je 	 očit 	 no 	 pre 	 pri 	 čan, 	 da 	 so 	 učin 	 ki 	 in 	 ter 	 va 	 lov ,	 rit 	 mov 	 in 	 dru 	 ge 	 ga 	 do 	 loč 	 lji 	 vi 	
z 	 ozi 	 rom 	 na 	 raz 	 mer 	 ja, 	 ki 	 jih 	 pred 	 stav 	 lja 	 jo, 	 in 	 da 	 je 	 uči 	 nek 	 kom 	 po 	 zi 	 ci 	 je 	
kot 	 ce 	 lo 	 te 	 neke 	 vr 	 ste 	 se 	 šte 	 vek 	 ali 	 zmno 	 žek 	 učin 	 kov 	 vseh 	 v 	 njej 	 pri 	 sot 	 nih 	
raz 	 me 	 rij, 	 se 	 pra 	 vi 	 učin 	 kov 	 nje 	 nih 	 in 	 ter 	 va 	 lov ,	 rit 	 mov 	 in 	 vse 	 ga 	 dru 	 ge 	 ga, 	
kar 	 je 	 v 	 kom 	 po 	 zi 	 ci 	 ji 	 mo 	 go 	 če 	 do 	 je 	 ti 	 kot 	 raz 	 mer 	 je. 	 Ob 	 vsem 	 tem 	 Des 	 car -
tes 	 ne 	 pred 	 po 	 stav 	 lja 	 ali 	 vsaj 	 ne 	 raz 	 vi 	 ja 	 mi 	 sli 	 na 	 mož 	 nost, 	 da 	 bi 	 zaz 	 na 	 va, 	
po 	 do 	 ži 	 vet 	 je 	 ob 	 jek 	 ta 	 ne 	 bilo 	 v 	 skla 	 du 	 z 	 ob 	 jek 	 tom 	 sa 	 mim, 	 se 	 pra 	 vi, 	 da 	
bi 	 bila 	 pred 	 sta 	 va, 	 ki 	 na 	 sta 	 ne 	 v 	 za 	 ve 	 sti, 	 raz 	 lič 	 na 	 od 	 real 	 no 	 bi 	 va 	 jo 	 če 	 ga 	
ob 	 jek 	 ta. 	 Des 	 car 	 tes 	 se 	 si 	 cer 	 za 	 ve 	 da, 	 da 	 ču 	 ti 	 niso 	 za 	 nes 	 lji 	 vi, 	 ven 	 dar 	 prav 	
65
		 Di 	 ser 	 ta 	 ci 	 ja 	 s 	 tako 	 za 	 miš	 lje 	 no	 temo, 	 obra 	 nje 	 na 	 na 	 uni 	 ver 	 zi	 v	 Leuv 	 nu 	 1990, 	 ob	 sno 	 va 	 nju 	
tega 	 za 	 pi 	 sa 	 ni 	 bila 	 do	 stop 	 na: 	 W ymeersch, 	 B.	 van, 	 Es sai sur l’esthéti que mu si ca le de 
Des car tes. 
66
		 Pre 	 lom	 sti 	 mu	 la 	 tiv 	 ne 	 ga 	 in	 ne 	 ja 	 sne 	 za 	 čet 	 ke 	 kog	 ni	 tiv 	 ne 	 ga 	 kon	 cep 	 ta 	 glas 	 be 	 je 	 v	 zve 	 zi	 z	
raz 	 pra 	 vo 	o	Des 	 car 	 te 	 su 	v	Leib 	 ni 	 zo 	 vi 	fi 	 lo 	 zo 	 fi 	 ji 	zaz 	 nal 	Kivy ,	P .,	nav . 	delo, 	str . 	38–40.	
67
	 	 T e 	 im	 pli	 ka 	 ci 	 je 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 ve 	 ga 	 Kom	 pen 	 di	 ja 	 je 	 na 	 os 	 no	 vi	 nje 	 go	 vih	 Les 	 pas 	 sions 	 de 	 l’âme 	
raz 	 vil	Kivy , 	P .,	nav . 	delo, 	str . 	32–36.	
DESCAR TESOVOV 	KOMPENDIJ	 V 	ZGODOVINI	GLASBENOTEORETSKE	 . . .
150
o b 	 t em	 po	 sta 	 vi	 zah 	 te 	 vo,	 da 	 mo	 ra 	 jo	 biti 	 raz 	 mer 	 ja 	 v	 ob	 jek	 tu 	 tak 	 šna, 	
da 	 jih	 mo	 re 	 jo	 ču	 ti 	 prav 	 spoz 	 na 	 ti, 	 spoz 	 na 	 ti 	 tak 	 šna, 	 kot 	 so. 	 Z	 dru 	 gi	 mi 	
be	 se 	 da 	 mi,	 mla 	 di	 Des 	 car 	 tes 	 ne	 raz 	 vi	 ja 	 mož	 no	 sti, 	 da 	 bi	 ob	 zaz 	 na 	 va 	 nju 	
de	 lo	 va 	 la 	 tudi 	 »fan 	 ta 	 zi	 ja«, 	 ki	 jo	 ome	 nja 	 v	 Raz 	 pra 	 vi	 o	 me	 to 	 di	 in	 za 	 ra 	 di 	
ka 	 te 	 re 	 se 	 mo	 re 	 jo	 zaz 	 na 	 ve	 v	 no	 tra 	 njo	 sti 	 zaz 	 na 	 va 	 jo	 če	 ga 	 sub 	 jek	 ta 	 tudi 	
spre 	 mi	 nja 	 ti 	 in	 na 	 sta 	 ja 	 ti 	 celo 	 sa 	 mo	 dej	 no.
68
	 Ob	 jekt 	 in	 nje	 go	 ve	 last 	 no	 sti, 	
nje	 go	 va 	 ra z	 mer 	 ja, 	 se 	 po	 Kom	 pen	 di	 ju	 očit 	 no	 ved	 no	 ena 	 ko	 vt i	 sku 	 je	 jo	 v 	
zaz 	 na 	 va 	 jo	 či	 sub 	 jekt; 	 med	 ob	 jek	 tom 	 in	 zaz 	 na 	 vo,	 med	 fi 	 zis 	 in	 aist 	 he	 sis 	
ni	 raz 	 ko	 ra 	 ka. 	 T o	 tudi 	 po	 me	 ni,	 da 	 si 	 Des 	 car 	 tes 	 v	 svo 	 jem	 Kom	 pen	 di	 ju 	
ne	 pred 	 stav 	 lja, 	 da 	 bi	 raz 	 lič	 ni	 zaz 	 na 	 va 	 jo	 či	 sub 	 jek	 ti 	 mo	 gli	 isti 	 ob	 jekt 	
vi	 de	 ti 	 oz.	 sli 	 ša 	 ti 	 raz 	 lič	 no.	 S	 tem 	 pa 	 je,	 kot 	 je	 bilo	 že	 ome	 nje	 no,	 glas -
ba 	 v	 Des 	 car 	 te 	 so 	 vem	 spi 	 su 	 zu	 naj 	 real 	 nih	 zgo	 do	 vin	 skih 	 oko	 liš	 čin	 in 	
real 	 ne	 ga 	zgo	 do	 vin	 ske 	 ga 	do	 ga 	 ja 	 nja. 	
Raz 	 mi	 slek 	 o	 Des 	 car 	 te 	 so 	 vi	 glas 	 be	 ni	 es 	 te 	 ti 	 ki	 lah 	 ko	 za 	 klju	 či	 mo 	
ta 	 ko	 le:	 Des 	 car 	 tes 	 ver 	 ja 	 me,	 da 	 med	 ob	 jek	 tom 	 in	 nje	 go	 vo	 zaz 	 na 	 vo	 oz. 	
po	 do	 ži	 vet 	 jem	 ni	 ra z	 loč	 ka ;	 pra v	 t ako 	 ver 	 ja 	 me,	 da 	 je	 učin	 ko	 va 	 nje	 glas -
be	 ne	 ga 	 dela 	 pre k	 ra z	 mi	 sl e	 ka 	 o	 učin	 ko	 va 	 nju	 v	 njem	 pri 	 sot 	 nih	 ra z	 me	 ri j 	
spoz 	 nav 	 no	 in	 do	 loč	 lji	 vo	 –	 do	 loč	 lji	 vo	 zno	 traj 	 ene	 ga 	 sa 	 me	 ga, 	 na 	 is 	 tem 	
prin 	 ci 	 pu	 ute 	 me	 lje	 ne	 ga 	 raz 	 la 	 gal 	 ne	 ga 	 si 	 ste 	 ma. 	 S	 tem 	 je	 Des 	 car 	 te 	 sov	
glas 	 be	 noe	 stet 	 ski 	po	 gled	izra 	 zi	 to 	ra 	 cio 	 na 	 li	 sti 	 čen.
Kot 	 je	 bilo	 ome	 nje	 no,	 se 	 Des 	 car 	 tes 	 v	 Kom	 pen	 di	 ju	 ka 	 že	 kot 	 zu-
najz 	 go	 do	 vin	 sko 	 mi	 sle 	 či	 raz 	 prav 	 lja 	 lec: 	 nik	 jer 	 ne	 ome	 nja 	 glas 	 be	 sta -
rej 	 ših,	 mlaj 	 ših,	 nik	 jer 	 niti 	 malo 	 ne	 na 	 ka 	 zu	 je	 mi	 sli, 	 da 	 bi	 bila 	 glas 	 ba 	
ne	 kaj 	 zgo	 do	 vin	 ske 	 ga, 	 ne	 kaj, 	 kar 	 se 	 spre 	 mi	 nja 	 iz	 ča 	 sa 	 v	 čas 	 in	 kar 	 je	 v 	
do	 lo	 če	 nem	 raz 	 mer 	 ju	 do	 real 	 ne	 ga 	 živ	 lje	 nja. 	 Z	 dru 	 gi	 mi	 be	 se 	 da 	 mi:	 Des -
car 	 te 	 so 	 va 	 glas 	 be	 na 	 es 	 te 	 ti 	 ka 	 ne	 vidi	 zgo	 do	 vin	 ske 	 raz 	 sež 	 no	 sti 	 glas 	 be. 	
Des 	 car 	 tes 	 ima 	 do	 glas 	 be	 tak 	 od	 nos 	 kot 	 do	 ka 	 te 	 re 	 ga 	 koli	 dela 	 stvar -
no	 sti, 	 ki	 je	 tak, 	 ka 	 kr 	 šen	 je,	 ne	 gle	 de	 na 	 zgo	 do	 vin	 ske 	 oko	 liš	 či	 ne,	 in	 ki 	
je	kot 	ne	 kaj, 	kar 	je	mo	 go	 če	vi	 de	 ti 	kot 	ob	 jekt, 	do	 stop 	 no	spoz 	 na 	 va 	 nju 	
in	ra 	 zi	 sko 	 va 	 nju.	 T o	po	 me	 ni,	da 	so 	za 	Des 	 car 	 te 	 sa 	nez	 go	 do	 vin	 ski 	tudi 	
glas 	 be	 no	 teo 	 ret 	 ski 	 si 	 ste 	 mi,	 si 	 stem 	 in	 ter 	 va 	 lov ,	 mo	 du	 si 	 itd. 	 Des 	 car 	 tes 	
si 	 očit 	 no	 ne	 pred 	 stav 	 lja, 	 da 	 bi	 imel	 po	 jem	 in	 ter 	 va 	 la 	 kot 	 po	 jem	 tudi 	
sam 	 zgo	 do	 vin	 sko 	 raz 	 sež 	 nost, 	 ali 	 da 	 bi	 bili	 mo	 du	 si, 	 če	 prav 	 ab 	 strak 	 ci 	 je, 	
ve	 za 	 ni	 na 	 glas 	 bo	 kot 	 ne	 kaj 	 zgo	 do	 vin	 ske 	 ga. 	 Z	 vsem 	 tem 	 je	 Des 	 car 	 tes 	
na 	 raz 	 voj	 ni	 čr 	 ti 	 in	 v	 skla 	 du	 s 	 svo 	 ji	 mi	 ka 	 sne 	 je	 izra 	 že	 ni	 mi	 spoz 	 na 	 nji: 	
da 	 je	 ti 	 sto, 	 kar 	 se 	 do	 je	 ma 	 s 	 ču	 ti, 	 manj 	 re 	 snič 	 no	 od	 ti 	 ste 	 ga, 	 kar 	 do	 je-
ma 	 um,
69
	 in	 da 	 je	 o	 eni	 stva 	 ri 	 mož	 na 	 le	 ena 	 re 	 sni 	 ca.
70
	 Kot 	 im	 pli	 ci 	 ra 	
68
  Des car tes, R., Dis cours de la métho de,	str . 	55.	
