Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemš nedelj in praznikov. -p 4 ŠTEV. 179. štrajk mesarjev. ŠTEVILO SKESANIH ŠTRAJKAR-JEV SE MNOŽI DAN ZA DNEVOM. NADA NA ZMAGO JE LE MALA. Pričakovati je novih pogajanj med obema nasprotujočima si strankama. POLOŽAJ V RAZNIH MESTIH. List slovenskih delavcev v c/tmerflri. Entered ab Skookd-Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, jr. Y under the Act of Congress of March 3,1879. Chicago, Illn no. julija. ciniku Ker pred- Francija in Vatikan. KONEC DIPLOMATICNEGA OBČEVANJA MED FRANCIJO IN VATIKANOM RADI FRANCOSKIH ŠKOFOV. Francoski minister inostranih del od-pozval je poslanika svoje vlade iz Rima. TUDI NUNCIJUS GRE. Paris, 31. julija. Diplomatično ob- unije mesarskih uslužbencev če vanje med Franciji) in Vatikanom ni bilo mogoce zborovati z newyorSki-| je končano, mi zastopniki uslužbencev, je odredil štrajk vseh onih, kteri so vslužbeni pri tvrdki Sehwarzschild & Sulzberger. Tozadevna odredba postane jutri pravomočua, kajti vslužbenci na iztoku ob sobotih ne delajo. Ntrajk iztočnih vslužbencev so odredili potem, ko se predsednik unije ni zamogel sestati s zastopniki iztočnih vslužbencev. Tukaj se splošno zatrjuje, da so iztočni aastopniki uvideli, da je štrajk brezvspešen, o če NEW YORK, V PONEDELJEK, 1. AVGUSTA 1904. PROTI SEVERJU. Rusi vabijo Japance vedno bolj proti severju; pri tem &o Japonci vedno tepeni. NEPRESTANI BOJI MED RUSKO ZADNJO STRAŽO IN JAPONCI. — PORT ARTHUR JE ŠE TAKO RUSKI, KAKOR JE BIL PRED VOJNO. — VLADIVOSTOŠKO BRODOVJE JE DOSPELO V VLADIVOSTOK — GENERAL SA-HAROV O BOJU PRI TA CHE KIAO. Prancozje v Marokn. Tansrer Maroko, 30. julija. Franco- rati na unijo Iz izjave unijskega predsednika E. _ ____^ Donnellyja je razvidno, da žele št raj- j pristaši" pVetendenta Bu"lTam kai^i kakor hitro mogoče pričeti zjje- sultanovim vmnšH-nm ^SJi; Yatikanci so na francosko noto uljudno odgovorili, da papež ne namerava kršiti določb konkordata. da pa vatikanskih pismov francoskima škofoma, neče preklicati. Takoj na to je minister inostranih del, Delcasee, poslal odgovor francoskemu poslaniku, kteri bode odgovor izročil papeževemu 'državnemu" tajniku. Zajedno je dobil tudi osobno navodilo, da mora takoj odpotovati v Paris, ko izvrši imenovani zadnji l^li l-f/,"^ VeUk° ° opravek. Zajedno je minister tudi neumj^kin delavcev. i , , . tv i- -i . i naprosil tukajšnjega papeževega nun v , ehe 1 "trajlk;ar-.,ev na cinsa, naj Francijo takoj ostavi. u spehe, da so nekteri vodje štrajkar- i jev v imenu svojih tovarišev izjavili, • da bodo v glavnih točkah odnehali, i ako bi bili delodajalci zadovoljni z i štrajkarji še enkrat zborovati. Toda i delodajalci s ojim odgovorili, da ni- ,ki križarld""Kleb^'Mn "Galilee", i .»,,, vzroka se v nadalje ž njimi ob- kteri sta odpluti dne 27. julija iz Tou--"vati ees, njim se ni treba več ozi- Iona, sta dospeli semkaj. Mavri so vsled tega zelo vznemirjeni. Tukaj krožijo vesti, da so se med ara in sultanovim vojaštvom vršili krvavi boji. Pretendentovi so zasedli mesto Yida. Roosevelt se je posvetoval z raznimi politikarji. Washington, 31. julija. Predsednik T. Roosevelt se je včeraj posvetoval z raznimi političnimi vodji iz vseh krajev republike o položaju tega ali onega kraja. Dalj časa sta se z predsednikom posvetovala senatorja Cul-lom in Hopkins iz Illinois. Kasneje sta izjavila, da sta se stvarno in vestno posvetovala o političnih odnoŠa-jih v državi Illinois. Oba sta uverjena da je imenovana država republikancem z 100,000 glasovi večine zagotovljena. Štrajk tamošnjih mesarskih uslužbencev niti v poštev ne pride. Predsednik zasleduje štrajk pazljivo, vendar pa ne namerava posredovati. Manj časa se je posveto\al z predsednikom senator Foraker, kteri bode v raznih državah govoril politične govore. Najdalj se bode mudil v državi Ohio, dasiravno je imenovana država republikanske j stranki zagotovljena. Prihodnje dni odpotulje Foraker z svojo rodbino na počitnice v Yellowstone National Park. Nezadovoljnost na Puerto Rico. New Orleans, La., 30. julija. Semkaj je dospel prominenten Puertori-čan H. F. Besosa. On trdi, da vlada na Puerto Rico veliko nezadovoljstvo z uradi ameriške vlade. Gorenja zbornica, ktere člani so skoraj sami Američani, neče privoliti v nijeden predlog v zboljšanje razmer na otoku. Gorenja zbornica je zavrnila postavni predlog, kteri je določal, da se na jame posojilo v znesku $5,000.000, dasiravno je dolenja zbornica, ktera obstoji le iz Puertoričanov, pi odlog odobrila. TamoSaji delavci so brez dela. Na liaziendah ni dela in v nasadih sladkorja delajo otroci. Na Puerto Rico je sedaj več brezposelnih ljudi, nego kedaj popreje. Puerto Rico želi samoupravo. Nezgode na morjn. Halifax, N. S., 30. julija. Iz južne Afrike dospela norweŠka jadrauka "Tiba" je včeraj na potu v Weymouth, N. S. obtičala na skalovju Shale Cove (Bay of Fundy).Ker razsaja na morju izreden vihar, je ladija izgubljena. Chathan, Mass., 30. julija. Ko se je danes teden dni trajajoča megla razšla, opazil je kapitan Kellv, da je na skalovja Pollok Rip obtičal pamik "Howard", kteri je bil na potu iz Baltimore v Boston. Pamik bode rešili, ako ostane morje mirno. Rockland, Mass., 30. julija. Kakor znano, je pred nekoliko dnevi obtičal v pesku parnik "City of Rockland", toda do sedaj ga niso mogli rešiti lom. On je namreč izjavil, da bi bilo najboljše, ako pride prej ko mogoče do sporazuma. Pri tvrdki MacNeil & Libby pričelo je danes z delom nadaljnih 500 štraj-karjev. Neuiri vsled štrajka so na dnevnem redu. Včeraj so netinijskega delavca Clarence Morisa ljudje na ulici obkolili in pretepali, dokler ga ni rešila policija. Na vogalu 45. ulice in Halstead St. našli so policaji necega neunijskejja delavca nezavestnega. Napadalci so bežali. Malo dalje od imenovanega veeala, je poulična druhal pretepala delavca McDonalda. Kasneje so se štrajkarji zbrali na poti, ki vodi v Hammondovo klavnico in od tu bombardirali z kamenjem neunijske delavce, kterih je bilo par ranjenih. Pred podružnico Nelson Morris & rej beli mnogo bolj nevarni, nego zamorci, kteri bi kaj tacega niti v Afriki ne storili. AMERIŠKI MORNARJI V TRSTU V Trstu je sedaj zelo živahno. Na vsakih 20 korakov srečaš po dva, tri mornarje amerikanske vojna mornarice. Žal, da je njihovo vedenje tako, da 'ribjih ljudstvo rse more priljubiti. Jako nevšečen spomin na-se, bode ta eskadva zapustila v Tvsta vsled nedostojnega