OSRtu, KNJIŽNIC/ CELJE steklar GLASILO DELAVCEV STEKLARNE HRASTNIK Izhaja od leta 1959 Letnik XXXV, št. 4 Hrastnik, 19. 5. 1994 Obisk predsednik Republike Slove- I ■ I __ ■ ___ __ i _ ■ ■ __ ■ w v zjsss&ssjszll Obisk predsednika Kučana nik sodi zanesljivo v krog prvovrstnih dogodkov. Tako redke priložnosti je treba seveda dodobra izkoristiti, zato smo gospoda Kučana temeljito informirali o vseh težavah, s katerimi smo se ubadali ob razpadu Jugoslavije. Opisali smo mu današnji trenutek, predvsem pa ga temeljito seznanili z našimi prihodnjimi načrti. Posebno tem je namenil največ pozornosti in z vidnim zadovoljstvom podprl naša prizadevanja za polno zaposlenost, za še večji prodor na zunanje trge ter zagon linij, ki bodo zagotavljale še večjo socialno varnost velikemu delu prebivalcev v Hrastniku. Po koncu poslovnega pogovora, ki smo ga imeli v sejni sobi v gradu, si je gospod Kučan ob navzočnosti vseh drugih gostov ogledal in prisluhnil kratki predstavitvi zgodovine Steklarne Hrastnik od njenega nastanka do danes, nato pa po prijetnem in sproščenem klepetu z vsemi udeleženci tega srečanja zapustil grad. Zanesljivo lahko trdim, da smo s to poslovno gesto nedvomno gospoda predsednika opozorili nase kot na firmo, ki je vredna pozornosti in prepričan sem, da se bo tudi v prihodnje rad vrnil v naše okolje. Stojan Binder Lastninjenje Steklarne Hrastnik Pozitivno razmišljanje zaposlenih Po sprejetju zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij so tako kot v mnogih drugih podjetjih tudi pri nas stekle priprave na lastninjenje Steklarne. Že lani je bila ustanovljena strokovna komisija, ki naj bi skrbela za pravilno lastninjenje in njegovo pripravo. Komisija je sestavila delovni načrt, po katerem so dejavnosti tekle tako od informiranja zaposlenih in upokojencev do izpeljave ustreznih postopkov, ki jih predvideva zakon. Po vseh teh pripravah in precejšnjem delu, ki je že bilo opravljeno, po mnogih aktivnostih, ki še tečejo, smo projekt pripeljali do te faze, da smo se o njem lahko pogovorili v širši sestavi, ter da' nam je vodstvo lahko posredovalo že konkretne po- datke. Tako smo imeli v aprilu srečanje z upokojenci, v začetku maja pa še zbor delavcev na temo lastninjenja Steklarne. Razprave na teh pogovorih so pokazale, da nam ni vseeno, kaj bo s Steklarno v prihodnje. Odziv upokojencev in pozitivna razmišljanja zaposlenih mi dajejo upanje, da smo korak bliže k cilju, ki je bil predstavljen v lanski posebni izdaji Steklarja na temo lastninjenja, to pa je, da zaposleni in bivši zaposleni postanemo lastniki čim večjega deleža Steklarne. Bolj kot razmišljanja o morebitnem do- bičku, vsaj še v nekaj naslednjih letih, se mi zdi pomembno dejstvo, da si s tem zagotovimo možnost vplivanja na poslovanje Steklarne Hrastnik tudi v prihodnje. Prvi odzivi za oddajo certifikatov kažejo, da smo na dobri poti, da to tudi dosežemo. V naslednjih dneh so predvideni še informativni sestanki v posameznih delovnih okoljih. S tem naj bi bilo zaključeno informiranje zaposlenih oziroma razjasnjena še vsa nejasna vprašanja. Skratka proces lastnin- jenja Steklarne počasi prehaja v fazo, ko bomo dobili znanega lastnika Steklarne Hrastnik. Bodo to zasebniki, tujci, delavci? Odgovor na to bomo dobili v naslednjih mesecih. Iskreno upam, da bo večji del v lasti tistih, ki so to premoženje tudi ustvarjali - torej zaposlenih in upokojencev Steklarne Hrastnik. Predsednik sindikata Soniboj Knežak Zbiranje lastninskih certifikatov V enem tednu lep uspeh Po prvomajskih praznikih smo v kadrovski službi pričeli zbirati certifikate članov kolektiva, njihovih družinskih članov, upokojencev in bivših zaposlenih. V enem tednu od začetka akcije se je nabralo 140 teh vrednostnih papirjev, kar ocenjujemo kot lep uspeh. Kot smo objavili v prejšnji