J. 	SNOJ, 	 	GLASBA 	KOT 	PREDMET 	KAR TEZIJANSKEGA 	 VIDENJA 	SVET A
151
Kom	 pen	 dij,	 je	 tudi 	 o	 glas 	 bi,	 za 	 ka 	 te 	 ro 	 si 	 je	 mla 	 di	 Des 	 car 	 tes 	 očit 	 no 	
pred 	 stav 	 ljal, 	 da 	 je	 v	 smi 	 slu 	 nje	 go	 vih	 ka 	 snej 	 ših	 iz	 jav 	 »ena 	 stvar«, 	 ki 	
se 	 ne	 spre 	 mi	 nja 	 s 	 ča 	 som, 	 mož	 na 	 le	 »ena 	 re 	 sni 	 ca«. 	 Edi	 no,	 v	 če	 mer 	
vidi	 Des 	 car 	 tes 	 zgo	 do	 vin	 sko 	 raz 	 sež 	 nost 	 glas 	 be,	 je	 raz 	 prav 	 lja 	 nje	 o	 njej 	
samo, 	tj. 	od	 kri 	 va 	 nje	re 	 sni 	 ce 	o	njej.	Zgo	 do	 vin	 skost 	se 	v	Kom	 pen	 di	 ju 	
ka 	 že	 tako 	 le	 kot 	 zgo	 do	 vin	 ska 	 raz 	 sež 	 nost 	 sa 	 me	 ga 	 spoz 	 na 	 va 	 nja, 	 ki	 je 	
spoz 	 na 	 va 	 nje	 ved	 no	 ena 	 ke	 ga 	 ob	 jek	 ta, 	 kot 	 zgo	 do	 vin	 skost 	 pa 	 vid	 na 	 npr . 	
v	 tem, 	 da 	 se 	 mi	 sli 	 sta 	 rej 	 ših	 pis 	 cev ,	 Zar 	 li	 na, 	 pre 	 se 	 ga 	 jo	 in	 da 	 na 	 sta 	 ja -
jo	dru 	 gač 	 ne	 in	 bolj	 še.	T ak 	 šno	 zu	 najz 	 go	 do	 vin	 sko 	 poj	 mo	 va 	 nje	glas 	 be 	
je	 da 	 leč	 od	 ti 	 ste 	 ga 	 vi	 de	 nja 	 umet 	 no	 sti, 	 po	 ka 	 te 	 rem 	 je	 ta 	 izrec 	 no	 plod 	
člo	 veš	 ke	 ga 	duha, 	ki	vi	 so 	 ko	pre 	 se 	 ga 	na 	 ra 	 vo.
71
 
Prav 	 t ak 	 šno	 nez	 go	 do	 vin	 sko 	 poj	 mo	 va 	 nje	 glas 	 be,	 pre 	 pri 	 ča 	 nje, 	
da 	 je	 glas 	 ba 	 »ena 	 stvar«, 	 o	 ka 	 te 	 ri 	 je	 mož	 na 	 le	 »ena 	 re 	 sni 	 ca«, 	 pa 	 je 	
Des 	 car 	 te 	 su 	 omo	 go	 ča 	 lo	 in	 na 	 re 	 ko	 va 	 lo	 »me	 to 	 do«,	 »pot«, 	 po	 ka 	 te 	 ri 	 se	
je	 sku 	 šal 	 pre 	 bi	 ti 	 od	 za 	 čet 	 nih	 ugo	 to 	 vi	 tev 	 do	 raz 	 lag 	 za 	 ple	 te 	 nih	 kom	 po-
zi	 cij 	 skih 	po	 stop 	 kov	in	zaob 	 je	 ti 	ce 	 lo	 to 	z	enim	sa 	 mim	po	 gle	 dom.	Kot 	
je	 bilo	 ome	 nje	 no,	 je	 najz 	 na 	 čil	 nej	 ša 	 čr 	 ta 	 Kom	 pen	 di	 ja 	 o	 glas 	 bi	 prav 	
Des 	 car 	 te 	 sov 	na 	 čin	miš	 lje	 nja, 	nje	 go	 va 	me	 to 	 da 	obrav 	 na 	 ve.	Svo	 ja 	me-
to 	 do	 loš	 ka 	 spoz 	 na 	 nja, 	 ki	 jih	 je	 raz 	 vi	 jal 	 dol	 ga 	 de	 set 	 let 	 ja, 	 je	 Des 	 car 	 tes 	
si 	 cer 	 naj 	 ja 	 sne 	 je	 izra 	 zil	 v	 Raz 	 pra 	 vi	 o	 me	 to 	 di,	 zla 	 sti 	 v	 nje	 nem	 dru 	 gem 	
po	 glav 	 ju.	 A 	 če	 pre 	 so 	 ja 	 mo	 Kom	 pen	 dij	 s 	 sta 	 liš	 ča 	 Raz 	 pra 	 ve	 o	 me	 to 	 di, 	
mo	 re 	 mo	 vi	 de	 ti, 	 da 	 je	 bil	 nje	 gov	 dvaind 	 vaj 	 set 	 let 	 ni	 pi	 sec 	 že	 od	 loč	 no	 na 	
poti 	 svo 	 jih	 še	 le	 ka 	 sne 	 je	 do	 konč	 no	 izob	 li	 ko	 va 	 nih	 in	 izra 	 že	 nih	 spoz 	 nanj. 	
V 	 dr u	 gem	 me	 t o	 do	 loš	 kem	 »pra 	 vi	 lu«	 Raz 	 pr a 	 ve	 Des 	 c ar 	 t es 	 ugo	 t av 	 lja, 	 da 	
je	 tre 	 ba 	 vse 	 za 	 ple	 te 	 no	 raz 	 sta 	 vi	 ti 	 na 	 pre 	 pro 	 sto; 	 v	 tret 	 jem	 go	 vo	 ri 	 o	 tem, 	
da 	 je	 pri 	 raz 	 vi	 ja 	 nju	 mi	 sli 	 in	 spoz 	 nanj 	 tre 	 ba 	 za 	 če	 ti 	 z	 na 	 je	 no	 stav 	 nej	 šim 	
in	 se 	 le	 po	 sto 	 po	 ma 	 vzpe	 nja 	 ti 	 k	 bolj	 za 	 ple	 te 	 ne	 mu;	 v	 na 	 da 	 lje	 va 	 nju	 pa 	
ori 	 še,	 kako 	 so 	 dol	 ge	 geo	 me	 trič 	 ne	 iz	 pe	 lja 	 ve	 in	 do	 ka 	 zi	 vzbu	 di	 li	 v	 njem 	
pred 	 sta 	 vo,	 da 	 je	 vsa 	 ko	 člo	 veš	 ko	 spoz 	 na 	 va 	 nje	 in	 zna 	 nje	 po	 dob	 no	 geo-
me	 t rič 	 ne	 mu:	 t udi	 naj 	 bolj	 za 	 ple	 t e	 ni	 geo	 me	 t rič 	 ni	 do	 ka 	 zi	 t e	 me	 lji	 jo	 le	 na 	
zelo	 pre 	 pro 	 stih, 	 ja 	 sno 	 raz 	 vid	 nih	 in	 zato 	 ned	 vom	 nih	 spoz 	 na 	 njih,	 pri 	
če	 mer 	 je	 jams 	 tvo 	 nji	 ho	 ve	 pra 	 vil	 no	 sti 	 pra 	 vil	 nost 	 vsa 	 ke	 ga 	 po	 sa 	 mič	 ne	 ga 	
ko	 ra 	 ka 	 v	 iz	 pe	 lje	 val 	 nem	 po	 stop 	 ku;	 in	 na 	 enak 	 na 	 čin	 je	 mo	 go	 če	 pri 	 ti 	
do	pre 	 ver 	 lji	 vo	pra 	 vil	 nih	spoz 	 nanj 	tudi 	na 	dru 	 gih	po	 droč 	 jih.
72
	Ob	teh 	
iz	 ja 	 vah 	si 	ni	tež 	 ko	pred 	 stav 	 lja 	 ti, 	da 	se 	je	mla 	 de	 mu	Des 	 car 	 te 	 su 	 zde	 la 	
69
  Des car tes, R., Me	 di 	 ta	 ci	 je	o	prvi	fi 	 lo	 zo	 fi 	 ji, 	prev . 	P .	Si	 mo	 ni	 ti, 	Ljub	 lja 	 na 	1973,	II,	10,	16.	
70
  Des car tes, R., Dis cours de la métho de, str. 21. 
71
  He 	 gel, 	G.	 W .	F., Ein lei tung in die Ästhe tik, W . 	Fink 	 V er 	 lag, 	München 	1985,	str . 	20.
72
  Des car tes, R., Dis cours de la métho de,	str . 	18–19.
DESCAR TESOVOV 	KOMPENDIJ	 V 	ZGODOVINI	GLASBENOTEORETSKE	 . . .
152
glas 	 ba 	 in	 vse, 	 kar 	 je	 ve	 del	 in	 pre 	 bral 	 o	 njej,	 moč	 no	 za 	 ple	 te 	 no,	 da 	 pa 	 je 	
hkra 	 ti 	 ver 	 jel,	 da 	 je	 kom	 pli	 ci 	 ra 	 ni	 us 	 troj 	 glas 	 be	 mo	 go	 če	 ra 	 zu	 me	 ti, 	 raz -
lo	 ži	 ti 	 in	 zve	 sti 	 na 	 ne	 kaj 	 os 	 nov	 nih	 prin 	 ci 	 pov .	 Po	 skus 	 to 	 iz	 ve	 sti, 	 vi	 de	 ti 	
gla s 	 bo	 kot 	 za 	 ple 	 t e 	 no,	 ven 	 dar 	 na 	 ne 	 kaj 	 na 	 jo	 snov 	 nej 	 ših	 prin 	 ci 	 pih	 t e	 me	 lje 	 čo 	
da 	 nost, 	 je 	 pri 	 ve 	 del 	 do 	 fi 	 lo 	 zo 	 fo 	 ve 	 ga 	 pr 	 ven 	 ca, 	 Kom 	 pen 	 di 	 ja 	 o 	 glas 	 bi. 	 Na 	
nje 	 go 	 vem 	 za 	 čet 	 ku 	 so 	 tako 	 v 	 ob 	 li 	 ki 	 ak 	 sio 	 mov 	 po 	 da 	 na 	 naj 	 pre 	 pro 	 stej 	 ša 	 in 	
naj 	 ra 	 zvid 	 nej 	 ša 	 spoz 	 na 	 nja 	 o 	 tem, 	 kaj 	 lah 	 ko 	 zaz 	 na 	 va 	 jo 	 in 	 do 	 je 	 ma 	 jo 	 ču 	 ti, 	
ki 	 jim 	 si 	 cer 	 uga 	 ja 	 raz 	 no 	 li 	 kost, 	 in 	 kak 	 šno 	 mora 	 biti 	 ti 	 sto, 	 kar 	 zaz 	 na 	 va 	 jo, 	
da 	 je 	 prav 	 do 	 jem 	 lji 	 vo. 	 Od 	 tod 	 gre 	 raz 	 prav 	 lja 	 nje 	 sklad 	 no 	 s 	 ča 	 sov 	 no 	 in 	
so 	 zvoč 	 nost 	 no 	 raz 	 sež 	 nost 	 jo 	 glas 	 be 	 v 	 dve 	 sme 	 ri: 	 raz 	 prav 	 lja 	 se 	 o 	 mož 	 ni 	 in 	
ne 	 mož	 ni	 ra z	 no	 li	 ko	 st i	 v	 po	 gle 	 du	 ri t 	 ma 	 in	 o	 mož	 ni	 in	 ne 	 mož	 ni	 ra z	 no	 li	 ko	 st i 	
v 	 po 	 gle 	 du 	 in 	 ter 	 va 	 lov 	 oz. 	 so 	 zvo 	 čij. 	 Z 	 ozi 	 rom 	 na 	 dob 	 lje 	 na 	 spoz 	 na 	 nja 	 je 	
na 	 kon 	 cu 	 raz 	 lo 	 žen 	 in 	 ute 	 me 	 ljen 	 us 	 troj 	 glas 	 be 	 ne 	 ga 	 stav 	 ka 	 in 	 kom 	 po 	 zi 	 cij. 	
Glas 	 ba 	 v	 ce 	 lo	 t i,	 t udi	 za 	 ple 	 t e 	 na 	 in	 t ež 	 ko	 um	 lji	 va, 	 t e 	 me 	 lji	 v	 De s 	 ca r 	 t e 	 so 	 vem	
gle 	 da 	 nju 	tako 	le 	na 	ne 	 kaj 	os 	 nov 	 nih 	in	ja 	 sno 	raz 	 vid 	 nih 	dejs 	 tvih. 	