vedenja teh mo rn ar je v- voja kov, ki so grozna mešanica vseh narodnosti. Tudi Japoncev je med njimi precejšnja število. Dne 13. julija popoludne, so šli štirje mornarji k nekemu zlatarju na Corsu. Dali so si pokazati raznih prstanov, a kupili niso nič; pač pa je jeden njih pograbil en prstan z deman-tom, vreden ISO kron ter zbežal. Seveda so mu oni trije takoj sledili. Istega dne popoludne se je jeden teh mornarjev v ulici deli' Instituto, in sicer prav pred mestno ubožnico, slekel in potem v popolnem Adamovem kostumu skušal izruvati železno ograjo pred ubožnico. Ni se mu seveda posrečilo. Prihiteli so k njemu redarji, a trebalo jih ni nič manje nego pet, da so norca ukrotili. Kar se je pa pripetilo dne 14. julija ob 6. uri in pol v zagati deli' Olmo, je že več kot preveč. — Šle ste namreč dve ženski, mati in hči, prva še ne 401etna, a druga 191etna, iz ulice Ba-riera vecchia v omenjeno zagato, kjer stanujeti s soprogom oziroma očetom. Za njimi sta šla dva Amerikanca. Ko ste pa ženski zavile v zagato, sta Amerikanca pristopila k njima ter prijela vsaki jedno, sileča ju, naj gresta ž njima. Seveda sta ženski začeli vpiti, a slučajno je bil njiju oče oziroma soprog na oknu in je tako videl ves prizor. Mož, ki je težak v svobod-nej luki in jako močan človek, je priletel iz stanovanja na ulico ter se zapodil proti najbližnjemu amerikan-skemu nepridipravu. Ta pa je meni nic, tebi nič — potegnil iz žepa revolver ter z istim, pomerivši možu v glavo, ustrelil. K sreči se je znal mož umakniti, tako, da mu je kroglja sfr-čala mimo ušes, ne da bi ga bila zadela. Na to so pa drugi težaki, ki so se nahajali v bližini, skočili na Amerikanca ter ju prav pošteno naklestili. Štirje teh sinov Novega sveta, so šli dne 14. julija v "Hotel nazionale" v ulici Vienna, tam spili nekoliko piva ter si potem najeli vsak svojo sobo. Par ur pozneje so hoteli oditi iz hotela, a sobariea je zapazila, da so vsi štirje pomazali dotične sobe na način, kteremu ne moremo niti reči nedcsto-jen, ker je mnogo več nego tak. Ker je hotelir protestiral proti temu, so •je vsi štirji zopet zaprli v svoje sobe. Hotelir je pa na to dal poklicati ame-rikansko patruljo, ki je pridodeljena v pomoč policiji za krotenje ameri-kanskih mornarjev, a ko je ta došla v hotel, se je razdelivši se zaprla k svojim štirim tovarišem. Hotelirja je jelo skrbeti, kako bi se rešil te nadloge. Čez nekoliko časa so pa vendar Amerikanci in sicer vsi skupaj izišli iz soli ter zapustili hotel. Izvoščeki se pritožujejo, da se dajejo Amerikanci voziti po cele ure, a ko je slednjič vožnja vendar končana aH plaoajo smešno malenkost, ali pa nič. Predvčerajšnjim je neki izvo-šČek celi dve uri vozil štiri Ameri-kance po mestu, a ko je koncem vožnje zahteval plačilo, mu je jeden njih dal eno krono. Izvošček je seveda na to protestiral, a moral se je zadovoljiti, ker drugače bi izgubil še tisto krono, kajti jeden Amerikancev je bil ža stegnil roko, da mu jo vzame nazaj. Ravno tako se pritožujejo gostilničarji, da Amerikanci pijejo in jedo, a nočejo plačati. Sploh se ti ljudje vedejo jako nedostojno. Proti vsake j ženski stegujejo roko, ali vsaj jezik. Pripravljeni so pa vedno na tepež. — Bes lepi vojaki, na ktere so Zjed. države lahko ponosne. "Ed. NAJNOVEJA NAREDBA DR-A.. KOERBERJA. Človek dobiva utis, kakor da je našemu ministerskemu predse Iniku neizmerno ležeče na tem, da duhovi na Češkem ne pridejo do miru. Vsuko toliko prihaja, uprav s kalendaričuo točnostjo, kaka enuncijacija ali iz peresa ali iz dr-a. Koerberja, ki vliva olja v ogenj. Ravnokar se je zopet "gospodu" ministerskemu predsedniku trenotek zdel umesten za novo uslugo Nemcem Izdal je neko jezikovno naredbo nemškim uradnikom na Češkem v prilog. Ta naredba sedanjega voditelja mini-sterstva za pravosodje, doposlana vsem predstojnikom sodnih oblasti na Češkem, odreja, da je z vso strogostjo pariti na to, da vsi češki kandidatje. ki prosijo za kako mesto na nemških sodnih oblastih, morajo imeti nei^ški jezik popolnoma v oblasti. Odredba se opira na otemeljenje, da Češki prosi-teTji, tudi če jih predlaga nemški senat, niso imeli kvalifikacije glede po-znaja nemškega jezika. Ta najnoveja odredba dra. Koerberja, je silno razburila češko javnost. "Narodni listi" pravijo, da je to nov, nezakonit atentat na češki narod in da je bilo celo intimiranje te naredbe žaljivo za češki narod. >Tad-piš je bil namreč: "Predsedstvo češkega višega dež. sodišča", mesto da bi se glasil: "Predsedstvo višega de-željnega sodišča kraljestva češkega". V fem nadpisn je — pravijo "Narodni listi" — atentat na drža voopra vim stališče Češke. No, kaj pa 5e le, ako si te naredba ogledamo v zrcalu faktiinih razmer v naših slovenskih pokrajinah! Potem še le vidimo grdo pristranost in neiskrenost dra. Koerberja Nemcem v prilog. Če je kako nemško sodišče na Češkem v ktero je prišel kak češki uradnik, ki nima nemškega jezia popolnoma v oblasti, se vidi to dru. Koerberju nedopustna rivica! A koliko uradnikov je že isti Koerber imenoval na oblastih v naših pokrajinah, ki nimajo potrebne kvalifikacije v je zikovnem pogledu, da, ki ne umejo niti besedice jezika, ki ga govori narod. Itterremu naj bi služili?! To je seveda kaj druzega po Koerberjevi pravieoljubnosti. Ce prihajajo na slovenska sodišča uradniki, ki ne znajo slovenski, je pa to v zmislu Koer-berjeve — objektivnosti ne le dopustno, ampak eelo v najlepšem reda! Glasilo dra. Koerbejrja, 'Neue Preie Presse", jemlje seveda v zaščito svojega varovanca in obenem zaščitnika, češ, da je rečena naredba sama ob sebi umevna. To mnenje pa čisto nič nev ovira dunajskega gladila, da bi se mit ne zdelo istotako samo ob sebi umevno, da se na oblasti, ki niso nemška, pošiljajo nemški, uradniki brez potrebne kvalifikacije v jezikovnem pogleda in da se radi njih brezobzirno zapostavljajo uradniki s popolno kvalifikacijo v vsakem oziru!! Res čudno se sučejo v nemških in vladnih glavah nazori in pojmi o jednaki pravici in o jednakosti vseb državljanov. Kraj vsega tega so pa. seveda, le Slovani tisti, ki so nestrpni nespravljivi in nezmerni v svojih zahtevah. In r^r. Koerber ostaja čuvar — pravice!! PISMO IZ SRBIJE. Kralj Peter je bil v Kmševcu, kjer so odkrili spomenik junakom, palim na Kosovem polju 1. 