številki zbiramo certifikate vsak delavnik od 8.00 do 12.00 ure v kadrovski službi pri gospe Meliti VIDRIH. Sejem dal zagon konjunkturi Hannover 94 Največji »High - Tech - Show« sveta je za nami. Med osmimi panogami sejma je bila tudi »Lichttechnik« (svetlobna tehnika) oziroma »Weltlichtschau« (svetovna razstava svetil), kot jo imenujejo Nemci. Sicer je pa vsaka od osmih sejemskih panog spet največja v svetovnem merilu, saj ni sejma, ki bi zbral tako popolno mednarodno ponudbo. Ni slučaj, da je na sejmu osnovna tema - konjunktura. Konkretno je šef sejma prof. dr. Goehrman poudaril, da je letos med obiskovalci predvsem več tistih, ki odločajo o sklenitvi poslov, to pa posredno pomeni, da je »sejemska lokomotiva odločno pognala v tek konjunkturo«. Toliko za uvod. Steklarna Hrastnik nastopa z lastnim razstavnim prostorom na Hannovru od leta 1986 - v sklopu že omenjene svetovne razstave svetil. Do danes smo razmeroma natančno spoznali utrip te panoge v mednarodnem merilu in zato lahko analiziramo bistvene smeri razvoja kot tudi glavne tržne trende razsvetljave, vse to pa je osnova za pozici-ranje Steklarne Hrastnik v tem kontekstu. In kako izgleda to letos? Nekatera izhodišča oziroma delitve so nujne, če hočemo pokazati letošnja sejemska gibanja in ustrezno rangiranje Steklarne Hrastnik. ■ Osnovna delitev bivalne razsvetljave (izključena je strogo namenska tehnična razsvetljava): • Steklena svetila oziroma svetila s stekleno komponento • Nesteklena svetila Analiza: Nas zanimajo steklena svetila, a ob tem ne smemo pozabiti na nesteklena, saj gre za pomembne trende naraščanja ali upadanja nesteklenih materialov v razsvetljavi. Letos - in tudi lani - se je na veselje steklarn pokazalo povečanje deleža stekla v razsvetljavi. Še vedno pa so močno navzoči drugi materiali (blago, plastika, itd.). ■ Proizvajalci steklenih svetil oziroma svetil s stekleno komponento: • Kreatorji - inspirirajo ostale proizvajalce, ogromno vlagajo v razvoj in poberejo smetano. • Sledilci - modificirajo ideje krea-torjev oziroma delno kopirajo: varno vlagajo v razvoj in poberejo pričakovane dohodke. • Univerzalci - pobirajo preverjane (uspele) ideje - oblike in jih tržijo kot železni repertoar, nič ne vlagajo v razvoj. Analiza: Kreatorji so firme Putzier, Limburg iz Nemčije (oba sicer tudi proizvajalca stekla za svetila in naša partnerja), Artemide, Fabbian, itd. (Italija). Sledilci so RZB, Neuhaus (naša partnerja), Hustadt itd. (Nemčija). Univerzalcev je veliko, nekateri so naši partnerji (Casablanca itd.) ■ Proizvajalci stekla za razsvetljavo (polfabrikatov): • Sokreatorji svetil - v sodelovanju s proizvajalci svetil: objektivno največ, kar je mogoče doseči, saj s samim polizdelkom ni mogoče ustvariti trendov razsvetljave. Precej vlaganj v razvoj in ustrezno poziciranje v višjem cenovnem razredu. • Izdelovalci »rezervnih delov« iz stekla za svetila - glede na zagotovljene trende (univerzalci) malo ali nič vlaganja v razvoj in nižji cenovni razred. Seveda so tu velike razlike -v kvalitetnih razredih izdelkov, a bistvo ostaja. Analiza: Sokreator je tudi Steklarna Hrastnik - npr. nova zahtevna serija opalnih steklenih svetil za firmo RZB, sicer so soustvarjalci tudi dobavitelji stekla oziroma steklarne Herner, Bau-ling (Nemčija), pa Star Glass, Lodi (Italija), Rovirosa (Španija) itd. Izdelovalci rezervnih delov pa so: Steklarna Hrastnik, Herner, Bauling, Rovirosa itd. - seveda je paleta steklenih izdelkov pisana in v različnih cenovnih razredih (npr. vrhunski opalni izdelki Steklarne Hrastnik za firmo Putzler ali kristalna plafonjera istega proizvajalca za različne »uni-verzalce«), ■ Proizvajalci steklenih delov svetil po tehnologiji in vrsti stekla: • Ročno pihani izdelki iz prozornega stekla, opala in barvnega stekla od enostavne do