Ob 	 tej 	 no 	 tra 	 nji 	 in 	 vzroč 	 ni 	 po 	 ve 	 za 	 no 	 sti 	 za 	 ple 	 te 	 nih 	 kom 	 po 	 zi 	 cij 	 skih 	
po 	 stop 	 kov 	 z 	 na 	 či 	 nom 	 čut 	 ne 	 ga 	 zaz 	 na 	 va 	 nja 	 in 	 do 	 je 	 ma 	 nja 	 pa 	 si 	 da 	 naš 	 nji 	
bra 	 lec 	 Kom 	 pen 	 di 	 ja 	 lah 	 ko 	 za 	 sta 	 vi 	 tole 	 vpra 	 ša 	 nje: 	 je 	 bila 	 glas 	 ba, 	 ki 	 jo 	
pred 	 po 	 stav 	 lja 	 Des 	 car 	 te 	 sov 	 spis, 	 tak 	 šna 	 res 	 za 	 ra 	 di 	 vzroč 	 nih 	 po 	 ve 	 zav 	 in 	
z a 	 k o 	 ni	 to 	 sti, 	 ki	 jih	 od	 kri 	 va 	 Kom	 pen	 dij,	 ali 	 pa 	 so 	 Des 	 car 	 te 	 so 	 va 	 spoz 	 na 	 nja 	
o	 glas 	 bi	 zgolj	 po	 sle 	 di	 ca 	 nje	 go	 ve	 ga 	 vna 	 prejš 	 nje	 ga 	 pre 	 pri 	 ča 	 nja 	 o	 tem, 	 da 	 je 	
vse, 	 in	 to 	 rej 	 tudi 	 glas 	 bo,	 mo	 go	 če	 raz 	 lo	 ži	 ti 	 in	 zve	 sti 	 le	 na 	 ne	 kaj 	 os 	 nov	 nih 	
prin 	 ci 	 pov?	 S	 tem 	 vpra 	 ša 	 njem	 se 	 očit 	 no	 od	 pi	 ra 	 prob 	 le	 ma 	 ti 	 ka 	 Des 	 car 	 te 	 so -
ve	 ga 	 »za 	 pr 	 te 	 ga 	 kro 	 ga«, 	 ki	 bi	 ga 	 bilo	 z	 ozi	 rom 	 na 	 vse 	 bi	 no	 Kom	 pen	 di	 ja 	
mo	 go	 če 	 izra 	 zi	 t i	 t a 	 ko	 le: 	 Glas 	 ba 	 je 	 t ak 	 šna 	 zato, 	 ke r 	 je 	 iz	 vna 	 pre jš	 nje 	 ga 	
ve	 de	 nja 	 o	 stvar 	 no	 sti 	 iz	 pe	 lja 	 na 	 me	 to 	 da 	 po	 ka 	 za 	 la, 	 da 	 je	 tak 	 šna. 	 A	 to, 	 ob 	
bra 	 nju	 Des 	 car 	 te 	 so 	 ve	 ga 	 Kom	 pen	 di	 ja 	 o	 glas 	 bi	 po	 ra 	 ja 	 jo	 če	 se 	 vpra 	 ša 	 nje,	 ni	 le 	
vpra 	 ša 	 nje	 Des 	 car 	 te 	 so 	 ve	 ga 	 po	 gle	 da 	 na 	 glas 	 bo,	 saj 	 za 	 de	 va 	 vsa 	 ko	 teo 	 re 	 tič 	 no 	
raz 	 prav 	 lja 	 nje	 o	 njej;	 tako 	 sodi 	 v	 šir 	 ši,	 tudi 	 se 	 da 	 njost 	 za 	 de	 va 	 jo	 či	 raz 	 mi	 slek 	
o	fi 	 lo	 zof	 ski 	in	glas 	 bo	 slov 	 ni	re fl 	 ek	 si 	 ji	o	glas 	 bi. 	
Za 	 klju	 či	 mo	 raz 	 miš	 lja 	 nja 	 o	 Des 	 car 	 te 	 so 	 vem	 Kom	 pen	 di	 ju	 s 	 pro 	 sto 	 in	 ter -
pre 	 t a 	 c i	 jo	 nje	 go	 ve	 ga 	 zad 	 nje	 ga 	 od	 st av 	 ka, 	 v	 ka 	 t e	 re m	 mla 	 di	 mi	 sl ec 	 sa m	 kri 	 t ič	 no 	
mo	 tri 	 svo 	 je	 delo.	 Očit 	 no	 je,	 da 	 se 	 za 	 ve	 da 	 po	 manj 	 klji	 vo	 sti, 	 a 	 hkra 	 ti 	 ve	 tudi 	 to, 	
da 	 so 	 v	 spi 	 su 	 »izra 	 že	 ne	 ‘ne	 ka 	 te 	 re’ 	 po	 te 	 ze	 nje	 go	 ve	 ga 	 duha«. 	 Ali	 ni	 Des 	 car 	 tes 	
s 	 temi 	 be	 se 	 da 	 mi	 zad 	 nji	 dan 	 leta 	 1618,	 če	 prav 	 sre 	 di	 vo	 jaš 	 ke	 ga 	 ta 	 bo	 ra 	 in	 vse 	 ga, 	
kar 	se 	je	tam 	do	 ga 	 ja 	 lo,	gle	 dal 	v	svo 	 jo	pri 	 hod	 nost? 	
J. 	SNOJ, 	 	GLASBA 	KOT 	PREDMET 	KAR TEZIJANSKEGA 	 VIDENJA 	SVET A
153
LI	 TE	 RA 	 TU	 RA
PRE	 VO	 DI	IN	IZ 	 DA	 JE	
Des car tes, R., Com pen dium mu si cae,	 Oeu 	 vres 	 de 	 Des 	 car 	 tes, X,	 izd. 	 Ch. 	 Adam 
in P .	 T an 	 nery , 	Pa 	 riz 	1986,	str . 	79–150. 	
Des car tes, R., Com	 pen	 dium 	 of 	 Mu 	 sic,	prev. W .	 Ro 	 bert ,	 uvod	 in 	 opom	 be 	 na 	 pi	 sal 	
Ch.	 Kent ,	 Ame 	 ri 	 can 	 In 	 sti 	 tu 	 te 	 of 	 Mu	 si 	 co 	 logy 	 1961	 (Mu	 si 	 co 	 lo 	 gi	 cal 	 Stu 	 dies 	
and 	Do	 cu 	 ments, 	8).	
Des car tes, R., Leit 	 fa 	 den 	 der	 Mu 	 sik,	prev. J.	 Brockt ,	 Darm 	 stadt 	 1978	 (T ex 	 te 	 zur 	
Forsc 	 hung, 	28). 	
Ari 	 sto 	 te 	 les, Me	 ta	 fi 	 zi	 ka, 	prev. V . 	Ka 	 lan ,	Ljub	 lja 	 na 	1999.	
Augst, 	 B.,	 »Des 	 c ar 	 t es’ s 	 Com	 pen	 dium	 on	 Mu	 si c«, 	 Jour	 nal	 of 	 the	 Hi	 story	 of 	 Ideas, 	
XXVI,	1965,	str . 	1 19–132.	
Bail 	 let, 	 A .,	 »Des 	 car 	 te 	 so 	 ve 	 sa 	 nje 	 z 	 dne 	 10. 	 no 	 vem 	 bra 	 1619«, 	 prev .	 M. 	 Bo 	 žo 	 vič, 
Raz pra ve,	 1–2,	 1993, Pr ob le mi, 4–5,	 1993, 	 Fi	 lo	 zo	 fi 	 ja	 skoz	 psi	 hoa	 na	 li	 zo, 
VII, 	str . 	437–441.	
Bel 	 tran 	 do–Pa 	 tier ,	M.–C., Hi stoi r e de la mu si que, Bor 	 das 	1982. 	
Bow	 man, 	 W .	D.,	Phi lo sop hi cal Pers pec ti ves on Mu sic, Ox	 ford 	1998.
Brown, 	H. 	M.,	Mu sic in the Re nais san ce, En 	 gel 	 wood	Cliffs 	1976.
Bur 	 mei 	 ster ,	 J., 	 Mu si ca poe ti ca, izd.	 B. 	 Ri 	 ve 	 ra, 	 Y ale 	 Uni 	 ver 	 sity 	 Press, 	 New 	 Ha -
ven 	1993.
The Cam brid ge Com pa nion to Des car tes, ur . 	J.	Cot 	 ting 	 ham, 	Cam 	 brid 	 ge 	1992.
Co 	 hen, 	 A .,	 »Des 	 car 	 tes, 	 René«, 	 The 	 New 	 Gr o	 ve 	 Dic 	 tio 	 nary 	 of 	 Mu 	 sic 	 and 	 Mu 	 si­
cians. Se cond Edi tion, 7,	Lon 	 don	2001, 	str . 	233–234.	
Co	 ple 	 ston, 	F., A 	Hi	 story	of 	Phi 	 lo	 sophy ,	IV ,	New 	 Y ork, 	Lon	 don,	itd. 	1996.
Cot 	 ting 	 ham, 	 J.,	 »Des 	 car 	 tes, 	 René«, 	 The	 Cam	 brid 	 ge	 Dic 	 tio	 nary 	 of 	 Phi	 lo	 sophy ,	
ur .	R.	 Audi ,	Cam 	 brid 	 ge 	1995,	str . 	193–196.	
Des car tes, R., Co gi ta tio nes pri va tae,	 Oeu 	 vres 	 de 	 Des 	 car 	 tes, X,	 izd. 	 Ch. 	 Adam 
in P . 	 T an 	 nery , 	Pa 	 riz 	1986,	str . 	213–248. 	
Des car tes, R., Cor r es pon dan ce, 	 Oeu 	 vres 	 de 	 Des 	 car 	 tes, IV , 	 ur .	 Ch. 	 Adam in P. 	
T an 	 nery , 	Pa 	 riz 	 1989.
Des car tes, R., Dis cours de la métho de, Oeu 	 vres 	 de 	 Des 	 car 	 tes, 	 VI, 	 izd. 	 Ch. 	 Adam 
154
in P .	 T an 	 nery , 	 Pa 	 riz 	 1982,	 str .	 1–78.	 Slo	 ven 	 ski 	 pre 	 vod: 	 Raz pra va o me to di, 
kako pra vil no vo di ti ra zum ter v zna no stih is ka ti r e sni co. Pra vi la, kako 
na 	 rav	 na	 ti	um	 ske	zmož	 no	 sti, 	prev. B. 	Fur 	 lan, 	Ljub	 lja 	 na 	1957. 
Des car tes, R., Me di ta ci je, prev. P .	Si	 mo 	 ni 	 ti, 	Ljub 	 lja 	 na 	1973. 	
Des car tes, R., Les pas sions de l’âme, Oeu 	 vres 	 de 	 Des 	 car 	 tes, 	 XI, 	 izd. 	 Ch. 	 Adam 
in P . 	 T an 	 nery , 	Pa 	 riz 	1986, 	str . 	291–497.
Eit ner , R., Bio grap hisch­ Bib lio grap hisc hes Quel len­ Le xi kon, Gra dec 
2
1959.	
Gar 	 ber ,	 D .,	 »Des 	 car 	 tes, 	 René«, 	 Rout	 led	 ge 	 Encyc	 lo	 pe 	 dia	 of 	 Phi	 lo 	 sophy ,	 III, 	 Lon-
don, 	New 	 Y ork 	1998,	str . 	1–19.	
Gla 	 rean, 	 H., Do de cac hor don, prev. C. 	 A.	 Mil	 ler , 	 Ame 	 ri 	 can 	 In	 sti 	 tu 	 te 	 of 	 Mu	 si -
co 	 logy 	1965.	
Goe 	 hr ,	 L., 	 Spars 	 hott, 	 F .	 E., 	 Bo 	 wie, 	 A., 	 Da 	 vies, 	 S., 	 »Phi 	 lo 	 sophy 	 of 	 mu 	 sic«, 	The 
New 	 Gr o	 ve	 Dic	 tio	 nary	 of 	 Mu	 sic	 and	 Mu	 si	 cians. Se cond edi tion, 	 19,	 Lon-
don 	2001,	str . 	601–631.
He 	 gel, 	G.	 W .	F., Ein lei tung in die Ästhe tik, W .	Fink 	 V er 	 lag, 	 München 	1985.
Kivy ,	 P., Mu 	 sic 	 Alo 	 ne. 	 Phi 	 lo 	 sop 	 hi 	 cal 	 Ref 	 ec 	 tions 	 on 	 the 	 Pu 	 r ely 	 Mu 	 si 	 cal 	 Ex 	 pe­
rien ce, 	It 	 ha 	 ca 	1990.
Kreft, 	 L.,	 »Des 	 car 	 tes 	 in	 es 	 te 	 ti 	 ka«, 	 T eo ri ja in prak sa, XXXIII,	 1996,	 str .	 898–921. 	
A La tin Dic tio nary , Ox	 ford 	1998	(»Le 	 wis 	and 	Short«). 	
Lipp 	 man, 	E., A 	Hi	 story	 of 	W e	 stern	Mu	 si 	 cal	 Aest	 he	 tics, 	Lin 	 coln, 	Lon	 don	1994.	
Loc 	 ke, 	 A.	 W .,	 »Des 	 car 	 tes 	 and 	 Se 	 ven 	 teenth-Cen 	 tury 	 Mu	 sic«, 	 Mu si cal Quar terly , 
XXI, 	1935,	str . 	423–431.	
Loh 	 mann, 	 J .,	 »Des 	 car 	 tes’ 	 ‘Com 	 pen 	 dium 	 mu 	 si 	 cae’ 	 und 	 die 	 Ent 	 ste 	 hung 	 des 	 neu -
z e i t 	 l i c 	 he n 	 B e wu ß t se i n s« , 	 A r c	 h i v	 f ü r 	 Mu 	 si k 	 w i s 	 se n sc 	 ha f t , 	 XXXVI , 	 19 7 9 ,	
str .	81–104.	
Mas sen keil, G., »Be 	 mer 	 kun 	 gen 	 zum 	 ‘Com 	 pen 	 dium 	 mu 	 si 	 cae’ 	 (1618) 	 des 	 René 	
De s 	 c ar 	 t es«, 	 In t e r n a t i o n a l M u si c o l o g i c al S o c i e t y C on gr e ss R e po rt , VII, 	
Köln 	1958,	str . 	188–191.	
Pir 	 ro, 	 A.,	Des car tes et la mu si que, Pa 	 riz 	1907.	
Ra 	 me 	 au, 	J.-Ph., T r ea ti se on Har mony , prev. Ph. 	Gos 	 sett ,	New 	 Y ork 	1971.	
Rav 	 ni	 kar ,	B., Os	 no 	 ve	glas	 be	 ne 	aku	 sti	 ke	in	in	 for 	 ma 	 ti	 ke, 	Ljub	 lja 	 na 	1999.	
Ro	 dis–Le 	 wis, 	 G.,	 »Des 	 car 	 tes’ 	 life 	 and 	 the 	 de 	 ve 	 lop	 ment 	 of	 his 	 phi	 lo	 sophy«, 	
The Cam brid ge Com pa nion to Des car tes, ur . 	 Cot 	 ting 	 ham, 	 J .,	 Cam 	 brid 	 ge 	
1992, 	str . 	21–57.
Scru 	 ton, 	R., Aest	 he 	 tics 	of 	Mu 	 sic, 	Ox	 ford 	1999.	