13S9. Minoli teden je sprejel kralj v avdijenci novega nemškega poslanika Hajkinga. Dne 12. julija je kraljev rojstveni in imendan, ki ga praznujejo vsi po deželi. Dne 14. julija odpotuje kral? v kopališče "Ribarska Banja", kjer ostane mesec dni. Isti dan odpotujeta prestolonaslednik Jurij in kraljevič Aleksander v Švico, kjer ostaneta 4 tedne. Začetkom septembra kralj prepotuje jugo-zapadno Srbijo, potem se vrne v Belgrad radi priprave za kronanje, ki se vrši 21. septembra v samostanu Ziči. Večje slavnosti bodo 24., 25. in 26. septembra v Belgradu. Ruskega cara bode zastopal jeden velikih knezov, črnogorskega kneza prestolonaslednik Danilo, bolgarski knez Ferdinand pa pride sam. ostale države bodo zastopali poslaniki. Kraljeva krona bode narejena iz bronastega topa, ki so ga Srbi pred sto leti rabili v boju s Turki. Krona bede pozlačena naročena je v Parizu po načrtu profesorja M. Valtroviča, upravnika na rodnega muzeja. Troški bodo znašali 20,000 frankov. S Cetinja se je vrnil kraljev odpo slanec dr. Nenadovič, ki je izvrši! po litieno misijo in knezu Nikoli izročil red "Karagjorgjeve zvezde". Y kratkem ode imenovan podpolkovnik in bivši minister Antonič za srbskega zastopnika na Cetinja. V korist ruskim ranjencem so bile nedavno velike slavnosti, ktere je otvoril kralj sam. Čistega dohodka je bilo 30,000 dinarjev, ki jih pošljejo ruskemu rudečemn križu. Kako se priprosti narod zanima za rusko voj sko, kaže naslednji dogodek. Predno je kralj odpotoval v Kruševac, raz-govarjal se je z narodom. Tu stopi pred kralja nek seljak in ga vpraša, ali bodo Rusi premagali Japonce. Kralj je obširno pojasnil vzroke ru-sko-japonske vojne ter dostavil: "Bo dite brez skrbi, ker Rusi so tako močni, da bodo štrli svojega nasprotnika." To pojasnilo je ljudstvo pomirilo. Na jesen se vrši sestanek srhskih bolgarskih, hrvatskih in slovenskih dijakov, kakor sem že poročal. V odboru za priprave so najuglednejši meščani, da slovesno sprejmo razne go ste. ' t Cesarsa kovnica na Dunaju je začela kovati jubilejne novce po 5 dinarjev v srebru. Na novcih bodeta podobi kralja Petra in Kara Jurija z napisom v spomin na proslavo stoletnice prvega srbskega vstanka prqti Turkom. Čez mesec dni pridejo promet tudi nove jubilejne poštne znamke. Učenci na šolah doS« slike kraljeve rodovine in svatinjice. Letos se prično graditi nektere večje železnične proge, ki bodo vezale večja mesta z Belgradom. Licitacija bode 3., 5. in 8. avgusta; kavcija znaša 315,000 dinarov. Vlada je razpustila srbski maeedon-ski odbor ter zaplenila v Vranji orožje, mnnicijo in bomb«. Toda že se snuje nov odbor, ki bode še aktivnejši ker v njem ne bodo aktivni častniki in aradniki.. V Macedoniji sta sedaj dve srbski vstaški četi, ki branita narod prot razbojniškim četam, kadrih je polno po Macedoniji. Eiropejska ii iruge Testi. Budimpešta, 1. avgusta. V zadnjem ca^u so iz Amerik i došli kmetje hom-monskega okraja prinesli toliko de t arja domov, da so si nakupili za 2. Helsingfors, Rusija, 1. avgusta. — Očeta morilca generala Bobrikova, E. Schaumana, so v spremstvu orožni-štva odvedli v Petrograd. Profesorja Gummerusa, od finskega vseučilišča so izgnali iz Rusije. Gummerus je že četrti profesor imenovanega T.-euoili-šea, kteri je moral ostaviti Rusijo po umoru generala Bobrikova. Willemstad, Curasao, 1. avgusta. — Nemški poslanik Pelldram v Cara-easu. Venezuela, vročil je tamošnjej vladi ultimatum, s kterim zahteva takojšnje plačanje obresti zneska, kterega dolgnje Venezuela Nemčiji. Ako vlada tega do 4. avgusfa ne stori, bo poslanik imenovanega dne ostavii mesto Caracas. NAZNANILO. Vže večkrat se je govorilo, da našim društvenikom ni po volji dosedanja dvorana. .Da se ta nepriiika odstrani, se je odbor potrudil ter si pre-skrbel drugo, bolj primerno, v kterej se bode vršila seja vsako drugo nedeljo v mesecu. Prihodnja seja bode dne 11, septembra t. 1. v novej dvorani g. John Uhrina, 1131 Washington Ave., Brad-dock, Pa. Kdor ne more iste najti, naj pride k društvenemu predsedniku Mr. John Germ-u. Za društvo Sv. Alojzija št. 31, J. S. K. J., za Braddock in okolico (1-13 8) ODBOR. Za let kren avatr. veljava tieba j« lati $2»M tm k temu Se IS centov za poatamLne, ker mera kiti denarna poif ljatev registrira**. NAZNANILO. Članom društva sv, Cirila in Metoda št. 16 J. S. K. J. v Johnstownu, Pa., se naznanja, da se polnoštevilno udeleže mesečne seje v nedeljo dne 7. avgusta v družtveni dvorani ob 2. uri popoludne radi važnih točk, ki pridejo na dnevni red. Udeleži naj se vsakdo že radi tega, da se ne bode pozneje izgovarjal, da ni vedel, kaj se je sklenilo. Bratskim pozdravom ODBOR. (27-7—3-8) Kranjsko slovensko katolUMco joip. MM svete Barbare v Forest City, Penna* Inkorporirano dn6 31, januarja 1902 v Pe^iiFjrlvanJJi ODBORNIKI: Preolsxn — moro se zdraviti. Najhujše se mu pa godi, ko je bolan in svojo bolezen neiskušenem zdravniku toži, namesto da se takoj obrne na najbolsega zdravnika, kateri j amči z svojo učenostjo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti. Zato rojaki Slovenci kadar ste bolni ali potrebujete zdravniške pomoči — poslušajte nas, ker mi Vam o Vaše dobro priporočamo, da se obrnete na najbolsega zdravnika v Ameriki, in to je : Prof. Dr. E. C. COLLINS, iz vseučilišča v New Yorku, in to zato, ker je on jedini zdravnik kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti brez da Vas osebno pregleda, ker njemo zadostuje, ako mo Vašo bolezen pismeno opišete. Citajte! Nekoliko najnovejših zahval skaterimi se naši rojaki zah-valujejo da so popolnoma ozdraveli. Dragi gospod Profesof ! V začetki moje bolezni hut mras meje stresu, večkrat potem pa huda vročina in bolela me je glava, noge i roke, napetost v trebuhu in nejsem mogu hodit. Imel sem 3 zdrav nike in niC mi neso mogli po-Revmatizem in magat. Potem se obrnepn na Vas dr. « hnWni bolezen želodca Collins in poslali ste mi 2 krat zdra- f ožil m vlpiin.. vila in zdaj sem popolnoma zdrav. ® J Toraj se Vam srčno zahvalim zato™ OZararljena. velko dobroto., Usem Slovenci mojim rojaki bom govoru da ste Vi nar bolši zdravnik u celi Ameriki in da ste zdravnik uperve vrste in Vam ostanem hvaležen dokler bom na svetu živel. Haik Strah, 69 Arimont St Massillon, O. Walnut Lake, Ark. Zdej jest Anton Stamfel Vam dam Haria Sknšek, vejdit da sem ozdravel in da se po- Box 67, polnoma Čutim zdrav. Ko sem za- Hommtiad, Pa. Cel Vaša zdravila rftbiti, takoj sem zdravel. Vsakem od mojeh rojakov in prijateljev Vas čem priporočati in Vam ostanem hvaležen kakor svojem največjem dobrotniku. ' Anton Stftmfiel. Prof. Oollinsjamei