vrhunske tehnologije. • Ročno pihani izdelki - opal, prozorno, barvno steklo - v steklarskih tehnikah (vroča dekoracija, itd.): • Polavtomatsko pihani izdelki iz opala, kristalnega stekla vključno z vročo dekoracijo: od enostavne do zelo zahtevne tehnologije. • Polavtomatska stiskalnica: od enostavne do vrhunske tehnologije. • Avtomatska stiskalnica: zahtevna tehnologija. • Centrifuga: zahtevna tehnologija Analiza: Pod točko 1. in 2. in 3. spada Steklarna Hrastnik med zelo dobre in deloma med najboljše proizvajalce-V razredu Limburg ali celo Putzler. Ostali ponudniki deloma dosegajo ta nivo - Herner, Bauling itd. Pod točko 4. in 6. Steklarna Hrastnik trenutno ni ponudnik teh izdelkov, vrhunsko pa to področje obvladajo Italijani (Star Glass, Lodi), zelo dobro pa tudi Limburg oziroma Putzler. Avtomatska stiskalnica - zaščitna stekla - pa je domena Steklarne Hrastnik; skupaj s firmo Lodi pomemben akter na tržišču. S takim analitičnim pristopom je obdelana tudi programska ponudba svetil (steklena svetila - svetila s stekleno komponento - tehnicistična steklena svetila - namenska svetila s stekleno komponento) glede na značilne ponudnike, tehnologije, vrste stekla, tržne trende itd. Prav tako je analizirano področje dekoracije - od vroče (barvni vložki) do hladne (dekorirnica) oziroma peskanje in satiniranje. Vendar so te analize preveč strokovne in poslovne, da bi bile primerne za objavo v Steklarju. Vsekakor pa iz celotnega analitičnega pregleda lahko ugotovimo bist- vene elemente svetovne razstave svetil ter ustrezno pozicioniramo tudi Steklarno Hrastnik. • Vodilna smer na področju steklenih svetil (in komponent za svetila) bazira na ročno pihanem steklu iz opala (vključuje barvni opal, steklarske tehnike, vročo dekoracijo), tržni izraz ji daje kreacija, ki jo personalizma in dviguje iz množice povprečnosti. Ne samo to, pa vendarle tudi to je danes Steklarna Hrastnik. • Nova pomembna smer razsvetljave se najavlja - vključuje pa vrhunsko polavtomatsko stiskano stekleno komponento.' Iskanje skrajno zahtevnih tehnoloških izvedb v ročno pihanem spektru razs-vetljavnih teles je doseglo plafon, stiskana tehnologija - v navezi s kvalitetno dekoracijo - pa je ponudila alternativo. Ta izziv Steklarna Hrastnik danes še proučuje, osebno pa sem prepričan, da bo do Hannovra 95 to naša nova kvaliteta. Slavko Marčen Letošnji razstavni prostor Steklarne Hrastnik v Hannovru. Hrastnik, 19. 5. 1994 Protagonisti našega uspeha Jože Pavlič Še pred dobrim desetletjem bi težko verjeli, da bodo v zgodnjih devetdesetih letih v Steklarni na številnih mestih proizvodnjo upravljali vodili in nadzirali računalniki. Danes je to stvarnost, na katero smo tudi ponosni, saj nam je kljub težkim gospodarskim razmeram v preteklih letih uspelo proizvodni proces opremiti s sodobno procesno tehnologijo, pri njenem uvajanju pa so sodelovali tudi domači delavci s svojimi znanji in izkušnjami. Med njimi je bil Jože Pavlič, vodja instrumentarske delavnice, eden glavnih nosilcev nalog. Zdi se, kot da je bito leto 1980 pri uvajanju sodobne računalniške opreme v proizvodnem procesu nekako prelomno. V tistem času smo zaradi velikih stroškov energije veliko razmišljali kako omejiti ali zmanjšati njeno porabo. SIK 80 (kot smo poimenovali sistem za izravnavanje električnih konic) je nastal kot izziv temu vprašanju. Bil je rezultat skupnega dela Steklarne in Instituta Jožef Stefan. V njem so se združila teoretična znanja strokovnjakov inštituta ter meritve in praktične izkušnje našega dela. Rezultat dobrega sodelovanja pa je bil tudi nekakšen izziv za nadaljnje sodelovanje. Skupaj smo zasnovali projekt računalniškega vodenja talilnih peči in ga na H peči tudi izpeljati. Medtem pa se je pokazalo, da je enak sistem v istem času naredila tudi firma Honeywell. Zato