Sei 	 del, 	 W ., 	 »Des 	 car 	 tes’ 	 Be 	 mer 	 kun	 gen 	 zur 	 mu	 si 	 ka 	 lisc 	 hen 	 Zeit«, 	 Ar c	 hiv	 für 	 Mu­
sik 	 wis 	 sensc 	 haft, 	XXVII, 	1970,	str . 	267–303.
Sei 	 del, 	 W .,	 »Französisc 	 he 	 Mu	 sikt 	 heo 	 rie 	 im	 16.	 und	 17.	 Ja 	 hr 	 hun	 dert«, 	 Gesc hich te der Mu sikt heo rie, 9, 	 Ent ste hung na tio na ler T ra di tio nen: Fran kr eich, En­
J. 	SNOJ, 	 	GLASBA 	KOT 	PREDMET 	KAR TEZIJANSKEGA 	 VIDENJA 	SVET A
155
gland,	Darm 	 stadt 	1986, 	str . 	1–140.
Sod	 nik, 	 A., 	Des 	 car 	 tes. 	Nje	 go 	 vo 	živ 	 lje 	 nje 	in	fi 	 lo 	 zo 	 fi 	 ja, 	Ljub 	 lja 	 na 	1939.	
Sour ce Rea dings in Mu sic Hi story , izd. 	L. 	 T reit 	 ler ,	New 	 Y ork 	1998.
Ur 	 šič,	M. in Mar 	 kič, 	O., Os no ve lo gi ke, Ljub 	 lja 	 na 	1997.	
W il	 son, 	 B., 	 Bue 	 low ,	 G. 	 J., 	 Hoyt, 	 P .	 A., 	 »Rhe 	 to 	 ric 	 and 	 mu 	 sic«, 	 The 	 New 	 Gr o	 ve 	
Dic	 tio	 nary	 of 	 Mu	 sic	 and	 Mu	 si 	 cians. Se cond edi tion, 21, Lon don 2001, 
str .	260–275.
W ymeersch, 	 B.	 van, Es sai sur l’esthéti que mu si ca le de Des car tes (dok	 tor 	 ska 	
di	 ser 	 ta 	 ci 	 ja, 	Uni	 ver 	 za 	v	Leuv 	 nu, 	1990).	
Zar li no, G., Is ti tu tio ni har m o nic he,	 Be 	 net 	 ke 	
2
1589.	 (Elek 	 tron 	 ska 	 iz	 da 	 ja: 	 The 	 sau -
rus 	mu 	 si 	 ca 	 rum 	ita 	 li 	 ca 	 rum, I,	izd.	F .	 W ie 	 ring, 	Utrecht 	1997.)	
LITERA TURA
156
157
ac ci dens 	 gl. 	per 	ac 	 ci 	 dens
acu tus	3	 vi	 sok 	 ton, 	glas
	 cir 	 ca 	ac u 	 tum 	et 	gra 	 ve	 z 	ozi	 rom 	na 	vi	 ši	 no	
af ec tio – onis f 	 last nost tona
af ec tus – us 	m 	 du	 šev 	 no	raz 	 po	 lo	 že 	 nje
arith me ti cus 3		 gl.	pro 	 por 	 tio
ar ti fi cia lis – e	 gl.	vox
ar ti fi cio sus 3		 gl.	con 	 tra 	 punc 	 tum
au di tus – us 	m 	 sluh
bat tu ta	–ae 	f 		 1.	 na 	 ka 	 zo	 va 	 nje 	 men 	 zur 	 nih	 enot 	 z	 roko, 	 tak 	 ti 	 ra 	 nje; 	
2.	men 	 zur 	 na 	eno 	 ta; 	3.	men 	 zu 	 ra
bat 	 tu 	 ta 	qua 	 dra 	 ta	 dvo	 del 	 na 	men 	 zu	 ra
bat 	 tu 	 ta 	ter 	 tia 	 ta	 tro 	 del 	 na 	men 	 zu	 ra
bas sus	–i	m 	 bas 	 glas
ca den tia – ae f 	 ka den ca
can ta r e 1 peti
can ti le na –ae f 		 sklad 	 ba
can tio – onis f	 sklad 	 ba
can tor –is m  pe vec
can tus – us 	m 	 po	 jo	 či	glas
ce ler –eris 	–ere	 hi 	 ter 	 z	ozi	 rom 	na 	tem 	 po 	ali 	not 	 ne 	vred 	 no	 sti
chor da –ae f 		 1.	čr 	 ta 	 po	 na 	 zar 	 ja 	 jo	 ča 	stru 	 no, 	ton ; 	2.	ton
chor dae na tu ra les 	–arum 	–ium	 f 	 toni 	zno	 traj 	uve 	 ljav 	 lje 	 ne 	 ga 	 ton 	 ske 	 ga 	si 	 ste 	 ma
cla vis –is f 		 ključ
com po ne r e 3	 1. 	kom 	 po	 ni	 ra 	 ti; 	2.	 v	zve 	 zi	z	in 	 ter 	 va 	 li	 se stav lja ti
com po si tus 3	 gl.	con 	 so 	 nan 	 tia
con se quen tia – ae f 		 po 	 sto 	 pek 	ka 	 no	 nič	 ne 	imi	 ta 	 ci 	 je
con so nan tia	–ae 	f	 1.	kon	 so 	 nan 	 ca; 	2.	so 	 ča 	 sni 	in	 ter 	 val 	
	 con 	 so 	 nan 	 ti 	 ae 	sim 	 pli 	 ces	 ok 	 ta 	 va 	in	od	ok	 ta 	 ve 	manj 	 še 	kon	 so 	 nan 	 ce
	 c o n 	 s o 	 n a n 	 t i 	 a e 	 c o m 	 p o 	 s i 	 t a e 	 p r i 	 m a e 	 kon 	 so 	 nan 	 ce, 	 se 	 st av 	 lje	 ne	 iz	 ok	 t a 	 ve	 in	 iz	 kon	 so 	 nan 	 ce, 	
manj 	 še 	od	ok 	 ta 	 ve 	
	 con 	 so 	 nan 	 ti 	 ae 	com 	 po 	 si 	 tae 	se 	 cun 	 dae	 k	 on	 so 	 nan 	 ce, 	 se 	 stav 	 lje 	 ne 	 iz	 dveh 	 ok	 tav 	 in	 iz	 kon-
so 	 nan 	 ce, 	manj 	 še 	od	ok	 ta 	 ve
con so na r e 1 	 biti 	v	kon	 so 	 nanč 	 nem 	od	 no 	 su, 	tvo 	 ri 	 ti 	kon	 so 	 nan 	 co
con tra punc tum	–i	n 	 kon	 tra 	 punkt, 	več 	 gla 	 sni 	sta 	 vek
con 	 tra 	 punc 	 ta 	ar 	 ti 	 fi 	 cio 	 sa	 ka 	 no 	 ni, 	 s 	 ka 	 no 	 nič 	 ni 	 mi 	 po 	 stop 	 ki 	 iz 	 pe 	 lja 	 ne 	 sklad 	 be 	
con 	 tra 	 punc 	 tum 	dua 	 rum 	vo	 cum	 dvo	 gla 	 sni 	kon	 tra 	 punkt
con 	 tra 	 punc 	 tum 	plu	 rium 	vo	 cum	 več 	 gla 	 sni 	kon	 tra 	 punkt
con tra rius 3		 gl.	mo	 tus
con tra te nor –is m  kon tra te nor glas
SLO	 V AR	DES	 CAR 	 TE 	 SO	 VE 	 GA 	
GLAS	 BE	 NO	 TEO	 RET	 SKE 	 GA 	IZRAZ	 JA
158
cor pus so no rum – oris 	–i 	n  zvo	 či	 lo
cras sus 3		 de 	 bel 	 stru 	 na
de ci ma ma ior	–ae 	–is 	f	 či	 sta 	ok	 ta 	 va 	in	ve 	 li	 ka 	ter 	 ca 	(5/2)
de ci ma nona	–ae 	–ae 	 f 	 dve 	či	 sti 	ok	 ta 	 vi	in	či	 sta 	kvin	 ta 	(6/1)	
de ci ma quin ta	–ae 	–ae 	 f 	 dve 	či	 sti 	ok	 ta 	 vi	(4/1)
de ci ma sep ti ma 	–ae 	–ae 	 f	 dve 	či	 sti 	ok	 ta 	 vi 	in	ve 	 li 	 ka 	ter 	 ca 	(5/1)
de ci ma sex ta	–ae 	ae 	 f 	 dve 	či	 sti 	ok	 ta 	 vi 	in	se 	 kun 	 da
de pri me r e 3	 ni	 ža 	 ti 	 glas 	v	po	 sto 	 pu	navz 	 dol
dia pas son	–	–	 či	 sta 	ok	 ta 	 va 	(2/1) 	
die sis – eos f 		 1.	vi	 šaj; 	2.	z	vi	 ša 	 jem 	zvi	 ša 	 ni	ton
di mi nu tio	–onis 	f 		 po	 sta 	 vi	 tev 	 več 	 kraj 	 ših	 vred 	 no 	 sti 	 nas 	 pro 	 ti 	 dalj 	 ši	 v	
dru 	 gem 	gla 	 su
di mi nu tus 3 	 v	 raz 	 gi	 ba 	 nih	 vred 	 no	 stih, 	 rit 	 mič	 no	 raz 	 čle 	 njen 	 glas 	 ba 	
dis so nan tia	–ae 	f di so nan ca
dis so na r e 	1	 biti 	v	di	 so 	 nanč 	 nem 	od	 no	 su, 	tvo 	 ri 	 ti 	di	 so 	 nan 	 co
di to nus	–i	m ve 	 li	 ka 	ter 	 ca, 	di	 ton 	(5/4)
di vi sio – onis f 	 de li tev stru 	 no	po	 na 	 zar 	 ja 	 jo 	 če 	da 	 lji 	 ce
d i 	 v i 	 s i o 	 a r i t h 	 m e 	 t i 	 c a 	 arit 	 me	 t ič	 na 	 de	 li	 t ev:	 na 	 ena 	 ke	 dele	 oz.	 na 	 a rit 	 me	 t ič	 ni 	
sre di ni
duo de ci ma	–ae 	f	 či	 sta 	ok	 ta 	 va 	in	či	 sta 	kvin	 ta 	(3/1)
du plus 3		 gl. 	pro 	 por 	 tio
du ra tio 	–onis 	f	 tra ja nje
ele va r e 1 		 dvig 	 ni	 ti, 	dvi	 go	 va 	 ti 	 glas 	v	po	 sto 	 pu	navz 	 gor
fal sus 3		 gl.	quin	 ta, 	re 	 la 	 tio
fi gu ra – ae f 		 1.	 glas 	 be 	 no	 re 	 to 	 rič 	 na 	 fi 	 gu	 ra; 	 2. 	 ne 	 ter 	 mi 	 no 	 loš 	 ko	 po	 na -
zo 	 ri 	 lo
fi gu ra tus 3		 raz 	 gi	 ban 	 z	ozi	 rom 	na 	po	 tek 	gla 	 sov
fi stu la 	–ae 	f 		 piš	 čal
frac tio	–onis 	f	 de 	 li 	 tev 	pro 	 sto 	 ra 	med 	dve 	 ma 	ter 	 mi	 no	 ma 	(1)
ge nus –eris n  rod pri 	de 	 fi 	 ni	 ra 	 nju	s 	poj	 mo	 ma 	rod 	in 	vr 	 sta 	(prim. 	spe 	 cies)
ge 	 ne 	 ra 	con 	 so 	 nan 	 tia 	 rum 		 ro 	 do	 vi	kon	 so 	 nanc
ge 	 ne 	 ra 	dis 	 so 	 nan 	 tia 	 rum	 ro 	 do 	 vi 	di	 so 	 nanc
ge 	 ne 	 ra 	gra 	 duum	 ro 	 do	 vi	sto 	 penj 	 si 	 no	 nim	 no	za 	spe 	 cies 	gra 	 duum
ge 	 ne 	 ra 	men 	 su 	 ra 	 rum 		 ro 	 do	 va 	men 	 zur 	 dvo	 dob	 na 	in	tri 	 dob	 na
ge 	 ne 	 ra 	pro 	 por 	 tio 	 num	 ro 	 do	 vi	raz 	 me 	 rij 	 upo	 rab 	 lje 	 no	za 	raz 	 mer 	 ji	2:1,	3:1	
ge 	 ne 	 ra 	vo	 cum	 ro 	 do	 vi	hek 	 sa 	 kor 	 dov
ge 	 nus 	fi 	 gu 	 ra 	 rum	 rod 	glas 	 be 	 no 	 re 	 to 	 rič 	 nih 	fi 	 gur
geo me tri cus 3		 gl. 	pro 	 por 	 tio
gra dus – us 	m	 1.	 se 	 kun	 da; 	 2.	 se 	 kund	 ni	 po	 stop; 	 3.	 ton 	 zno	 traj 	
ton 	 ske 	 ga 	pro 	 sto 	 ra, 	raz 	 de 	 lje 	 ne 	 ga 	na 	se 	 kun	 de
gra vis – e 		 ni 	 zek 	 ton, 	glas
	 cir 	 ca 	ac u 	 tum 	et 	gra 	 ve	 z 	ozi	 rom 	na 	vi	 ši	 no
hu ma nus 3 		 gl.	vox
ic tus – us 	m 	 uda 	 rec 	ton 	 ske 	 ga 	ni	 ha 	 ja 	na 	uše 	 sni 	bob	 nič
imi ta tio – onis f 		 imi	 ta 	 ci 	 ja, 	po	 sto 	 pek 	imi	 ta 	 ci 	 je
im per fec tio – onis f 	 ne po pol nost pri 	kon	 so 	 nan 	 cah
im per fec tus 3		 ne 	 po	 poln	 pri 	kon	 so 	 nan 	 cah
in ce de r e 	3	 pre 	 mak 	 ni	 ti 	se 	v	po	 sto 	 pu,	gi	 ba 	 ti 	se 	 glas
in stru men tum – i n 	 glas 	 bi	 lo
J. 	SNOJ, 	 	GLASBA 	KOT 	PREDMET 	KAR TEZIJANSKEGA 	 VIDENJA 	SVET A
159
in ten sio – onis f 		 1.	 raz 	 pon 	 z	 ozi	 rom 	 na 	 vi 	 šin 	 ske 	 raz 	 li	 ke; 	 2. na pon sape pri 
pet 	 ju 
in ter val lum 	–i 	n	 1.	in	 ter 	 val; 	2.	 ne 	 ter 	 mi	 no	 loš	 ko	 vme 	 sni 	pro 	 stor
	 omne 	/	 to 	 tum 	so 	 no	 rum 	 in 	 ter 	 val 	 lum	 ob	 seg 	ce 	 lot 	 ne 	 ga 	ton 	 ske 	 ga 	pro 	 sto 	 ra	
len tus 	3	 po	 ča 	 sen 	 z	ozi	 rom 	na 	tem 	 po
li nea –ae f 		 1.	 čr 	 ta 	 v	 not 	 nem 	 čr 	 tov 	 ju;	 2.	 ne 	 ter 	 mi	 no	 loš	 ko	 čr 	 ta, 	 vr 	 sta, 	
da lji ca
lu de r e 3	 igra 	 ti 	 in	 stru 	 ment