za popolno ozdravljenje vseh bolesti : Kakor bolesti na plnčah, prsih, želodcu, £re-vah, jetrah, mehurju, ledvicah, srcu, grlu, nerroznost v glavi, kašelj, mrzlica, prehlajenje, revmatizem, prelivanje krvi, otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v križu, zlato žilo (hemeroide), onemoglost pri spolskem občevanju, izpadanje las, tifus, lešaj, tečenje iz ušeš ali oči, gluhost, slepost, raka, hraste, garje in rane, šumenje v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostale notranje in zunanje bolesti. Prof. Oollixis je jedini kateri popolnoma ozdravi sušico in sifilis kakor tudi vse Spolske bolezni pri možkil) in ženskah. Ni bolnika, katerega nebi Prof. Oollins noj si dede od katere spolske bolezni zmiraj, ozdravil. Zato, ako bolujete na kateri bolezni smeraj, točao opiSIto isto v maternem jeriku in adresujte na PROF. Dr. E. C. COLLINS, 140 W. 34th St., NEW YORK. Prof. Collins Vam če poslati zdravila, po katerih se goto© popolnoma ozdravite in se bolezen gotovo nigdar več ne povrne. _ fflaik Guštin, Box 37, Soudan, Minn. Jugoslovanska Inkorporirana dne 34. januarja 1901 v dr?avi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. p^cr« r^ . --i. URADNIKI: Predsednik: 40HN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik* JOHN KER2I&NIK, P. O. Box 138, Federal, Pa. L tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. H. tajnik: ANTON GERZEN, 408 Seventh St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN" PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveieth, Minn. I POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 Ttfe St, Calumet, Mich. T ' JAKOB ZAB0K0VEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn. Dopisi naj Be blagovolijo p«fciljati na L tajnika: Geo. L. Brozich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj se pošiljajo blagajniku: Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn., in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je: "GLAS NAROD A' Drobnosti. kranjske novice. Umrli so v Ljubljani: Helena Lam- pel, sluge hči, 3Vi meseca; v bolnici: Ana Polovšek, skladiščarjeva žena, stara 36 let; Ivan Repin, delavčev sin, star IV2 leta. Uro je ukradel Fsancc Boštjančič, doma iz Mlačevega pri Ljubljani, svojemu sodelavcu, ko so popravljali že-leznični tir južne železnice v Ljubljani. Ko so bili vsi na delu, se je Boštjančič splazil na kup k suknjičem in telovnikom, kjer so imeli delavci skupaj spravljene ter izmaknil uro in pobegnil. Orožniki so Boštjančiea po ovadbi-nekje v ljubljanski okolici ulovili in aretirali. Na žagi ponesrečil. Jožefa Šega je v parili žagi na Travniku pri Rak« žaga v nogo tako prijela, da mu je noero tako poškodovala, ia so ga morali prepeljati v bolnico. Črepinjo mu je prabil. V Šiški je Franca Kržižnika njegov sosed tako po glavi udaril, da mu je prebil čre-pinjo. Nenadoma umrl je Tlletni v Dragi stanujoči kovač Jo/.ef Lokar. Pogorel je skedenj AnLona Prinarja v Grm ulji. Škode je 1100 K. Mrtvega so našli v postojinskem okraju v vodi 64 let starega kočarja Antona aBrbiča iz Topolca. Zrelega tička so zaprli v Kamniku v osobi Fr. Žirovnika. Komaj da je ušel iz kranjskogorske ječe, je že zopet ene^a zabodel. Fant je komaj 20 let star, pa je bil gotovo že 15krat zaprt. Gorelo je 18. julija v Trzinu. Pogorel je Zankarjev kozolec poln pšenice. Zp/ltp.I je šolski otrok. Škoda je prc-cejšnja. Izpod Stola. Velik strah smo imeli dae 14. julija popoludne v SmoknČu. Na Figovčevem dvorišču je gorel voz sena; zažgal pa je domač otrok. Goreč voz so takoj odpeljali, da se divji element ni prijel hiše, s slamo krite! — V nedeljo dne 17. julija se je ponesrečila v Srednjem vrhu nek'i ženska s Koroškega, ko je trgala letošnje nenavadno zgodaj zrele planinke. Padla je z neke pečine ter se močno pobila j>o glavi. — V Skednjem in Nemškem ^j-liu je jako veliko lepih planink: vsako leto pridejo Korošci, ter jih potrgajo po c«le koše. veliko jih tudi s korenino izrujejo, da jih nesejo v Celovec na prodaj. Ako se jim bode Še dalje pustilo tako ruvati planinke, bodo v par letih popolnoma izginile. Štajerske novice. Umrl je v Bisernicah, župnija Sv. Jurij ob Š?avnici, dne 10. t. m. Anton Cvetko, poB in posestnik parnega mlina, v starosti 64 let. Sv. Marko niže Ptuja. Od 1. julija vžiga širina vročina na Dravskem polju. V ponedeljek, dne 11. julija, je vročina dokijwla do 31 stopinj R., v torek 32 in v Kredo 32^ stopinj R. Y<*e zeva v težkem vzduhu ognjene vročine. Ljudem na polju se kar spari voda v vrčih. Žanjice medlevajo; ni čuda. da je smrtnonov#a*no obolelo že osem žanjic, izmed kterih j« jedna, stara 22 let, umrla vsled vrtoglavice. Le? i na smrtni postelji tudi par moških, kteri .so razpreti napivši se spar-jene vode oboleli na vročici. V četrtek dne 14. julija smo pokopali j«1 nega izmed teh, pridnega, dobrega in poštenega posestnika, Alojzija Žvarca iz Prvenc, h. St. 10. — Truplo neke ženske &ta pred kratkim potegnila dva kosca iz Drave pri Završkem bredu. PRIMORSKE NOVICE. Strela ubila. Dva dečka iz Volčje-drage je nevihta vjela na cesti. Vstopila sta v hišo Arčonovo, kjer so jima prijazno dovolili, da počakata konca ne vab te. Kar udari strela v hišo. En deček, J. Gregorič, je obležal mrtev, drugi deček in gospodinja sta pa omedlela. Dva gozdna požara. Dne 15. julija popoludne okolu 4. ure in pol je začel goreti gozd ob cesti Prosek. Zgorelo je mnogo mladega drevja in sicer za 1500 št i r jaških metrov gozda. Okolu 5. ure popoludne je pa izbruhnil požar v gozdu Vrdelo blizo kumenoloma De Rin. Tudi tu je gorelo mlado drevje. Zgorelo je nad tisoč štirjaških metrov gozda. Oba požara so pogasili mestni gasilci, in sicer prvega pod poveljništvom Buglio-vaza, a drugega pod poveljništvom r-» i; Nesreči, na delu vsled mine. V ta- menolomu Štolfa na openskej eesti je 15. julija ob 6. uri ena mina eksplodirala pred oasom, o čemur sta bila ranjena dva Črnogorca, ki delata v istem kamenolomu, kterima se pa še ne ve imen. Eilen je zadobil več ran na obrazu in na desnej nogi, ter mu je zdrobilo dva prsta desne roke. drugi pa več ran na levej nogi in na desnej roki. Poklican je bil zdravnik z zdravniške postaje, kteri jima je podelil ■ajnujnejo pomoč ter po#em odredil, da sta bila odpeljana v bolnišnico z vozom za ranjence. BALKANSKE NOVOSTI. "Novosti" v Peterburgu pišejo o položaju v Macedoniji sledeče: Razmere v Macedoniji so se aadnji čas poslabšale. Vse