Energija v perspektivnem planu
Splošno znano je, da je pomanjkanje premoga in elek-trične energije povzročalo v povojnih letih staloe težave v industrijski proizvodnji. Kljub temu smo — predvsem za-Tadi zgrajenih zmagljivosti — dosegli zelo občuten vzpon in se uvrstili med prve države po tempu industrijske proizvodBJc. Gotovo pa je, da bi bili brez težav z energijo zmogljivosti mnogo bolje izkoriščah in da bi bil razvoj še hitrejši.
Na drugi strani Jugoslaviji ne primanjkuje energetičnih virov, posehno na r&čnih tokovih, ki so primerni za hidro-centrale, in v nahajališčih lignita. Ne izkoriščamo niti pet odstotkov razpolt>žljive vodne energije. Lignita imamo po se-danji proizvodnji in po doslej ugoto-vljenih nahaj&liščih za skoraj tri tisoč let, iaiko da so rezerve praktično neizčrpne (medtem ko gre pri črnem in rjavem premogu po dosedanjih ugotovitvah za zaloge za približno dve stoletji, kar pa se bo s povečaTijem proizvodnje precej &krajšalo). O rezervah nafte je še prezgodaj govoriti določneje, ker so se raziskovanja prakfično začela šele po vojni.
Doslej je bilo že precej storjenega, da bi ra^položljive za-loge energije čim bolj izkoriščali in da bi dali industriji ener-gijo, brez katere se ne more razvijati. Posebno pozornost smo posvečali prav tistim vrstam eneTgi^e, katerih imamo največ. Tako proizva jamo lignita 5,5 krat več kakor pred vojno, ener-gijs iz hidrocentral pa 5krat več. Vendar po proizvodnji in potrošnjj energije še vedno resno zaosvtajamo za bolj razvi-timi državami in za potrebami naše industrije. V prihodnjih lctih bo nujno, da borao proizvodnjo energije še bolj povcčali.
Glede električne energije problem doslej ni bil samo v tem, da je napredovala gradnja cenlral počasneje kakor in-dns-trijskih zgradb, temveč tudi v tem, da nj bila mre/a daljnovodov in drugili naiprav za preTiašanje toka popolnoma dograjena in še vedno ne dopušča, da bi presežke, ki se tu in tam pojavljajo. prenašali tja, kj^r, so potrebni.
Računajo. da bodo potrebe po električni energiji do I. 1961 nara^le na približno 9 milijard kilovatnih ur. Največji-del lega pora?ta bo odpadlo na potrebe veltkih mdustrijskih pod-jetij, posebno na črno in barvasto metalurgijo, zatem pa na široko potrošnjo (gospodinjstva, poslovni prostOTi. javna raz-svetljava, mestni promet in vodovod). Računajo, da bodo mo-gla v prihodnjih letih samo gospodinj«-tva nakupiti termionih aparatov za približno miiijon kilovatov na leto, kar bi pome-nilo Tiajmanj še 150 Tnilijono^ kilovatnih ur. Z doiorenim" povečanjem računajo tudi pri vseh drugih vrstah potposnikov.
Povečane potrebe bomo krili predvsem s popolno dovr-čitvijo central, ki so že 7grajene, ali pa jih gTadšmo (hidro-centrale Zvornik, Kokin Brod, Peruča. Gojak. Jablajiica. Mav-rovo, Peničica. termocentraia Konjščma). nato pa 7. gTaditvi jo novih zgradb, pretežno hidrocontTal. Večjo, pa tudi bolj eko-nomično proizvodnjo bodo dosegli prav taiko z iekonstru-kci-jamii nekaterih obratujočih naprav, pos&bno tistih, ki so v okviru tovarn in rudnikov.
Zelo važno vlogo v razvoju elektrionega gospodarstva bo' imelo uporabljanje mreže daljjiovodov in naprav za prenos in transformacijo elektriSne energije. S to razvojno mrežo bo prišla popolnoma do izraza enotBOst elektrogospodarskega si-^tema, energijo pa bomo izkoriščali mnogo bolj racionalno. Za rekonstnikcii|o in razširitev mestne razvodne mrcže se bodo lahko zavzeli ljud&ki odbori s svojimi mvesticijskimi skladi. Del sredstev bodo lahko realirirali tudi iz razlike med naj-nižjo odobreno ceno za energijo v široki potrošnji in dejansko ceno na njihovem podTooju.
Premog in  naita
Cenijo, da bo 1. 1961 potrebno proizvesti približno 25 mili-jonov ton premoga (lani smo proizvedli 17 milijonov ton). Po-rast se nanaša največ na kritje potreb tennocentTal, kakot so Kolubara.  Soštanj   in  Zagreb.
Povečanje proizvodnje lahko tudi tu dosežemo predvsem z dovršitvijo zgrndb; ki fjh že gradimo (Senjsko-resavski rud-nik, Kolubara, Kostolac, Kakanj, Breza in separacija Banoviči), nato pa z nadaljnjim povečanjem zmogljivosti vn z mehaniza-cijo mdnikov kakor tudi z otvarjanjem novih področij.
Potrošnja naftinth derivatov bi se morala povečeTaii v pov-prečju vsaj za 10 odstotkov na leto, ker narašža število vseh Trst m-otornih vozil in število traktorjev. Določeno je. da ne bomo investirali samo v odpiranje novih naftonosnih polj, tem-več tndi v razširitev in rekonstrukrijo sedanjih zmogljiTost:, kar bo omogočilo tako vcčjo proizvodnjo kakor boljše izkori-šranje surovine, investirali pa bomo prav tako v naprave za uporabljanje plina.                                                           J.