mo dus 	–i, 	m 	 1.	mo	 dus; 	2.	 ne 	 ter 	 mi	 no	 loš	 ko	 na 	 čin
ma nus 	–us 	f 	 Gvi do va roka
men su ra – ae f 		 1.	men 	 zu 	 ra; 	2.	men 	 zur 	 na 	eno 	 ta
mo du la tio – onis f 		 kom	 po	 zi	 ci 	 ja 	 ali 	 njen 	 del 	 z	 ozi	 rom 	 na 	 ob	 li	 ko	 va 	 nost 	
gla 	 sov
mol lis – e 		 gl.	vox
mo tus 	–us 	m  1. v	zve 	 zi	z	gla 	 som 	gi	 ba 	 nje; 	2.	 ne 	 ter 	 mi	 no	 loš	 ko 	 gi	 ba 	 nje
mo 	 tus 	con 	 tra 	 rius	 pro 	 ti 	 po 	 stop
mo ve r e 2 		 gi	 ba 	 ti 	 glas
mul ti plex – icis 		 gl.	pro 	 por 	 tio
mu si ca	–ae 	f 		 glas 	 ba
mu	 si 	 ca 	di	 mi	 nu	 ta 		 rit 	 mič	 no	raz 	 ve 	 ja 	 na 	glas 	 ba
mu 	 si 	 ca 	len 	 ta	 glas 	 ba 	v	po	 ča 	 snem 	tem 	 pu 	
mu 	 si 	 ca 	mul	 ta 	 rum 	vo	 cum 		 več 	 gla 	 sna 	glas 	 ba
mu 	 si 	 ca 	vo 	 ca 	 lis	 vo	 kal 	 na 	glas 	 ba
mu si cus – i m 	 glas 	 be 	 nik
mu ta tio – onis f 		 mu	 ta 	 ci 	 ja, 	pre 	 hod	iz	ene 	 ga 	hek 	 sa 	 kor 	 da 	v	dru 	 ge 	 ga
na tu ra lis – e 		 gl.	cor 	 dae 	na 	 tu 	 ra 	 les, 	vox
ner vus –i m 	 1.	stru 	 na; 	2.	stru 	 no 	po	 na 	 zar 	 ja 	 jo 	 ča 	da 	 lji 	 ca
nona 	–ae 	f nona
nona 	 ma 	 ior	 ve 	 li	 ka 	nona 	(20/9)
nona 	ma 	 xi 	 ma	 nona 	mak 	 si 	 ma 	(9/4)
nona 	mi	 nor	 mala 	nona 	(32/15)
nota –ae f 		 1.	znak 	za 	ton; 	2.	ton
nu me rus	–i	m 	 ri 	 tem 	 kot 	glas 	 be 	 na 	pr 	 vi	 na
nu me rus so no rus – i	–i	m 	 zve 	 ne 	 če 	 šte 	 vi	 lo	 s 	 ka 	 te 	 rim 	 je 	 mo	 go 	 če 	 izra 	 zi	 ti 	 kon	 so 	 nan 	 co 	 po	
sebi 
oc ta va 	–ae 	f	 či 	 sta 	ok	 ta 	 va 	(2/1)
ordo –inis m 	 hek 	 sa 	 kord, 	 hek 	 sa 	 kor 	 dal 	 no	 za 	 po	 red 	 je 	 na 	 ka 	 te 	 rem 	 koli 	
tonu
ordo to no rum – inis 	––	m  1.	ton 	 ski 	si 	 stem; 	2.	ka 	 denč 	 na 	for 	 mu	 la
pars – rtis f	 1.	glas; 	2.	 ne 	 ter 	 mi	 no	 loš	 ko	del
pau sa –ae f 		 pav 	 za
per ac ci dens 	 ak 	 ci 	 denč 	 no, 	 po	 sle 	 dič 	 no 	 kot 	nas 	 prot 	 je 	po	sebi
per se po	sebi 	
per cus sio – onis f 		 udar 	 ja 	 nje 	 pri 	na 	 ka 	 zo 	 va 	 nju 	men 	 zur 	 nih 	enot 	oz.	tak 	 tov
per fec tio – onis f 	 po pol nost pri 	kon	 so 	 nan 	 cah
per fec tus 3		 po	 poln	 pri 	kon	 so 	 nan 	 cah
prac ti cus – i m 	 prak 	 tič 	 ni	glas 	 be 	 nik	 nas 	 pro 	 ti 	teo 	 re 	 ti 	 ku 
prin ci pa lis – e 		 gl. 	quin	 ta 	prin 	 ci 	 pa 	 lis, 	ter 	 mi 	 nus 	prin 	 ci 	 pa 	 lis 	
pr o por tio	–onis 	f	 raz 	 mer 	 je
SLOV AR	DESCAR TESOVEGA 	GLASBENOTEORETSKEGA 	IZRAZJA
160
pro 	 por 	 tio 	arith 	 me 	 ti 	 ca	 raz 	 mer 	 ja 	v	arit 	 me 	 tič 	 nem 	za 	 po	 red 	 ju
pro 	 por 	 tio 	du	 pla	 raz 	 mer 	 je 	2:1
pro 	 por 	 tio 	geo 	 me 	 tri 	 ca	 raz 	 mer 	 ja 	v	geo 	 me 	 trič 	 nem 	za 	 po 	 red 	 ju
pro 	 por 	 tio 	mul	 ti 	 plex	 raz 	 mer 	 je, 	 kjer 	 je 	 bo 	 di 	 si 	 šte 	 vec 	 bo 	 di 	 si 	 ime 	 no 	 va 	 lec 	
1
pro 	 por 	 tio 	su 	 per 	 par 	 ti 	 cu 	 la 	 ris	 raz 	 mer 	 je, 	 kjer 	 je 	 raz 	 li	 ka 	 med 	 štev 	 cem 	 in	 ime 	 no-
val 	 cem 	1
pro 	 por 	 tio 	tri 	 pla	 raz 	 mer 	 je 	3:1
pul sa r e 1 		 trz 	 ni 	 ti 	 pri 	igra 	 nju	na 	bren 	 ka 	 lo
pul sus – us 	m 	 do	 tik, 	trz 	 ljaj, 	uda 	 rec 	pri 	igra 	 nju 	na 	in	 stru 	 ment
qua dra tus 3 		 gl.	bat 	 tu 	 ta, 	vox
qua li tas – atis f 		 bar 	 va 	 last nost tona
quar ta – ae f	 či	 sta 	kvar 	 ta 	(4/3)
quar 	 ta 	uno	schi 	 sma 	 te 	auc 	 ta	 či	 sta 	kvar 	 ta, 	zve 	 ča 	 na 	za 	shiz 	 mo	(27/20)
quin ta	–ae 	f	 či	 sta 	kvin	 ta 	(3/2)
fal 	 sa 	 quin	 ta	 zmanj 	 ša 	 na 	kvin	 ta, 	na 	 pač 	 na 	kvin	 ta 	(64/45 )
quin 	 ta 	uno	schi 	 sma 	 te 	de 	 fec 	 ti 	 va	 či 	 sta 	kvin	 ta, 	zmanj 	 ša 	 na 	za 	shiz 	 mo	(40/27)
quin ta prin ci pa lis – ae 	–	–	f 	 v	mo	 du	 sih 	 kvin	 ta 	nad 	fi 	 na 	 li	 som
r e la tio – onis f 		 preč 	 je, 	preč 	 ni	od	 nos
	 in	re 	 la 	 tio 	 ne	 v 	preč 	 ju, 	preč 	 no
fal 	 sa 	re 	 la 	 tio	 na 	 pač 	 ni 	in	 ter 	 val 	v	preč 	 ju
r e la ti vus 3		 gl.	vox
re so nan tia – ae f 		 so 	 zve 	 ne 	 nje 	har 	 mon 	 ske 	 ga, 	alik 	 vot 	 ne 	 ga 	tona
r e so na r e 1 	 1.	 so 	 zve 	 ne 	 t i;	 2.	 so 	 zve 	 ne 	 t i	 kot 	 ha r 	 mon	 ski ,	 a lik	 vot 	 ni 	
ton
sal ta r e 1 ple sa ti
sal tus – us 	m  skok po stop
schi sma	–atis 	n	 in	 ter 	 val 	shiz 	 me 	(81/80)
se mi to nium	–ii 	n pol ton
se 	 mi 	 to 	 nium	ma 	 ius	 ve 	 li	 ki	pol	 ton 	(16/15)
se 	 mi 	 to 	 nium 	mi	 nus	 mali 	pol	 ton 	(25/24)
sen sus – us 	m 	 čut
sep ti ma	–ae 	f	 sep 	 ti 	 ma
sep 	 ti 	 ma 	ma 	 ior	 ve 	 li 	 ka 	sep 	 ti 	 ma 	(15/8)
sep 	 ti 	 ma 	mi	 ni	 ma	 sep 	 ti 	 ma 	mi	 ni	 ma 	(16/9)
sep 	 ti 	 ma 	mi	 nor	 mala 	sep 	 ti 	 ma 	(9/5)
sex ta	–ae 	f sek sta
sex 	 ta 	ma 	 ior	 ve 	 li	 ka 	sek 	 sta 	(5/3)
sex 	 ta 	ma 	 ior 	schi 	 sma 	 te 	auc 	 ta	 velika 	sek 	 sta, 	zve 	 ča 	 na 	za 	shiz 	 mo 	(27/16)
sex 	 ta 	mi	 nor	 mala 	sek 	 sta 	(8/5)
sim plex – icis	 gl.	con 	 so 	 nan 	 tia
si mul hkra 	 ti 	 v	glas 	 be 	 nem 	stav 	 ku
so no rus 3 		 gl.	cor 	 pus 	so 	 no	 rum, 	nu	 me 	 rus 	so 	 no	 rus
so nus –i m 1.	ton; 	2.	zvok	
spa tium	–i	n 1.	 ton 	 ski 	 pro 	 stor ,	 ob	 seg; 	 2.	 in	 ter 	 val; 	 3.	 ne 	 ter 	 mi	 no	 loš	 ko 	
pro stor
spe cies	–ei 	f 	 vr sta pri 	de 	 fi 	 ni	 ra 	 nju	s 	poj	 mo	 ma 	rod 	in	vr 	 sta 	(prim. 	g e 	 nus) 	
	 spe 	 cies 	ca 	 den 	 tia 	 rum 		 vr 	 ste 	ka 	 denc 	 Des 	 car 	 tes 	jih	ne 	ime 	 nu	 je 		
spe 	 cies 	con 	 so 	 nan 	 tia 	 rum	 v r 	 s t e 	 k o n 	 s o 	 n a n c 	 eno	 stav 	 ne,	 se 	 stav 	 lje	 ne	 prve, 	 se 	 stav 	 lje	 ne	 dru 	 ge
J. 	SNOJ, 	 	GLASBA 	KOT 	PREDMET 	KAR TEZIJANSKEGA 	 VIDENJA 	SVET A
161
spe 	 cies 	gra 	 duum	 vr 	 ste 	 sto 	 penj 	 šri 	 ri 	 raz 	 lič	 ne 	 se 	 kun	 de 	 (si 	 no 	 nim 	 no 	 z	 ge 	 ne 	 ra 	 gra -
duum)
spi ri tus – us 	f 		 1.	sapa 	pri 	pet 	 ju;	2.	duh
str e pi tus us 	m 	 hrup 	kot 	nas 	 prot 	 je 	tona
suc ces si ve 	 za 	 po 	 red 	 no 	 v	gla 	 su
in	voce 	suc 	 ces 	 si 	 va	 za 	 po	 red 	 no	 v	gla 	 su
su pe rius – ii m  so pran glas
su biec tum – i n 	 sub 	 jekt 	 me 	 lo	 dič	 na 	tvor 	 ba 	kot 	iz	 ho	 diš 	 če 	skla 	 da 	 telj 	 ske 	 ga 	dela
su per par ti cu la ris – e 		 gl.	pro 	 por 	 tio
sympho nia 	–ae 	f 		 zvoč	 nost 	 splo 	 šna 	zna 	 čil	 nost 	sklad 	 be 	ali 	od	 se 	 ka
synco pa –ae f 		 za 	 dr 	 žek
tac tus – us 	m 	 pri 	 tisk, 	trz 	 ljaj, 	uda 	 rec, 	do	 tik 	 pri 	igra 	 nju	na 	in	 stru 	 ment
tar dus 3		 po	 ča 	 sen 	 z	ozi	 rom 	na 	tem 	 po 	ali 	not 	 ne 	vred 	 no	 sti
tem pus –oris n 	 1.	tra 	 ja 	 nje; 	2.	doba; 	3.	ri 	 tem
ten de r e 3		 na 	 pe 	 nja 	 ti 	 stru 	 no
te nor –is m  te nor glas
ter mi nus	–i	m 	 1.	 eden 	 od	 obeh 	 to 	 nov	 v	 in	 ter 	 va 	 lu;	 2.	 ton 	 z	 na -
tanč 	 no	 do	 lo	 če 	 nim	 raz 	 mer 	 jem 	 do	 dru 	 gih 	 to 	 nov;	
3. 	 ton 	 v 	 ton 	 skem 	 si 	 ste 	 mu, 	 lah 	 ko 	 tudi 	 pre 	 ma 	 kljiv 	
za 	in	 ter 	 val 	shiz 	 me; 	4.	 ne 	 ter 	 mi	 no	 loš 	 ko	 meja 	
ter mi nus prin ci pa lis 	–i	––	m	 fi 	 na 	 lis, 	 nje 	 go	 va 	 kvin 	 ta 	 in	 nje 	 go 	 va 	 ok 	 ta 	 va 	 v	 mo 	 du 	 sih
ter tia 	–ae 	f ter ca
	 ter 	 tia 	m i 	 nor	 mala 	ter 	 ca 	(6/5)
	 ter 	 tia 	m i 	 nor 	schi 	 sma 	 te 	de 	 fec 	 ti 	 va	 mala 	ter 	 ca, 	zmanj 	 ša 	 na 	za 	shiz 	 mo 	(32/27)
ter tia tus 3 		 gl.	bat 	 tu 	 ta
te stu do –inis f 		 lut 	 nja
to nus	–i	m	 1.	ve 	 li	 ka 	se 	 kun	 da, 	celi 	ton; 	2.	ton 	
to 	 nus 	ma 	 ior	 ve 	 li	 ki	celi 	ton 	(9/8)	
to 	 nus 	mi	 nor	 mali 	celi 	ton 	(10/9)
tr e me r e 3	 tre 	 sti 	se 	 stru 	 na
tre mu la tio – onis f 	 tre se nje stru 	 ne
tri plus 3		 gl.	pro 	 por 	 tio
tri pu dia r e 1 ple sa ti
tri to nus –i m	 tri 	 ton, 	zmanj 	 ša 	 na 	kvar 	 ta 	(45/32) 	
tympa num 	–i	n 	 bo	 ben 
uni so nan tia	–ae 	f 		 ča 	 sov 	 ni	sov 	 pad 	ni	 ha 	 jev 	dveh 	raz 	 lič	 nih	to 	 nov
uni so nus –i m	 či	 sta 	pri 	 ma	
vo ca lis – e 		 gl. 	mu	 si 	 ca
vox –cis f 		 1.	 glas 	 v	 več 	 gla 	 sni 	 kom	 po	 zi	 ci 	 ji; 	 2.	 ton; 	 3.	 hek 	 sa 	 kord; 	 4.	