nameravane reforme I bod o imele le zgodovinski pomen. Razpor med Srbijo in Bolgarijo na jedni ter med Grbi in Rumuni na drugi strani se je vkljub vsem lepim frazam o zvezi držav na Balkanu poostril. TurSka vlada stoji brezdvom-no na stališču, da Macedonia ne potrebuje preosnov.. Macedonsko vprašanje je postalo že kritično deloma zaradi vojske v Izhodni Aziji in deloma tudi zato, ker akcije Rusije in Avstrije ostale velevlasti podpirajo. — Turške uporne čete v Skoplju so se pomirile. — Škodo, ki jo je provzročil napad z dinamitom v Bodami, so popravili. RAZNOTEROSTI. Sredstvo proti upnikom. Tako sredstvo je izumil major indijske armade Mansell Pleydell. Imel je nam-rei odraslega tigra, ki je ležal na verigi priklenjen pred njegovo hišo. Major je nakupil na račun mnogo blaga pri tamoinjih trgovcih, ki pa so le redkokedaj dobili denar. Nihče si ni namreč drznil iti mimo ležečega tigra. Tako je major mnogokrat trdil v šali: ''Poelali so mi svoje račune, toda predstavil se mi ni nihče.'* Brutus, tako so imenovali tigra, je izvrstno »zvrSeval svojo nalogo. Ležal je namreč mirno pred vrati ter strašil dom. Ako je pa vstopil kak tujec, vzdignil je rlavo ter pričel globoko dihati, in to je vedno zadostovalo, da je upnik hit ro zapustil svojo hišo. Učen potepuh. Pariška policija je dobila na neki klopi spečega raztrganega potepuha ter ga prepeljala na stražnieo. Pripeljejo ga pred sodnika. Ta ga vpraša: "Kdo ste?" — "Pavel Andre". — "Starost?" — "52 let". — "Stanovanje?" — "Kamor me pripelje moja domišljija. Poleti spim po mestnih klopeh, po zimi pa blizu pogorišč". — "Ste bili že kate-rikrat kaznovani?" — w52krat. Vsako zimo enkrat". — "In sedaj vas čaka nova kazen". — "Popolnoma v redu. Dne 1. julija bodem star 53 iet." — "Znate pisati?" — "Saj sem doktor modroslovja." — Ker triu sodnik ni hotel verjeti, potegnil je iz žepa spričevala ter dokazal doktorat vo, na to pa ponosno odšel v zapor, da nastopi 53. kazen. Kako se nauče otroci lagati. Seveda na razne načine, posebno ako se otrok boji hude kazni ter skušajo na ta način rešiti sebe. O tem bi se dalo mnogo govoriti. Pogosto navadimo otroke lagati, ako jim sami lažemo. Posebno mnogo laži slišijo otroci v druž-binskem življenju. Kakšen utis naredi na otroka, ko vidi, kako prijazno govore stariši s kako navzočo osobo Komaj pa dotiena o soba odide, papri-čno čez njo zabavljati. Mnogi lažejo otrokom v šali ter se nato vesele njihovi lahkovernosti. Dalje se tudi prigodi, da se otroci v šoli opravičujejo s kako lažjo. In potem se še čudijo, ako prično otroci sami lagati. Pogosto se zlažejo stariši otrokom o kaki st vari, ktere nočejo ali pa ne morejo povedati, toda pozneje se otroci vse eno prepričajo, da so se jim stariši zlagali ter jim nič rež ne verujejo. Potem se tudi ni treba čuditi, ako se skušajo otroci sami iz zadrege rešiti z lažjo. Saj ni potrebna laž, ako se noče otrokom vse povedati. Otrok mora imeti do svojih starišev popolno zaupanje. Radi tega se morajo sta riši varovati, da ne lažejo hote ali ne hote vpričo svojih otrok. Nesrečen general. O neki nezgodi, ktere žrtev sta bila pruski generalni major Zoch in njegov sluga, poročajo iz Berolina: Generalni major Zoch je napravil s svojo soprogo, svojimi nedoraslimi otroki in izgojiteljico in slugo izlet po jezeru Wuecken. Med potjo je ustrelil general stoječ na letečo raco. Ted§j je pa izgubil ravnotežje ter padel znak v vodo. Sluga, ki je veslal, je 9kočil za njim, toda ga ni mogel rešiti. Končno sta se potopila oba pred očmi tarnajoče rodo-vine. Še le pozneje so na pomoč prihiteli potegnili iz vode že mrtvi trupli. - Točno plačevanje rokodelcev, trgovcev itd. je jnko važno in to zahteva ne samo ljubezen do bližnjega, temveč tudi pravičnost. Če računi niso poravnani, kot se mnogokrat zgodi ubogim dninarjem, tedaj naj se omenii sledeči dogodek: Plačajte vaše dolgove! Jezuit Dulac je imel pridigo o ljubezni do bližnjega pred množico "boljših" ljudi, med kterimi je bilo mnogo prav elegantnih dam in gospodov. Naenkrat pravi govornik z leče: "Mogocep ričakujete, da vas bodem sedaj, ko sem toliko časa govoril o ljubezni do bližnjega, pr. sil za kak milodar za dobre namene. Nikakor ne. Imam zelo preprosto prošnjo do vas: Plačujte točno vaše črevlje, krojače in modistirwje!" Zelo so bili zadeti vsi ti fini gospodje in gospe, kterih revni rokodelci so že dolgo zaman čakali za plačo. P. Dnlac je končal svoj govor s sledečimi besedami: "Svoje račune ne plačati, moji gospodje in gospe, je toliko kot krasti!" Verski fanatizem. V Baku v Rusiji je zbolel nedavno neki Ivan Asla-masov. Neko noč sta se mu v sanjah prikazala sv. Janez Krstnik in sv. Pavel, ki sta mu naznanila, da bode ozdravil, ako žrtvuje bogu sina, ki se mu bode v par dnevih rodil. Aslama-sov je drugi dan v cerkvi slovesno prisegel. da stori kar sta svetnika zahtevala. Po nekterih mesecih je mož res ozdravel. Vzel je torej svojega malega sinčka, ga nesel pred cerkvijo ter mu prerezal vrat. Za zločin novodobnega Abrahama pa je kmalu zvedela oblast ter moža spravila v blaznico. Praktična previdnost. V Hanovru je dežnikar, ki izposluje dežnike za neznatno odškodnino 25 vinarjev. Za dežnik niti varščine ne zahteva niti ne naroča, da morajo dežnik gotovo vrniti. Vsak dobi odprt dežnflc, zapreti ga ne zna nihče, raznn lastnika, ki ima pri dežnikih svoj tajili mehanizem. In vsakdo rad prinese odprt dežnik nazaj. Novo ministerstvo. "Koelnische Volkszeitung" piše: Ali bi ne bilo potrebno ustaaiovitji novo minfister-stvo za reprezentacije, ki bi moralo prirostvovati vsem prireditvam in veselicam, da bi mogli ostali ministri nemoteno delati? Ta šef zabavnega oddelka, bi moral zastopati državno vlado pri vseh odkritjih spomenikov, pri blogoslovljenju novih zastav, mostov in kolodvorov in drugih javnih zgradeb, sprejemati bi moral inozemske vladarje in ameriške milijonarje itd. Zato pa bi se moralo ostalim ministrom naročiti, da r bodoče skrb-neje izdelujejo zakone; mislimo, da bi bilo to na vse strnni koristno. — Ako bi novi mims*Dr vest/icili in slav-nostili zf .upal tudi nemškega cesarja bi tem j b*o vladanje predolgočasno. R Jthschlldi dobrotniki delavcev. Pr ič se sliši sedaj, da so se milijonar i i Rothsehildi zavzeli velikodušno za delavse. Baroni Alfonz, Gustav in Edmund Rothschild so prišli ne-da vno k francoskemu trgovinskemu ministru Troillotu ter mu naznanili, da nameravajo darovati 10 milijc iov frankov