smo v naslednjih letih ostale peči opremljali in dokončali projekt v sodelovanju s to firmo. Danes so vse peči vodene računalniško, podatki o posameznih parametrih so zbrani na enem mestu, dostopni so ob vsakem času, in po potrebi tudi arhivirani. Leta 1989 je bita končana rekonstrukcija zmesarne s katero je tudi priprava zmesi računalniško vodena. Tudi pri tem obsežnem projektu ste z ekipo sodelavcev aktivno sodelovali pri inštaiiran-ju opreme. Pri tem projektu je šlo za nekaj več. Mislim, da je bila zelo modna poteza, da so naši delavci, ki so sodelovali pri instaliranju opreme, kasneje prevzeli odgovorna delovna mesta v tem obratu. Tako so svojemu znanju o elektroniki z dodatnim izobraževanjem dodali še kemijsko znanje. V Steklarni ste od leta 1955, če upoštevamo tudi vašo učno dobo za elektrikarja. V vseh teh letih se je vzporedno s Steklarno marsikaj spremehiio tudi v vaši stroki, čemur je bi io treba siediti, se dodatno izobraževati. Sodelovali ste pri vseh večjih projektih uvajanja elektronike, tu so tudi vsakodnevne naloge vzdrževanja opreme, ob remontih strojev se jih opremlja tudi z elektroniko. Ob vsem tem se zdi, da ste izpostavljeni vsakodnevnim preizkušnjam znanj - vas in tudi vaših sodelavcev. Ni vedno lahko loviti korak s časom. Sploh pa ne zdaj, ko gre vse tako bliskovito naprej. Res je, da moraš kar naprej slediti novostim. Je pa, rekel bi, sreča tudi to, da dela v in-strumentarski delavnici veliko šolanih delavcev, predvsem še mladih, ki sp zagnani in željni znanja. Po drugi strani menim, da imamo inženirskih moči naše stroke v Steklarni vendarle premalo. Spoznavam pa še nekaj. Ni modro vsega znanja prenašati na ozek krog delavcev ali na enega samega. To ni dobro, ne za delavca ne za firmo, kajti tu je proizvodnja, ki se mora odvijati tekoče. Tisti, ki poznajo vaše delo, pravijo, da pri delu niste samo natančni ampak tudi inovativni. Pri svojem delu ločim dvoje, popravilo napak in njihovo odpravo. Nor- malno je, da se kakšna stvar pokvari. Ko jo popravljaš, vidiš kako je narejena. Ce pa se ta stvar kvari kar naprej, potem veš, da je nekaj narobe in skušaš to napako odpraviti. Če pa le ne gre, potem pač s sodelavci sklenemo glave, ker tisti stari pregovor, ki pravi, da več glav več ve, še vedno drži in da nobena stvar ni tako dobro narejena, da ne bi mogla biti boljša. Sodelavci vas cenijo, spoštujejo, vam zaupajo. Sem pač tak človek, da se ne znam jeziti na ljudi. Rad jih poslušam in bil bi krivičen, če ne bi sprejel nasveta, kadar je dobronameren. Tudi sam rad pomagam in povem, če le morem. Ni moj interes da bi lastno spoznanje in izkušnje ljubosumno držal zase. Prepričana sem, da Jože v tem pogovoru še zdaleč ni povedal vsega, kar bi o svojem delu lahko povedal. A tudi tistega dne, ko sem ga za slabo urico zadrževala v pogovoru, ga je zaradi izklopa elektrike neusmiljeno klicalo delo. Mimogrede mi je ob odhodu še pripomnil, da so bolj kot on kreatorji uspeha, kot pravi naslov tega članka, drugi, tisti z diplomami. Tisti, ki ga dobro poznamo, seveda trdimo drugače, ker je diplomo že zdavnaj opravil s svojim delom. Pogovarjala se je Mili Kobal Poslovni utrip Od našega zadnjega poročanja je minilo skoraj dva meseca različnih bolj ali manj poslovno dinamičnih in zanimivih dogodkov tako v Steklarni Hrastnik, kot z njo v neposredni povezavi. Čeprav se površnemu opazovalcu ali bralcu zdijo stvari precej monotone, utečene in prepuščene slučaju, pa daje vsebinska analiza povsem drugačno sliko. Poslovni utrip Steklarne Hrastnik je skoraj v celoti že podrejen vplivom tržišča in zahtev, ter možnostim, ki iz njega izhajajo. Na tej trnovi poti prilagajanja novim zahtevam in omejitvam tržišča naša Steklarna kljub velikemu številu težav, ki nas še pestijo, ubira prave korake v smislu izrabe svojih