člo 	 veš 	 ki 	glas; 	5.	zlog	za 	ton 	v	hek 	 sa 	 kor 	 du
	 dua 	 rum 	vo	 cum	 dvo	 gla 	 sen	
	 mul	 ta 	 rum 	vo	 cum	 več 	 gla 	 sen
plu 	 rium 	vo	 cum	 več 	 gla 	 sen 	
unius 	vo	 cis	 eno 	 gla 	 sen
vox	ar 	 ti 	 fi 	 cia 	 lis	 hek 	 sa 	 kord, 	ki	ni	na 	 ra 	 ven
vox	b	 mol	 ski 	hek 	 sa 	 kord
vox 	b	mol	 lis	 mol 	 ski 	hek 	 sa 	 kord
vox 		 dur 	 ski 	hek 	 sa 	 kord
vox 	 	qua 	 dra 	 ti	 dur 	 ski 	hek 	 sa 	 kord
SLOV AR	DESCAR TESOVEGA 	GLASBENOTEORETSKEGA 	IZRAZJA
162
vox	hu	 ma 	 na 		 člo 	 veš 	 ki	glas
vox 	na 	 tu 	 ra 	 lis 		 na 	 rav 	 ni	hek 	 sa 	 kord
vox 	re 	 la 	 ti 	 va 		 preč 	 je
J. 	SNOJ, 	 	GLASBA 	KOT 	PREDMET 	KAR TEZIJANSKEGA 	 VIDENJA 	SVET A
163
STV AR	 NO	KA	 ZA	 LO	DES	 CAR 	 TE	 SO	 VE	 GA 	
KOM	 PEN	 DI	 JA 	O	GLAS	 BI
re 	 gi	 stru 	12.16
de 	 li	 tev 	stru 	 ne 	 gl.	kon	 so 	 nan 	 ce
di so nan ce
	 po	 jav 	 lja 	 nje 	 v	 glas 	 be 	 nem 	 stav 	 ku 	 4.1 	 gl.	
tudi 	kom	 po 	 zi 	 ci 	 ja, 	kom	 po 	 ni 	 ra 	 nje 
	 ome 	 ji	 tev 	 in	 os 	 nov	 na 	 raz 	 vr 	 s ti 	 tev 	 1 1.1–
11.2
	 sep 	 ti 	 me 	in	none 	1 1.3–1 1.4
ne 	 za 	 men 	 lji 	 vost 	 se 	 kund 	 nih 	 po 	 sto 	 pov 	 s 	 sep -
ti 	 ma 	 mi	in	no	 na 	 mi	10.14,	1 1.5–1 1.6
	 di 	 so 	 nan 	 ce 	s 	shiz 	 mo	1 1.7–1 1.8
	 di 	 so 	 nan 	 ce 	 s 	 shiz 	 mo	 v	 glas 	 be 	 nem 	 stav 	 ku	
1 1.9
	 tri 	 ton 	in	zmanj 	 ša 	 na 	kvin	 ta 	1 1.	10
	 tri 	 ton 	 in 	 zmanj 	 ša 	 na 	 kvin	 ta 	 v	 glas 	 be 	 nem 	
stav 	 ku	1 1.1 1, 	12.18
	 tri 	 ton 	 in	 zmanj 	 ša 	 na 	 kvin 	 ta 	 v	 pri 	 mer 	 ja 	 vi	
s 	či	 sto 	kvin	 to 	1 1.1 1
di ton gl.	ter 	 ca, 	ve 	 li 	 ka
do	 je 	 ma 	 nje 	 gl.	tudi 	čut 	 no	zaz 	 na 	 va 	 nje
	 do 	 je 	 ma 	 nje 	po	 pol	 nih	kon	 so 	 nanc 	12.20
do	 je 	 ma 	 nje 	kvin	 te 	7.1
do 	 je 	 ma 	 nje 	kvin	 te 	in	ok	 ta 	 ve 	7.3–7.4
do	 je 	 ma 	 nje 	 po	 pol	 nih	 kon	 so 	 nanc 	 v 	 raz 	 mer 	 ju 	
do 	ne 	 po 	 pol 	 nih 	12.7,	12.9	
	 do 	 je 	 ma 	 nje 	za 	 držka 	in	raz 	 ve 	 za 	12.19
	 do	 je 	 ma 	 nje 	pre 	 ha 	 jal 	 ne 	 ga 	tona 	10.13
	 do 	 je 	 ma 	 nje 	 glas 	 be 	 s 	 sprot 	 nim 	 us 	 tvar 	 ja -
njem 	pred 	 sta 	 ve 	3.4	
	 na 	 čin 	vzbu	 ja 	 nja 	po	 zor 	 no 	 sti 	12.6
dur 	 ski 	hek 	 sa 	 kord 	 gl.	hek 	 sa 	 kor 	 di
du	 šev 	 na 	sta 	 nja 	1.3
	 vzbu	 ja 	 nje 	z	glas 	 bo 	13.3
vzbu 	 ja 	 nje 	 z	 rit 	 mom 	 (men 	 zu	 ra 	 mi)	 in	 tem -
pom 	3.6	
vzbu	 ja 	 nje 	s 	kon	 so 	 nan 	 ca 	 mi	9.9
ele 	 gi	 ki	1.1
eno stav ne kon so nan ce gl.	kon	 so 	 nan 	 ce
es 	 prits 	ani 	 maux 	 gl.	živ	 čev 	 je
fi	 gu	 re, 	 glas 	 be	 no	 re 	 to 	 rič 	 ne	 gl.	 kom	 po	 zi	 ci 	 ja, 	
kom	 po	 ni	 ra 	 nje
fi 	 zi	 ki	2.1,	3.5
afek 	 ti 	 gl.	du	 šev 	 na 	sta 	 nja
ak 	 ci 	 denč 	 no	 gl. 	kon	 so 	 nan 	 ce
aku 	 stič 	 ni	po	 ja 	 vi	
	 pro 	 dor 	 nost 	zvo 	 ka 	3.5,	10.10
	 pre 	 pi 	 ho 	 va 	 nje 	 in 	 har 	 mon 	 ski 	 toni 	 6.1, 	 6.9., 	
8.2,	9.1,	9.6
re 	 so 	 nan 	 ca 	5.2,	6.9,	8.2, 	9.2	
	 fi 	 zi	 kal 	 ne	 os 	 no	 ve	 vi	 ši	 ne	 tona, 	 raz 	 mer 	 je	 med 	
na 	 pe 	 tost 	 jo	 stru 	 ne 	 in 	 vi	 ši	 no 	 10.10, 	 10.26,	
11.6 
	 ja 	 kost 	tona 	in	ja 	 kost 	sape 	ali 	udar 	 ca 	3.5
alik vot ni toni gl.	 aku 	 stič 	 ni	 po	 ja 	 vi	 (pre 	 pi	 ho	 va 	 nje	 in 	
har 	 mon	 ski 	toni)
as 	 tro 	 lab 	2.3
bar 	 va 	tona 	1.2
bas 	12.13
bo 	 ben 	1.3,	3.7
člo 	 veš 	 ki	glas 	1.3
čut 	 no	zaz 	 na 	 va 	 nje 	 gl. 	tudi 	do	 je 	 ma 	 nje 	
	 čut 	 no	ugod	 je 	2.1
raz 	 mer 	 je 	med 	ču	 tom 	in	ob	 jek 	 tom 	2.2
last 	 no	 sti 	 ugod	 je 	 vzbu	 ja 	 jo	 če 	 ga 	 ob	 jek 	 ta 	 2.3,	 2.7
zaz 	 na 	 va 	 nje 	raz 	 me 	 rij 	2.4–2.6
va 	 ra 	 nje 	ču	 tov 	2.6
vzbu	 ja 	 nje 	 ugod	 ja 	z	va 	 rii 	 ra 	 njem 	2.8,	7.2
fi 	 zio	 loš	 ke 	 os 	 no	 ve 	 zaz 	 na 	 va 	 nja 	 ča 	 sovnih 	 raz -
me 	 rij 	3.5
fi 	 zio 	 loš 	 ke 	os 	 no 	 ve 	zaz 	 na 	 va 	 nja 	in	 ter 	 va 	 lov 	9.5
zaz 	 na 	 va 	 nje 	ča 	 sov 	 nih 	raz 	 me 	 rij 	3.4
zaz 	 na 	 va 	 nje	 dvo	 dob	 ne	 in	 t ri 	 dob	 ne	 men	 zu	 r e	 3.6
zaz 	 na 	 va 	 nje	 pet 	 dob	 ne	 in	 se 	 dem	 dob	 ne	 men-
zu 	 re 	3.7
zaz 	 na 	 va 	 nje 	pri 	 me 	in 	ok	 ta 	 ve 	6.1
zaz 	 na 	 va 	 nje 	 in 	 ter 	 va 	 lov ,	 izraz 	 lji 	 vih 	 z 	 mno 	 go -
krat 	 ni 	 mi 	raz 	 mer 	 ji 	9.4
meje 	zaz 	 na 	 va 	 nja 	in	 ter 	 va 	 lov 	5.3	
zaz 	 na 	 va 	 nje 	shiz 	 me 	10.18,	1 1.9	
	 ob 	 seg 	 treh 	 ok 	 tav 	 kot 	 pro 	 stor ,	 zno 	 traj 	 ka 	 te -
re 	 ga 	se 	mo	 re 	 jo 	zaz 	 na 	 va 	 ti 	in	 ter 	 va 	 li 	6.4
zaz 	 na 	 va 	 nje 	 hkrat 	 nih, 	 za 	 po 	 red 	 nih 	 in 	 preč 	 nih 	
raz 	 me 	 rij 	v	glas 	 be 	 nem 	stav 	 ku 	4.1	
	 zaz 	 na 	 va 	 nje 	 gi 	 ba 	 nja 	 v 	 niz 	 kem 	 in 	 vi 	 so 	 kem 	
164
glas 	 ba 	 gl.	tudi 	kom	 po	 zi	 ci 	 ja, 	kom	 po	 ni	 ra 	 nje
smo 	 ter 	1.1
 sreds tva 1.2
	 glas 	 ba 	kot 	zgolj	ri 	 tem 	(»men 	 zu 	 ra«) 	3.7
	 glas 	 ba 	 v	 po	 ča 	 snem 	 ali 	 hi	 trem 	 tem 	 pu	 3.6, 	
11.11
	 pri 	 mer 	 ja 	 va 	s 	pe 	 sniš 	 tvom 	12.20
glas 	 be 	 ni	 ki	 prak 	 ti 	 ki,	 glas 	 be 	 na 	 prak 	 sa 	 9.10,	
10.21,	 10.25,	 10.27,	 10.29,	 10.31, 	
10.32,	 10.35,	 12.9,	 12.10,	 12.15, 	
13.1,	13.2
gla 	 so 	 vi	 gl.	 bas, 	 kon	 tra 	 te 	 nor ,	 so 	 pran, 	 te 	 nor ,	 kom	 po	 zi	 ci -
ja 
Gvi do va roka gl.	ton 	 ski 	si 	 stem
har 	 mon	 ski 	toni 	 gl.	aku 	 stič 	 ni	po	 ja 	 vi
hek 	 sa 	 kor 	 di 	 gl.	tudi 	ton 	 ski 	si 	 stem, 	mu 	 ta 	 ci 	 ja
	 na 	 rav 	 ni	hek 	 sa 	 kord 	10.22
	 zlo	 gi	 t o	 nov	 na 	 ra v	 ne	 ga 	 hek	 sa 	 kor 	 da 	 10.22
	 in 	 ter 	 va 	 li	 v 	 na 	 rav 	 nem 	 hek 	 sa 	 kor 	 du	 10.23
	 dur 	 ski 	in	mol 	 ski 	hek 	 sa 	 kord 	10.24
	 zlo	 gi	 t o	 nov	 in	 in	 t er 	 va 	 li	 v	 dur 	 sk em 	 in 	
mol	 skem 	hek 	 sa 	 kor 	 du	10.25
	 od 	 da 	 lje 	 nost 	 med 	 hek 	 sa 	 kor 	 di, 	 raz 	 mer 	 je 	
med 	nji 	 mi	10.26
	 raz 	 la 	 ga 	imen 	hek 	 sa 	 kor 	 dov	10.26
	 dru 	 ga 	hek 	 sa 	 kor 	 dal 	 na 	za 	 po	 red 	 ja 	10.27
	 hek	 sa 	 kor 	 dal 	 na 	 za 	 po	 red 	 ja 	 v	 kvint 	 nem 	
kro 	 gu	10.28
	 skup 	 ni	 toni 	 so 	 sed 	 njih	 hek 	 sa 	 kor 	 dov	 oz.	