za napravo cenih stanovanj za pariške delavce. Iz te svote se kupi zemljiSJe ter se grade cenena, praktična delavska stanovanja. Na ta način se seveda socialno vprašanje najhitreje reši. fiafi Kretenj« paraj kov. V New Tork so dospeli: Jennv 30. julija iz Trsta. Celtic 30. jalija iz Liverpoola z 731 potniki. Umbria 30. julija iz Liverpoola z 885 potniki. La Gbampagne 34. julija iz Havre z 474 pot. Furnesia 31. julija iz Glasgowa z 484 potniki. Kroonland ie Antwerpena. Ryn'dam iz Rotterdam a. Kaiser Wilhelm H. k Bremena. Grosser Kurfaerst iz Bremena. •dpljaH M«: Roterdam 2. avgusta v Rotterdam. Pannonia i. avgusta v Reko. Bremen 2. avgusta v Bremen. Teutonic 3. avgusta ▼ Liverpool. Deutsc^land 4. avgusta v Hamburg. La Champagne 4. avgusta v Havre. Celtic 5. avgusta v Liverpool. Umbria 6. julija v Liverpool. Koenigin Luise 6. avgusta v Genovo. Pennsylvania 6. avgusta v Hamburg. Kroonland 6. avgusta v Antwerpen. St. Paul 6. avgusta v Southampton. Furnesia 6. avgusta v Glasgow. Kaiser Wilhelm H., 9. avgusta v Bremen. Carpathia 9. avgusta v Liverpool. Ryndam 9. avgusta v Rotterdam. Baltic 10. avgusta v Liverpool. Grosser Kurfuerst 11. avgusta v Bremen. La Gnscogne 11. avgusta v Havre. Nirmidian 11. avgusta v Glasgow. Alice 13. avgusta v Bremen. Campania 13. avgusta v Liverpool. Patricia 13. avgusta v Hamburg. Philadelphia 13. avgusta v Southampton. Zeeland 13. avgusta v Antwerpen. Padpiaani naznanjam rejakam Slovencem in bratom Hrvatom, da tem odprl NOT SALOON, 14il S«. 13th St., OMAHA NEBlt„ v kterea točim vedna sveže svetovna-zaameaiU ANHAEUSEB & BUSCH, fina vina in likerje. Na razpolago imam lepo dvorano za veselice. V obilen obisk se priporoča JOSIP B. PEZDIRTZ. rtarrrwjfra EtEfiS ATSfRIJSKO-AHERISKA ČRTA velja le $22*50 iz New Yorka do TRSTA ali REK] iz New Yorka v Zagreb . . , . $24.15, it (t ft " Belorar . . , . 24.35, tt tt tt Osek • • • i 15.60, tt H (t " Karlovec . . . 23.75, it ft ft " Zemiin . . , . 26.40, tt ii (( " Mitrovico . 26.50, s parnikom « & "crmL" kteri odpljnje iz Naw Torka V SOBOTO 13. AVGUSTA 1904 G. B. Richard & Co. generalni agentje, 31 Broadway, New York. CUNARD LIN F»ARINIKI PLJUJEJO MED TRSTOM, REKOJNNEW Y0RK0M. PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR N KR0YU ZA ŠETANJE P0TNIK0Y TRETJEGA RAZREDA od pljuje iz Ne Yorka dne avgusta 1904. 3L odpljuje iz Ne Yorka due 16 avg. 1904. odpljuje iz Ne Yorka dne 30 avg. 1904. ULTONIA, SLAVONIA in PANNONIA so parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju ia zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrežena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in The Cunard Steamship Co., Ltd., 29 Broadwav New York. 126 State St.. Boston. 67 Dearborn St., Chicago. M08IA pošiljam najcenojo in najhitreje v staro do« movino. JVllHJori© lcron pošljem vsako leto Slovencem in Hrvatom domn in ni čuti glasu o nepravilnosti i Kaka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in pošt. SedalJ pošljem lOO kron $20.55 in IS centov poštarlne, bodisi da kdo pošlje $5 ali $500. PAR0BR0DNE LISTKE prodajam po izvirnih cenali in potnikom kolikor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj - bit javi j po ktere j železnici i a kedaj pride v New York in naš mož ga počaka na postaji, cwlredi Vse potrebno glede prtljage in dovede potnika v soliden in cen hoteL Ako kdo sam pride v New York na kako železniško postajo in se ne ve kam obrniti, naj gr£ na postajo k telefonu in jiokliče 3795 Cortlandt, ali connect three seven nine five Cortlandt in potem se z nami slovenski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača 25 centov in prihrani dolarje* To j« zelo važno! Z veleštovanjem lOQ GREENWICH ST., NEW YORK, IV. Y. HJT* Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in so naj ne pusti pregovoriti, da je druga številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara. TA Frta»3su Luteranci. s smrtjo, če uide jetnik. Povrh pa je še bil grajščak sinoči slabe volje. Čuli so ga, kako je grozil jedinej hče-| ei, in voz je bil že na dvorišči pripravljen, ki jo odpelje jutre na vse j zgodaj nekam daleč, in nihče ne ve, J kako dolgo proč. Ob jednej po polnoči zamenjavala se je v tretje straža. Mladega in kolikor se je moglo v mesečini soditi, ! lepo rastenega hlapca pripeljal je Za Avnieem je stopil na oder za- ; sam graščak tja. Zabičeval mu je tožencev cerkljanski župnik Svab. enak0 njegovim prednikom čuvajeve Poznalo se je na prvi pogled sivolasemu možu, da f?a je prestrašila osoda mladega znanea; kajti s treso- BENZIGER BROTHERS, NEW YORK, N. Y.t 36-38 BARCLAY STREET. CINCINNATI, OHIO, 343 MAIN STREET. CHICAGO, ILL., 211-213 MADISON AVE. RABI telefom kadar doapo* aa kako postajo t New York m »e ▼ei kak« priti k F*. saxskrju. Pokliči Številko 3796 Cortland in govori alorenake. Historičen roman. Spisal A. Koder. (Dtlj«.) dolžnosti, meneč, da je proti jutru najbolj nevaren čas, ker tedaj rad zaspanec posili človeka in slabost mu čim in komaj umljivim glasom se je j jemlje bedenje. trudil dokazati, da ga je le zavist in . Govoril ni novi stražnik, a stal je osobno sovražtvo pripeljalo na ta ara- J kakor stena pred prrajščakom, kakor motni oder. pa da on ni nikdar obče-j da bi hotel reči: "Postava kaže do-tui s temi novoverci, ki so mu gnus i volj, da sem zanesljiv in na pravem pomilovanja vredni, zapeljani ljudje! j mestn." Vendar grajščak ni bil ena-1 Dalje ni govoril; kajti takov hrup kili mislij. Premalo mu je imponirala tal pri zadnjih besedah, da bi I mlada stražnikova postava; po hoji bil največji trud, nadaljevati opravičen je. brez uspeha. In med tem hru-T-om in šumom storila je zločinska roka nenadoma konec sodbe župniku Švabu. Izmed množice je priletel težek kamen, ki je zadel nesrečnega moža tako na želo, da se je hipoma zgrudil na tla in ondi žrez nekaj tre-notkov dušo izdahnol. Poslednja dogodba bi bila nedvomno krvav boj in pretep prouzroeila me»l poslušalci, ker je mnogo izmed njih zagovarjalo med seboj Švaba. ko bi ne bila komisija hipoma končala sodbe in se urno vrnola v grad k tajnemu posvetovanju, kaj je učiniti, da se pomiri razvneto ljudstvo. Med tem ko se je vršila javna sodba na planjavi pod Strmolskim gradom in je vse tja hitelo, kar je moglo hoditi, pritihotapil je na grajsko dvorišče možak v obleki navadnih grajskih hlapcev in od tod v stanovanje baronice Lavre. Ondi jej je skri-vaje naznanil Knafljev pozdrav in pa