pravih potencialov in odpravljanja nekaterih neracionalnosti, ki se še pojavljajo. Hkrati opravlja vsebinsko prestrukturiranje in čiščenje svojih proizvodnih programov. V sklop strateško pomembnih aktivnosti sodi tudi vsakoletna udeležba razsvetljavnega programa na največjem sejmu svetil v Hannovru, kjer smo se tudi letos dostojno predstavili. Bistvo letošnjega nastopa je bila tudi neposredna promocija Steklarne Hrastnik kot proizvajalca zahtevnih in kvalitetnih pihanih izdelkov (razne tehnike toplega dekorja, zahtevni izdelki velikih dimenzij, itd.). Največ energije za ta sejem pa smo namenili posredno in sicer prek skupnega razvoja novih izdelkov za RZB, katerih tržna zanimivost je po prvih ocenah izjemna. Na grobo je bilo moč obiskovalce, dosedanje in morebitne prihodnje razdeliti na dve skupini: • Prva skupina so bili tisti, ki iščejo predvsem zanesljivega dobavitelja, ki je sposoben dolgoročno in kontinuirano zagotavljati zahtevne izdelke visoke kakovosti. Seveda so za ta servis pripravljeni plačati tudi ustrezno ceno. • Druga skupina pa so tisti, pri katerih ima cena in trenutni zaslužki primarno vlogo, njihova navezava na dobavitelje pa kratkoročna saj so neprestano v iskanju vedno cenejših izdelkov in dobaviteljev. Za nas je nesporno, da nam je mesto le v prvi skupini partnerjev in ne glede na to, da danes oskrbujemo tako ene kot druge, se moramo preko pozitivne selekcije kupcev strateško usmeriti v kvalitetne dolgoročne navezave, ne pa v neprestano zniževanje cen. Vsekakor nam bodo pri tej usmeritvi v pomoč dragocene izkušnje firme Peill & Putz-ler, ki nam je obljubila tehnično pomoč. . Osnovno sporočilo sejma v Hannovru za Steklarno Hrastnik je, da kljub težavam s katerimi se nekateri ponudniki ukvarjajo, vlada optimizem, kar seveda pomeni obilico dela za ročno pihane izdelke na eni strani in žal izjemen pritisk na cene na področju polavtomatske proizvodnje (še posebej na področju kristala). Na ravni podjetja je stanje naročil za drugo četrtletje, z izjemo določenih problemov na področju polavtomatske proizvodnje razsvetljave, izjemno ugodno. Seveda nas v tem času čaka še aktiviranje I kadne peči z vso pripadajočo problematiko, vendar bi se po pričakovanjih in zagotovilih določenih kupcev tudi tu ne smele pojaviti težave. Dodatna realizacija I peči bo šele omogočila, da bo skupna realizacija podjetja dosegla tisti kritični nivo, ki ga podjetje zaradi svoje sedanje infrastrukture potrebuje in hkrati da se stroški na enoto izdelka zmanjšajo. Aleksander MIRT 200 let tradicije Korenine Steklarne Hrastnik Steklo - čudovita, skrivnostna snov, prozorna in krhka, ki je podobna dragim kamnom in v kateri najdemo vedno nove uporabne možnosti -očaruje človeštvo že več kot štiri tisočletja. Usoda ali naključje je odločilno povezalo z njim tudi Hrastnik, saj je leta 1860 tu začela delovati prva steklarna. Od takrat do danes so dogajanja okrog stekla bistveno zaznamovala hrastniško dolino. Namen tega prispevka je prikazati težavnost, napake pa tudi uspehe in napotila za prihodnost iz te izkušnje. Steklo v Sloveniji V 18. stoletju se pojavljajo prve steklarne, imenovane glažute, tudi na Slovenskem. Kot tehnološko gorivo je služil les,, zato je steklarska industrija nastajala sredi obsežnih gozdnih predelov, kjer je po možnosti bila na razpolago tudi surovina za steklo (kremenec) - tak primer je bil na Pohorju. Steklarna v Jurkloštru Med nekaj desetimi steklarnami v Sloveniji je bila sorazmerno dobro znana steklarna v Jurkloštru (leta 1790). Že zgodaj je osvojila taljenje krednega (kalcijevega) stekla, saj Izdelki iz prvega obdobja hrastniške steklarne - prvič p red sta v/jeni leta 1978 na razstavi v Hrastniku (50. letnica steklarske stavke). /emo, da so tako steklo iznašli na Češkem šele v 17. stoletju. To ste-