hek 	 sa 	 kor 	 dal 	 nih	za 	 po	 re 	 dij	10.28
hrup 	2.2
imi 	 ta 	 ci 	 ja 	 gl. 	kom	 po 	 zi 	 ci 	 ja, 	kom	 po	 ni	 ra 	 nje
in ter va li gl. 	 kon	 so 	 nan 	 ce, 	 se 	 kun	 de, 	 di 	 so 	 nan 	 ce 	 in	 iz	 toč -
ni 	 ce 	za 	po	 sa 	 mič 	 ne 	kon	 so 	 nan 	 ce
	 šte 	 vi	 la 	 2,	 3	 in	 5	 kot 	 iz	 vor 	 vse h	 in	 t er 	 va 	 lov 	
11.12 
ka den ce gl.	kom	 po	 zi	 ci 	 ja, 	kom	 po	 ni 	 ra 	 nje
ka non gl.	 kom	 po	 zi	 ci 	 ja, 	 kom	 po	 ni	 ra 	 nje 	 (ka 	 no	 nič 	 na 	 imi-
ta 	 ci 	 ja, 	ka 	 no 	 nič 	 no 	ob	 li 	 ko 	 va 	 nje)
klju 	 či 	 gl.	no	 ta 	 ci 	 ja
kom	 ple 	 men 	 tar 	 nost 	 gl.	kon	 so 	 nan 	 ce
kom	 po	 zi	 ci 	 ja, 	kom	 po	 ni	 ra 	 nje 	
	 splo 	 šno
zna 	 čaj 	skladb 	1.1
	 	 enot 	 nost 	 ton 	 ske 	 ga 	 gra 	 di	 va 	 kot 	 me 	 ri 	 lo	
iden 	 tič 	 no	 sti 	10.28
	 	 ob	 seg 	 ton 	 ske 	 ga 	 pro 	 sto 	 ra 	 kom	 po	 zi	 cij 	
10.35
sub 	 jekt 	kom	 po 	 zi 	 ci 	 je 	12.14
	 glas 	 be 	 ni 	sta 	 vek
	 	 šte 	 vi	 lo	gla 	 sov 	12.12
	 	 funk 	 ci 	 je 	gla 	 sov 	12.13–12.16
ob 	 seg 	gla 	 sov 	10.37
kri 	 ža 	 nje 	gla 	 sov 	12.15
mo	 da l	 na 	 pr i	 pa d	 nost 	 skl ad 	 be	 in	 gla 	 sov 	 12.1 1
hkrat 	 na, 	za 	 po	 red 	 na 	in	preč 	 na 	raz 	 mer 	 ja 	4.1	
so 	 ča 	 sni, 	 za 	 po	 red 	 ni,	 preč 	 ni	 in 	 ter 	 va 	 li	 v	 glas -
be 	 nem 	stav 	 ku	10.5,	12.2–12.4
po 	 sto 	 pi	gla 	 sov 	12.8,	12.16
smi 	 se l	 se 	 kund	 nih	 po	 st o	 pov	 10.1,	 10.1 1–
10.13
pro 	 ti 	 po	 stop 	 no	gi	 ba 	 nje 	12.8
pa 	 ra 	 lel 	 no	gi	 ba 	 nje 	12.7
za 	 po	 red 	 je 	kon	 so 	 nanč 	 nih	in	 ter 	 va 	 lov	12.9
di	 so 	 nanč 	 na 	so 	 zvoč 	 ja 	12.17
	 	 pre 	 ha 	 jal 	 ni	ton 	10.13,	12.18
	 	 tri 	 ton 	 in	 zmanj 	 ša 	 na 	 kvar 	 ta 	 kot 	 pre 	 ha -
jal ni di so nan ci 12.18
za 	 dr 	 žek 	12.19
upo	 šte 	 va 	 nje	 pra 	 vil	 z	 ozi	 rom 	 na 	 šte 	 vi	 lo 	
gla 	 sov ,	 t em 	 po	 in	 ri t 	 mič	 no	 ra z	 čle 	 nje -
nost 12.12
sklad 	 be 	 z	 več 	 ve 	 li 	 ki	 mi	 ter 	 ca 	 mi	 in	 sklad 	 be 	
z	več 	ma 	 li	 mi	ter 	 ca 	 mi	9.6
	 ob 	 li	 ko	 va 	 nje 	sklad 	 be
	 	 za 	 čet 	 na, 	 konč	 na 	 so 	 zvoč 	 ja 	 12.6,	 12.10,	
12.20
pav 	 za 	na 	za 	 čet 	 ku	sklad 	 be 	12.6	
	 	 glas 	 be 	 no	 re 	 to 	 rič 	 ne 	fi 	 gu	 re 	12.20
ka 	 den 	 ce 	12.10,	12.19,	12.20
imi	 ta 	 ci 	 ja 	12.15,	12.20
	 	 ka 	 no	 nič	 na 	 imi	 ta 	 ci 	 ja 	 (kon	 sek 	 ven	 ca) 	
12.15,	12.20
	 	 ka 	 no	 nič	 no	ob	 li	 ko	 va 	 nje 	12.20
kon sek ven ca gl.	kom	 po 	 zi	 ci 	 ja 	(ka 	 no	 nič	 na 	imi	 ta 	 ci 	 ja)
kon so nan ce gl.	 tudi 	 iz	 toč 	 ni	 ce 	 za 	 po	 sa 	 mič	 ne	 kon-
so nan ce
	 ob 	 seg 	 pro 	 sto 	 ra, 	 v	 ka 	 te 	 rem 	 so 	 pri 	 sot 	 ne 	
vse 	kon	 so 	 nan 	 ce 	6.4,	10.35
raz 	 mer 	 je 	 med 	 spod 	 njim	 in	 zgor 	 njim 	 to 	 nom	
(ter 	 mi	 nom)	5.2	
iz	 pe	 lja 	 va 	 z	 de	 li	 tvi 	 jo	 stru 	 ne	 na 	 ena 	 ke	 dele 	 5.3
	 iz 	 pe 	 lja 	 va 	 z	 do	 lo	 ča 	 njem 	 arit 	 me 	 tič 	 ne 	 sre -
di 	 ne 	6.6–6.8,	6.12
ro 	 do 	 vi 	in 	vr 	 ste 	kon	 so 	 nanc 	5.3,	6.4
 se stav lje ne kon so nan ce 6.2
e n o st a v ne k o n so na n c e , se st a v l j e ne p r v e kon	 so 	 nan 	 ce, 	 se 	 stav 	 lje	 ne	 dru 	 ge	 kon-
J. 	SNOJ, 	 	GLASBA 	KOT 	PREDMET 	KAR TEZIJANSKEGA 	 VIDENJA 	SVET A
165
so 	 nan 	 ce 	6.4
	 kon 	 so 	 nan 	 ce 	 po	 sebi 	 in	 kon	 so 	 nan 	 ce 	 ak -
ci 	 denč 	 no 	6.7–6.9,	6.13	
 
kon 	 so 	 nan 	 ce 	 po	 sebi 	 in	 zve 	 ne 	 ča 	 šte 	 vi	 la 	 6.13
po	 pol 	 nost 	 kon	 so 	 nanc, 	 izraz 	 lji	 vih	 z	 mno	 go-
krat 	 ni	 mi 	raz 	 mer 	 ji	9.2–9.4
	 od 	 vi 	 snost 	 sod 	 be 	 o 	 dani 	 kon 	 so 	 nan 	 ci 	 od 	
vseh 	pri 	 me 	 rov 	nje 	 ne 	 ga 	rodu 	9.1
kom	 ple 	 men 	 tar 	 nost 	 kon 	 so 	 nanc 	 zno 	 traj 	 ok-
ta ve 6.10
od	 da 	 lje	 nost 	 med	 so 	 sed 	 nji	 mi	 kon	 so 	 nan -
ca 	 mi 	10.2
v 	glas 	 be 	 nem 	stav 	 ku 	4.1
po	 pol	 ne 	 kon	 so 	 na n	 c e 	 kot 	 na s 	 pr ot 	 je 	 ne 	 po-
pol	 nim	na 	za 	 čet 	 ku	skladbe 	12.6	
  
upo	 ra b	 nost 	 kon	 so 	 na nc, 	 na 	 st a 	 lih	 z	 de	 lje	 njem 	
stru 	 ne 	na 	če 	 tr 	 ti 	 ne 	9.7	
	 vzbu	 ja 	 nje 	 du	 šev 	 nih	 stanj 	 s 	 kon	 so 	 nan 	 ca -
mi	9.9	
kon	 tra 	 punkt 	 gl.	kom	 po	 zi	 ci 	 ja, 	kom	 po	 ni	 ra 	 nje
kon	 tra 	 te 	 nor 	12.15
kri 	 ža 	 nje 	gla 	 sov 	 gl.	kom	 po	 zi	 ci 	 ja, 	kom	 po	 ni	 ra 	 nje
kvar ta
	 kvar 	 t a 	 kot 	 »spre vr 	 že	 na «	 ok	 t a 	 va 	 6.13,	 9.7
	 po	 lo	 žaj 	 med 	 kon	 so 	 nan 	 ca 	 mi 	 in	 v	 glas 	 be -
nem 	stav 	 ku 	8.1
	 kvar 	 ta 	i n 	kvin	 ta 	8.2, 	8.3
	 ne 	 mož 	 nost, 	 da 	 bi 	 se 	 po 	 jav 	 lja 	 la 	 kot 	 kon -
so 	 nan 	 ca 	z	naj 	 niž	 jim 	gla 	 som 	8.3,	12.2 	
kvin ta
	 me 	 sto 	 med 	 kon 	 so 	 nan 	 ca 	 mi, 	 v 	 sklad 	 bah 	
7.1
	 ne 	 se 	 stav 	 lji 	 vost 	kvint 	6.3
duo 	 de 	 ci 	 ma 	7.2
do 	 je 	 ma 	 nje 	kvin	 te 	in	ok	 ta 	 ve 	7.3–7.4
ne	 mož	 nost 	 pet 	 ja 	 v	 pa 	 r a 	 lel	 nih	 kvin	 t ah 	
7.3–7.4
va 	 rii 	 ra 	 nje 	 kvint 	 (po	 jav 	 lja 	 nje 	 so 	 ča 	 sno 	 z	 dru -
gi 	 mi	 kon	 so 	 na nč	 ni 	 mi	 in	 ter 	 va 	 li)	 8.3,	 9.6
po 	 ve 	 za 	 va 	z	mo	 du 	 si 	7.1,	13.1	
 
tri 	 ton 	 in 	 zmanj 	 ša 	 na 	 kvin 	 ta 	 v 	 pri 	 mer 	 ja 	 vi 	 s 	
či 	 sto 	kvinto 	1 1.1 1
lut 	 nja 	5.2,	6.9,	9.2
	 do 	 da 	 ja 	 nje 	ok	 ta 	 vo 	viš	 jih 	strun 	6.1
mo	 dal 	 na 	 pri 	 pad 	 nost 	 gl.	 kom	 po	 zi	 ci 	 ja, 	 kom	 po	 ni	 ra 	 nje
mo	 du	 si 	
	 ok	 tav 	 ne 	zvr 	 sti 	in	mo	 du	 si 	13.1
i z 	 vor 	 m o	 du	 sov 	 v	 ok	 t a v 	 ni h	 zvr 	 st e h 	 in	 kvin	 t i	
13.1	
	 tri 	 to 	 nus 	 in	 zmanj 	 ša 	 na 	 kvin	 ta 	 v	 mo	 du	 sih 	
13.1
	 glav 	 ni 	toni 	13.2
	 mo 	 du	 si 	in	ob	 seg 	gla 	 sov 	13.2
	 raz 	 no	 li	 kost 	in	učin	 ko	 va 	 nje 	13.2
	 mo	 du	 si 	 z	 več	 ve	 li	 ki	 mi	 t er 	 c a 	 mi	 in	 mo	 du	 si 	
z 	 več 	 ma 	 li 	 mi 	 ter 	 ca 	 mi 	 na 	 po 	 mem 	 bnih 	
me 	 stih 	13.2	
mol 	 ski 	hek 	 sa 	 kord 	 gl.	hek 	 sa 	 kor 	 di
mu	 si 	 ca 	fic 	 ta 	10.27,	10.29,	10.38
mu	 ta 	 ci 	 ja 	10.26,	10.27
na 	 rav 	 ni 	hek 	 sa 	 kord 	 gl.	hek 	 sa 	 kor 	 di
none gl.	di	 so 	 nan 	 ce
no	 ta 	 ci 	 ja 	10.32–10.34
	 klju 	 či 	10.32
n e 	 po 	 t r e b 	 no st 	 dr u 	 ga č 	 ne 	 ga 	 z a 	 pi 	 so 	 va 	 nj a 	 oz . 	