pristavil njegovo prošnjo, naj reši. če je mogoče, nesrečnega Avniča, kakor je oprostila njega, pa da naj čaka in potrpi, dokler ne pride on sam tudi po njo, ker mu ni več živeti brez nje. Vesela je bila grajska hči teh poročil, da se jej je povrnola za nekaj časa njena prejšnja rudečica v obraz. In ko je cula, da upa Knafelj kmalo ozdraveli ter jo odvesti seboj, bila bi najrajši v zahvalo objela njegovega poslanca in rešitelja, kamniškega čevljarja Ivriškarja, ki jej je v smrtnej nevarnosti prinesel to radostno no-vico. Stoprav vračajoča se komisija ločila je Lavro od njenega tajnega poročitelja. Dolga in viharna bila je Še potem sodna seja v Strmolskem gradu. Razpravljalo se je tu natančno, kako postopati dalje proti razširjevanju lu-teranstva in v prvej vrsti proti njegovemu glavnemu oznanjevalcu Kna-fiju, kteri se vselaj po čudovitem potu umakne pravici. In pri tej priložnosti je tudi korar Hren javno izrekel grajščaku, da ima povelje preiskovati, ali je resnica, da je imela njegova jedina hči pregrešno znanje z onim človekom ter mu pom ogla k begu, ko je gosposka noči napravila lov na-nj. Prestrašil se je sivolasi starec te strašne tožbe; kajti sam sumil o tej nesrečne j ljubezni, ktere j je pri šel še le v onej noči na sled, ko je našel svojo hčer proti jutru nezavestno na pragu in na straži npijanega stražnika. Da bi dokazal nedolžnost svojega otroka, ki bi zapadel sicer enakej ka zni kot baš obsojeni Avnič, dejal j<; slovesuo: "Kdor mi dokaže le najmanjšo kri\do moje hčere pri Knafljevem begu, istemu prepuščam popolno pravi-eo, da postopa z njo kot z javno kri-voverko in prešestnico, ki zasluži, da se takoj usmrti." Nihče ni ugovarjal prepričevalnim grajščakovim besedam, le sklenilo se je, da se izvrši drugo jutro ob solne-nem vzhodu smrtna sodba nad Avni-čem in da je grajščak sam odgovoren, ako ubegne obsojenec njegovemu mojst ru. f\ Sedemnajsto poglavje. 4 * Odbije ura polnoči, Po starem gradu vse že spi; Hči knezova le še ne spi, Pri nji še svetla luč gori. N&rodna. Stoprav pozna noč je umirila živahno življenje v Stnnoln. Le ob gozda na višini proti iztoku čula se je hoja potem in šum ter trkanje s kladivi in tesanje; kajti ondi so postavljali grajski hlapci vislice za obsojenega Avniča. In ko so se vrnoli smeje in razgovarjajoč tndi poslednji, bila je na grajskem dvorišči je-dina živa stvar stražnik, ki je ob oknu podzemeljske ječe gori in doli hodil. Težko okovano helebardo po-kladal je z rame na ramo, po mesečne j senci na zidu pa zaznamoval in računil, koliko Časa mu še stražiti, da ga odreši drug tovariš. cojšnja straža v gradu ni bila va kot sicer, ko je stražnik lahko sedel na kamen ob zidu, orožje k steni prislonil, malo zakimal in zadremal ter tudi prijetno posanjal, če se mu je zljubilo; kajti grajščak sam je nocoj stražo zamenjaval, pregledal ječo in z&kiep ter zažogal vsakemu po noši orožja sodil je, da potrebuje lepi mladič največje kontrole. Zaradi tega je odšel sicer grajščak po navadnem potu v grad, a po nasprotne j strani se je zopet tiho in skrivaje vrnil ter se skril za oglom, tako da je mogel natanko opazovati mladega stražnika. Dolgo easa je slonel ondi grajščak in žal mu je že skoro tega bilo. Hotel se je že vrniti; kajti ponosno korakajoč ob zidu gori in doli, zrl je neprenehoma stražnik v omreženo lino. A baš ko je mislil oditi, zapazil je, da je postal hlapec, j poslušal potem in se oziral, ali ga ni-kdo ne vidi. In ko je bilo mirno vse, prislonil je k zidn orožje, potem legel ua trebuh in skozi omreženo okno tri pota zapored polglasno zaklical: 4'Avnič, pripravi se, jaz te rešim!" Takoj potem je stražnik izginol v smradu in hitel po stopnicah k vratom podzemeljske ječe. Lastnim očem ni veroval grajščak, ko je gledal nezvestobo svojega hlapca. V jezi zgrabi takoj hlapčevo helebardo ob zidu in steče za njim v grad. Kimalo potem pa se je čul krik in nemir, ki je vzdramil grajsko družino. Grajščak sam je vlekel mladega stražnika za lase v dvorano k sodbi za njegovo nezvestobo. Viharna je morala bi,ti ta sodba in zastonj vse opravičevanje; kajti čulo se je na dvorišče, kako divja grajščak v dvorani. A hipoma utihne nemir. Hlapci pa, ki so pri zaklenjenih durih poslušali skrivno sodbo svojega videznega tovariša, razumeli niso Jruzega, kot besede: "Res je toraj, da si zapeljana tudi ti in da si rešila Knaflja ter hotela oprostiti še obsojenega tovariša!" Jok, nežen in mil, odgovarjal je tem klicem. Po njem so spoznali hlapci grajsko hčer Lavro v podobi 7,asačenega mladega stražnika. Kake tri ure pozneje, ko se je jelo komaj ruditi na vzhodu nebo, nastaue zopet šum in tekanje po gradu. Kmalo se odpre grajska ječa, in oboroženi hlapci sprejmo v svojo sredo mladega Avniča. Dva jezdeca v črnih plaščih nad oklepi in s zaprtima vizirjema jezdita v prvej vrsti in poleg obsojenca krvnik z golim mečem, opravljen v rudečo obleko. Žalostna je bila ta procesija, ki se je vila iz grajskega dvorišča na višino ob gozdu. Obstala pa je ondv kjer je bil hrastov hlod v zemljo postavljen. A v istem času je stala na grajskem dvorišči naprežena kočija. Mlada gospica Lavra pride z objokanimi očmi poleg grajšeaka iz gradu in se vsede v pripravljeni voz. Ko je za-vilajKJtem kočija iz grajskega ozemlja" na cesto, ki je vodila proti vzhodu, ozre se še enkrat ženski obraz iz kočije na grajsko višino, a ondi vidi na veliko svojo žalost, da je že Avniča zadela — smrtna kazen! (Dalje prihodnjič.) Nad 30 let se je obnašal Dr- R1CHTERJEV SVETOVNI, PRENOVLJENI "SIDRO" Pain Expeller kot najboljSi lek zoper REUMATIZEM, P0K6STNIC0, PODAGEO itd. In razne renmatične neprilike. BAnOt 2 Set. In a Oct. v vseb lekarnah P. Ai Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. , Lepo urejen* SLOVENSKA GOSTILNA ▼ Ely. Minn.. v ktd vodno toUm izvrstno p!r«, fin« Tirna te whiskey, prodajam tadl tau^jin im aorti rane smod-ke. Dalj« naznanjam rojakom, da poifljazi denarje T staro domovine te mem r araat ■ g. Tr. Sakser-)em t New Torka: rojake tndi rad poatreieca t drtuin zadevah glede roinjih liotkov, poaebno ako kdo lell kofa aoa vooti, ail potuje v odonorleo. £ releitovanjem * ITMM GOTŽB. POZOKj SLOVANSKA KATOLIŠKA DRUŠTVA! Izdelovalci hande« i- o -v , društvenih zastav, znakov in rigali] pp naročilih. Vsako naročilo se izvršuje pod o sobnim nadzorstvom tvrdke. Na zahtevo pošljemo vzorce naših znakov, prevzame-ma tudi načrte in risanje raznovrstnih zastav in bander. Vedno v zaiogi ZLATI ia SREBRNI ZNAKI z iglastim ali gumbičnim priveskom. Pišite po katalog in ceno, predno se drugam obračate. Odgovorili Vam bodemo v slovenskem jeziku. Dopisoval Vam bode roiak g. Lupša. Gompagnie Generale Transatlantiqua. Francoska parobrodna družba Nil je podpisana priporočam potuj oflfcai Slovencem in Hrvatom svoj......... SALOON 107-409 Greenwich Street, . . NEW YORK . . t katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke......... * Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hr-vatje dobč.............