ime 	 no 	 va 	 nja 	to 	 nov	10.25,	10.30
ni 	 žaj 	 gl.	mu	 si 	 ca 	fic 	 ta 	in	predz 	 na 	 ki
ok ta va
 ok ta va kot prva v vr sti kon so nanc 6.1
	 ok	 ta 	 va 	 kot 	 naj 	 več 	 ja 	 med 	 kon	 so 	 nan 	 ca 	 mi	
6.2, 6.10
	 se 	 stav 	 lji	 vost 	ok	 tav 	6.3
	 pri 	 ma 	i n	ok	 ta 	 va 	7.4
kon	 so 	 nanč 	 no 	 ali 	 di	 so 	 nanč 	 no	 raz 	 mer 	 je 	 tona 	
zno	 t ra j 	 ok	 t a 	 ve 	 do	 obeh 	 nje 	 nih	 t o	 nov 	
6.1, 6.10
	 ok 	 ta 	 va 	kot 	»dia 	 pas 	 son« 	6.1 1
do 	 je 	 ma 	 nje 	kvin	 te 	in	ok	 ta 	 ve 	7.3–7.4
pet 	 je	 v	 pa 	 ra 	 lel	 nih	 ok	 ta 	 vah 	 7.3–
7.4	
pa 	 ra 	 lel 	 no 	gi	 ba 	 nje 	 gl.	kom	 po	 zi	 ci 	 ja, 	kom	 po	 ni	 ra 	 nje
pav 	 za 	 gl.	kom	 po	 zi	 ci 	 ja, 	kom	 po 	 ni	 ra 	 nje
pe 	 sniš 	 tvo 	12.20
piš	 ča 	 li 	6.1
ples 	3.5
po	sebi 	 gl.	kon	 so 	 nan 	 ce
pol ton gl.	se 	 kun	 de, 	se 	 kund	 ni 	po	 sto 	 pi
po	 sto 	 pi	gla 	 sov 	 gl.	kom 	 po 	 zi 	 ci 	 ja, 	kom 	 po	 ni 	 ra 	 nje
pr a k sa , p ra k t i ki gl.	 glas 	 be 	 ni	 ki	 pr ak 	 t i	 ki,	 glas 	 be 	 na 	
prak sa
predz 	 na 	 ki 	10.27,	10.	29,	10.32,	10.38
pre 	 ha 	 jal 	 ni	 t on	 gl.	 do	 je	 ma 	 nje,	 kom	 po	 zi	 c i	 ja, 	 kom-
po ni ra nje
pre 	 pi 	 ho 	 va 	 nje 	 gl.	aku 	 stič 	 ni 	po	 ja 	 vi
pri 	 ma 	5.1
STV ARNO	KAZALO	DESCAR TESOVEGA 	KOMPENDIJA 	O	GLASBI
166
	 pri 	 ma 	i n 	ok	 ta 	 va 	7.4
pro 	 ti 	 po	 stop 	 no	 gi	 ba 	 nje	 gl.	 kom	 po	 zi	 ci 	 ja, 	 kom-
po ni ra nje
raz 	 mer 	 ja
	 v	arit 	 metič 	 nem 	za 	 po 	 red 	 ju 	2.6,	5.2,	6.7
	 v 	geo 	 me 	 trič 	 nem 	za 	 po 	 red 	 ju 	2.6
	 mno 	 go	 krat 	 no	raz 	 mer 	 je 	9.2,	9.3
	 su 	 per 	 par 	 ti 	 ku	 lar 	 no	raz 	 mer 	 je 	9.2
raz 	 vez 	 gl.	do	 je 	 ma 	 nje
raz 	 ve 	 zaj 	 gl.	mu	 si 	 ca 	fic 	 ta 	in	predz 	 na 	 ki
re so nan ca gl.	aku 	 stič 	 ni	po	 ja 	 vi
ri 	 tem
	 ča 	 sov 	 na 	raz 	 mer 	 ja 	med 	toni 	3.1–3.3
	 dvo 	 dob 	 na 	in	tri 	 dob	 na 	men 	 zu	 ra 	3.4,	3.6 	
	 pet 	 dob	 na, 	se 	 dem 	 dob	 na 	men 	 zu	 ra 	3.7	
	 tak 	 ti 	 ra 	 nje, 	 na 	 ka 	 zo	 va 	 nje 	 men 	 zur 	 nih 	 enot 	
3.4
	 vzbu	 ja 	 nje	 du	 šev	 nih	 stanj 	 z	 rit 	 mom	 (men-
zu	 ra 	 mi) 	in	tem 	 pom	3.6
ro 	 do 	 vi 	(»ge 	 ne 	 ra«)
	 ro 	 do	 vi	men 	 zur 	3.4
	 ro 	 do	 vi	kon	 so 	 nanc 	5.3,	6.4,	6.12
	 ro 	 do	 vi	 se 	 kund	 (sto 	 penj) 	 10.8 	 si 	 no	 nim	 no	 za 	
vr 	 ste 	se 	 kund
	 ro 	 do	 vi	hek 	 sa 	 kor 	 dov	10.24
 ro do vi di so nanc 1 1.2
	 rod 	glas 	 be 	 no 	 re 	 to 	 ričnih 	fi 	 gur 	12.20
sek 	 sta, 	mala
me 	 sto 	med 	kon	 so 	 nan 	 ca 	 mi 	9.8
kot 	 ve	 li	 ki	 ter 	 ci 	 kom	 ple	 men	 tar 	 ni	 in	 ter 	 val 	 6.5
zna 	 čaj 	9.10	
sek sta, ve li ka
me 	 sto 	 med 	 kon 	 so 	 nan 	 ca 	 mi, 	 last 	 no 	 sti, 	 upo -
rab 	 nost 	9.7
zna 	 čaj 	9.10	
se 	 kun	 de, 	se 	 kund	 ni	po	 sto 	 pi 	
	 v	glas 	 be 	 nem 	stav 	 ku 	4.1
smi 	 se l	 se 	 kund	 oz.	 se 	 kund	 nih	 po	 st o	 pov	 10.1, 	
10.1 1–10.13
	 iz	 pe	 lja 	 va 	 iz	 od	 da 	 lje	 no	 sti 	 med	 so 	 sed 	 nji	 mi 	
kon	 so 	 nan 	 ca 	 mi	10.2–10.5
iz 	 pe 	 lja 	 va 	z	de 	 li 	 tvi 	 jo 	 kon	 so 	 nanc 	10.6–10.8
po	 pol	 nost 	 gle	 de	 na 	 iz	 pe	 lja 	 vo	 z	 de	 li	 tvi 	 jo 	
kon 	 so 	 nanc 	10.15
neu	 po	 ra b	 nost 	 ma	 le	 ga	 pol	 t o	 na 	
10.9	
	 učin 	 ko 	 va 	 nje 	z	ozi	 rom 	na 	iz	 vor 	13.3
sep 	 ti 	 me 	 gl.	di 	 so 	 nan 	 ce
se stav lje ne kon so nan ce gl. 	kon 	 so 	 nan 	 ce
so pran 12.16
stop nje gl.	se 	 kund	 ni	po	 sto 	 pi 
sub 	 jekt 	 gl.	kom	 po	 zi	 ci 	 ja, 	kom 	 po	 ni 	 ra 	 nje 	
šte 	 vi	 la, 	zve 	 ne 	 ča 	6.13,	1 1.12
tak 	 ti 	 ra 	 nje 	(»bat 	 tu 	 ta«) 	3.4
te 	 nor 	12.14
ter 	 ca, 	mala
po	 pol	 nost 	9.6
	 mala 	 in	 ve 	 li	 ka 	 ter 	 ca 	 v	 glas 	 be 	 nem 	 stav 	 ku 	
9.6
	 zna 	 čaj 	 9.10
ter ca, ve li ka
	 ve 	 li	 ka 	 ter 	 ca 	 in	 in	 ter 	 va 	 li,	 se 	 stav 	 lje 	 ni 	 iz 	
nje 	 in 	 ok 	 ta 	 ve, 	 kot 	 od	 kvar 	 te 	 po	 pol	 nej 	 ši	
in 	 ter 	 va 	 li 	9.1
	 dve 	 ok 	 ta 	 vi 	 in 	 ve 	 li 	 ka 	 ter 	 ca 	 kot 	 naj 	 po 	 pol -
nej 	 ša 	ter 	 ca 	9.2
	 mala 	 in	 ve 	 li	 ka 	 ter 	 ca 	 v	 glas 	 be 	 nem 	 stav 	 ku 	
9.6
	 zna 	 čaj 	 9.10
ter 	 ca 	z	raz 	 mer 	 jem 	75/64	10.9
ton, celi gl.	se 	 kun	 de, 	se 	 kund	 ni	po	 sto 	 pi
ton 
last no sti 1.2
	 oh	 lap 	 nost 	niz	 ke 	 ga 	tona 	10.26
	 iz 	 vor 	 raz 	 lik 	 v	 vi	 ši	 ni	 v	 zve 	 ne 	 čih	 šte 	 vi	 lih	
11.12 
ton ski pro stor
	 ena 	 kost 	 ok 	 tav 	 zno 	 traj 	 ce 	 lot 	 ne 	 ga 	 ton 	 ske -
ga 	pro 	 sto 	 ra 	10.6
de	 li	 tev 	 ok	 tav 	 ne	 ga 	 pro 	 sto 	 ra 	 na 	 se 	 kun	 de 	
10.16–10.20
	 shiz 	 ma 	10.16–10.19
	 zaz 	 na 	 va 	 nje 	shiz 	 me 	10.18
	 gib 	 lji	 va 	ter 	 mi 	 na 	10.18,	10.19	
	 de 	 li	 t ev 	 ok	 t av 	 ne 	 ga 	 pro 	 st o	 ra 	 na 	 sku 	 pi	 ni 	
po dva in tri cele tone 10.21
	 šte 	 vi	 lo	 ne 	 gib	 lji	 vih	 ter 	 mi	 nov	 oz.	 in	 ter 	 va -
lov 	zno	 traj 	ok	 ta 	 ve 	10.22	
	 de 	 li	 tev 	pro 	 sto 	 ra 	med 	to 	 no	 ma 	a 	in	c
ton 	 ski 	si 	 stem 	(Gvi	 do 	 va 	roka, 	»roka«)
raz 	 po 	 re 	 di 	 tev 	to 	 nov 	10.21,	10.33
ome 	 ji 	 tev 	na 	tone 	treh 	hek 	 sa 	 kor 	 dov 	10.	27
ne 	 po 	 treb 	 nost 	 več 	 je 	 ga 	 šte 	 vi 	 la 	 hek 	 sa 	 kor 	 dal -
nih	za 	 po	 re 	 dij	10.28
tra 	 ge 	 di 	1.1
trans 	 po	 zi	 ci 	 ja 	10.34
tri ton gl.	di	 so 	 nan 	 ce
va 	 rii 	 ra 	 nje 	2.8,	7.2,	7.3,	7.4,	8.3,	9.6
J. 	SNOJ, 	 	GLASBA 	KOT 	PREDMET 	KAR TEZIJANSKEGA 	 VIDENJA 	SVET A
167
vi	 šaj 	 gl. 	mu	 si 	 ca 	fic 	 ta 	in	predz 	 na 	 ki
za 	 dr 	 žek 	 gl.	do	 je 	 ma 	 nje, 	kom	 po	 zi	 ci 	 ja, 	kom	 po	 ni	 ra 	 nje
Zar 	 li	 no,	Gio	 se ff 	 o 	12.10
zmanj 	 ša 	 na 	kvin	 ta 	 gl.	di 	 so 	 nan 	 ce
vr 	 ste 	(spe 	 cies)
	 vr 	 ste 	kon	 so 	 nanc 	6.4
	 vr 	 ste 	se 	 kund	10.2	 si 	 no	 nim	 no	za 	ro 	 do	 ve 	se 	 kund
ži	 va 	 li	in	glas 	 ba 	3.5
živ	 čev 	 je 	3.5
STV ARNO	KAZALO	DESCAR TESOVEGA 	KOMPENDIJA 	O	GLASBI