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna.............. Za obilen poset se priporoča FR1DA VON KROGE 107-109 Greenwich Street, New York. direktna črta do havre-paris-svicq-INN8BRUK ljubljana. POŠTNI FAKNTKI SO t ■ ■La Lorraine", aa dva vijaka.------------..... lt.ooo len, fcLa Savoie", „ „ .......................lajwo „ IfLa Touraine' , „ „ „ .............................10.000 „ f,L'Aqaitaine", ,, „ „ ................. 10.000 ,, ,,La Bretagne______..............--------8.000 ,,La Champagne",..............___............. 8.000 , ,,La Gaacogme"|.....................................8.000 „ •5.000 konjskih «flt, »S-00* H 11 16.000 9.000 9.000 Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob to. ari dopoladne. Parniki odpljujajo ta priitanitta itv 42 North Rivor, ob Morton Stroot t La Champagne La Gascogne •La Touraine *La Lorraine La Bretagne 4. avgusta 1904. 11. avgusta 1904 18. aug. 1904. 25. aug. 1904 1. sept. 1904. *La Savoie •La Touraina •La Lorraine La Bretagne *La Savoie 8. sept. 1904. 15. sept. 1904. 22. sept. 1904. 29. sept. 1904. G. oktobra 1904. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Glirta igeieiji: Ji BROADWAV, NEW ?0M. Holland-America Liine (HOLLAND-A M KIJ i ( iiTA) vozi kraljevo nizozemsko in pusto Zjedinje^rn držav med NEW Y0RH0M in ROiTERDAMOM preko Boulogne sar-Mer, JOHN KRAGKER 1199 St. Clair St., Cleveland, O. Priporoča rojakom svoj* izrrstma VINA, ktera v kakovosti nadkrilju-jejo vsa druga ameriška vina. Rudečo vino (Concord) prodajam po 59c galono; belo vino (Catawba) po 7ie faloao. m , NAJMANJŠE NAROČILO ZA TIN« JE 59 GALON. BRINJETEC, sa ktorega Mm im-portiral brinje iz Kranjskega, velja 12 steklenic $15.00. Brinjevec je najbolj t vrste, ker jo žgano na isti način, kakor doma na Kranjskem. NAROČBAM JE PRILOŽITI BENAR Za obila naročila so priporoča JOHN KRACKER 1199 St. Clair St, Cleveland, O. Telefon št. 59. 6E0R6E L BROZICH, slovanski notar, Ely. Minnesota, Kri poroča Slovencem v Ely in iei za izvrševanje raznega notarskega posla, bodisi za Ameriko ali staro domovino. Izdelujem vsake vrste prepisna pisma, poroštva (bonde), polnomoči (Vollmacht) in vse druge v to stroko spadajoča dela Oskrbujem tudi zavarovalnino proti ognju ali na življenje v najboljših ameriških in inozemskih družbah. Vsa pojasnila dajem rojakom drage volje na zahtevo. Math. Graiiek, (201—1203 0or. Mvisa in Santa Fee Avo., PUEBLO, COLORADO, priporoča slovenskemu in hrvatskemu občinstvu svojo veliko zalogo možkih oblek in obuval vsake vr ste, kakor tudi svojo bogato zalog« pcerijskege blaga In železnine; v zalogi ima tudi Tri> aerjevo grenko vino. Pošiljam denarje v stan domovino najceneje in najhitreje ter sem v zvezi z gosp. Fr. Sakser-jem v New Yorku. Za obilen obisk se priporoča MATH. GRAHEK, lastnik. N00RDAM, parnik z dvojnim vija kom, 12,500 ton. RYN0AM parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. POTSDAM, parnik a dvojnim vijakom, 12,500 toa. JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, ki vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na istej postaji. Vožnja do New Yorka traja manj nego tri dni; prihod v New York po dnevu. Oglasite se pri: C. M. C0X, h. C. POST, Am't Ticket Ajeat, City Ticket A teat, 313 IN. Main St., Pueblo, Colo. STATE NOAM, paruik z dvojnim vijakom, 10,5(H) too. ROTTERDAM, parnik z dvojniia vijakom, 8300 tcu. '3T Pozor 1 Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakserju, lastniku tega lista, čegar vslužbenec Vas pričaka potem pri prihodu v New York na kolodvora. .ji, .. ir- * <|1- Najceneja vožnja do ali od vseh krajev juŽDe Avstry^, Radi cene glej na posebej objavljenih listinah ---- Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestil&cj DUNAJ, I. Kolowratring 10.IINOMOST, 3 Rudolfstraaae* - TRST, št. 7 Prosta luka. j BRNO, 21 Krona Parniki odpljujejo: ' U ROTTERDAM A vsak četrtek in iz NEW YORKA vsako srede fcdh ■'■n. _ob 10. uri zjutraj. =■-—■-- -—^—■■ v HOLLAND-AMERICA LINE, 3» Broadway, NEW YORK. 90-3 Dearborn St., CHICAUO, ILL. RED STAR LINE (Pn-komorska parobrodna dmžba „Rudeča zvezda") posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Ycrkom in Antwerpenorn, * + * * * * 4 # * * 4 Philadelphia in Anrwerptnora Rojaki^ podpirajte rojaka! Podpisani priporočam svojo dobro mrcjcM gostilno, T kterej toJim vedno SVEŽE PIVO, proda-jam DOBRE SMODKE in LIKERJE. Pri aeni se tudi dobi vsak dan DOBRA HRANA. Ako kak rojak pride v Forest City, Pa., naj na postaji vpraša sa mene In gotovo bodi prišel do mene in do znancev. Ako kecU potrebuje kak Bret, na) ae name obrne. N&k geslo toraj bodi* »roji k svojimt Martfo MuiUč. V Braddock, Pa., in okolici je naš zastopnik Mr. Ignac Magister, 1141 Hacket Ave. .Dotičnik j« poeblaščen za pobiramje aartčaiae im predajo knjig, ter ga vsem rojakest teple pri-peroŽam. Rojakom v Chicago, ILL, in okolici priporočamo našega zastopnika Mr. Mohor Mladič a, 617 Centre Ave., Chicago, 111., kteri je pooblaščen »obirati naročnino za "Glaa Naroda". UprmvaJitve. Prevaža potnike g sledečimi poštnimi parniki £ ADERLAND dva v-jakaO«7M ton. ^EELANB............ 11905 ton. KR00NLAND.......... 12760 too. FINNLAND............ 12760 ton Pri cenah za modkrovje so vi»o.šteto vse potrebščine, dobre iranu, najboljša postrežba. Pot čez AiitwerjK*n je jetlna najkrajših in naj prijetnejših potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje Hrvatsko, Dalmacijo in druge drle Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto ob 10. uTi dopolndne od pomola š^ev. 14 ob vznožja Fnlton Street.— Iz PII1LA DELPHI J10 vsako drugo sredo od jKmiola otf vznožju \VasluT"gton 8t Glede vprašanj ali k n po v an j a vožnji h H-it ko v s^ je obrniti na: Office, 9 Broadway, New Y(/tk City. 00—96 Dearborn Street, CHICAGO. Contury Building, SAINT LOUIS, 21 Poet Street, SAN FRANCISCO. — ali aa njene aaatopaiko.