URADNI GLASNIK
OKRAJA KOPER
LETNIK H
KOPER. 4. AVGUSTA 1964
ST 17
-------------------------------- VSE
OBJAVE SKUPŠČIN OBČIN
Občina Piran
—	ODLOK o spremembah in dopoinitvah odtoka o trdnem redu, ki se v prečiščenem besediiu giasi:
—	ODLOK o prodaji stanovanjskih hiš iz družbene iastnine
—	ODLOK o notranji deiitvi stanarin in o stroških za teko če vzdrževanje stanovanj in stanovanjskth hiš v občini Piran
—	ODLOK o prenosu nekaterih zadev iz deiovnega področja skupščine občine Piran v detovno področje sveta za družbeni pian in finance
B ! N A-----------------------------------------------
—	ODLOK o spremembah in dopoinitvah odioka o javnem redu in miru v občini Piran
—	ODLOK o zakijučnem računu o izvršitvi proračuna občine Piran za ieto 1963
—	ODLOK o odpravi družbenega investicijskega skiada ob^ čine Piran
—	ODREDBA o spremembi odredbe o višini in uporabi pristojbin za storitve, ki jih opravija za odvoz smeti in odpadkov poobiaščeno podjetje v Piranu
—	RAZREŠITVE, izvoiitve in imenovanja
Občina Se Žana
—	STATUT občine Sežana
OBJAVE SKOPŠČtM OBČtM
OBCJNA PIRAN
Na podiagi 2., 3. in 7. točke odredbe o pogojiti za kupovanje in prodajanje kmetijskih pridcikov na trgih, (Uradni !ist FLRJ št 19/58, 25/58, 37/58, 25/59 in 41/63), i51. člena temeiinega zakona o prekrških (Uradni !ist FLRJ št. 2/59) in 79. čiena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora deiovnih skupnosti dne Ì5. junija 1964 sprejeta
ODLOK
O SPREMEMBAH !N DOPOLNITVAH ODLOKA O TRZNEM REDU. Ki SE V PREČIŠČENEM BESEDILU GLASI:
ODLOK O TRZNEM REDU
Krajevna vcijavnost L čien
Ta odiok velja za trg na drobno v mestu Piran in v nase!ju Portorož. Trg v Piranu vzdržuje, upravlja in nadzoruje Komunalno podjetje Piran, trg v Portorožu pa Krajevna skupnost Portorož.
Kraj in prostor
2.	čien
Tržni prostori v Piranu so:
—	na Zelenjavnem trgu za prodajo kmetijskih pridelkov,
—	v ribarnici za prodajo rib,
—	na trgu pri ribarnici za prodajo izdeikov domače obrti,
—	na Gradnikovem trgu za prodajo drv Stalno tržno mesto v Portorožu je prostor
za samopostrežno trgovino za prodajo kmetijskih pridelkov in izdelkov domače obrti.
V času letne sezone se dovoli prodaja sadja na tipsko določenih stojnicah, njihovo lokacijo določi posebna komisija.
Prodajna mesta mlečnega sladoleda v Piranu določi posebna komisija.
Prodajna mesta in čas
3.	čien
Vsak prodajalec ima pravico samo do enega prodajnega mesta. Izjeme dovoljuje v utemeljenih primerih pooblaščena organizacija iz 1. člena.
Ce prodajalec uporablja določeno mesto stalno, mora z organizacijo, ki vzdržuje, u-pravlja in nadzoruje trg, skleniti ustrezno pogodbo.	...
Stalni prodajalci morajo z dovoljenjem pooblaščene organizacije postaviti na določenih mestih staine prodajne klopi ali stojnice, katerih obliko odobri pristojni upravni organ.
Prostor, katerega imajo prodajalci v najemu, ne smejo brez dovoljenja pooblaščene organizacije odstopiti drugim, niti v celoti, niti deloma.
Blago sc prodaja na prodajnih klopeh ah stojnicah Na tleh ni dovoljeno razstavljati prehrambenih artiklov.
Prodajalci morajo vse na trg prinešeno blago imeti razloženo na vidnem mestu
4.	člen
Kadar prodajalec blago proda, mora prodajno mesto zapustiti, čeprav še ni poteke! tržni čas, prodajni prostor pa očistiti odpadkov.
5.	člen
Tržni čas se prične ob dciavnikih z ranim jutrom in traja do mraka. Za stalne proda jaice na trgu velja poslovni čas, kot je to doiočeno za prodajalce te vrste zunaj trga.
Ob nedeljah in državnih praznikih prične tržni Čas z ranim jutrom in traja do 10 ure.
Blago, prodajalci, kupci
6.	člen
Blago je dovoijeno prodajati in kupovati samo na določenem tržnem prostoru. Sveže meso je dovoljeno prodajati samo v mesnicah, mleko in mlečne izdelke pa na posebnih stojnicah.
Živa perutnina, golobi, kunci in druge male živali sc prodajajo na oddaljenem prostoru, ki ga določi pooblaščena organizacija.
Vse vrste rib pa sc smejo prodajati ie v ribarnici.
7.	čien
Na trgu na drobno sc smejo prodajati vse vrste predelanih in nepred. kmetijskih pridcikov, cvctiice, zdraviina zelišča, gozdni sadeži in divjačina, medtem ko se izdeiki domače obrti lahko prodajajo izključno samo na trgu pri ribarnici v Piranu, v Portorožu pa izključ-no na stalnem tržnem prostoru.
Na trgu je prepovedano razstavljati in prodajati blago iz krajev, ki so uradno razglašeni za okužene
Prepovedana je prodaja rabijenih predmetov
8.	čien
Na trgu oziroma v ribarnici smejo prodajati svoje pridelke in izdelke:
a)	kmetijske proizvajalne organizacije in kmetijske zadruge svoje lastne pridelke;
b)	kmetje — prebivalci svoje lastne pridelke, rejci perutnine in malih živali lastno prirejo;
c)	nabiralci in gojitelji cvetlic, zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev, če so biago sami nabrali ali vzgojiti;
č) lovske in ribiške zadruge oziroma društva fn družine ter ribiči, divjačino in ribe, ki so jih sami ulovili;
d)	proizvajalci predmetov domače obrti svoje lastne izdelke;
e)	gospodarske in obrtne organizacije, ki imajo pravico trgovati in smejo prodajati na trgu.
Zasebni proizvajaici in nabiralci, naštet* pod točkami b, c, d, ter zasebni ribiči smejo prodajati ie sami ali po družinskih članih, starih nad 14 let, ne pa z najeto deiovno siio.
9.	Čien
Vsi staini prodajaici morajo na najetem prodajnem mestu vidno označiti svojo firm#
Jtr. !98
^URADNI GLASNIK^
št !7 — Koper. 4 avgusta 1964
a!! naslov, katerega obliko odobri pooblaščena organizacija.
10.	člen
Na trgu smejo kupovati kmetijske pridelke in druge proizvode, ki so navedeni v 7. členu tega odloka:
a)	individualni potrošniki,
b)	veliki potrošniki, socialni in zdravstveni zavodi, gostinska podjetja in gostišča, delavsko uslužbenske restavracije; menze in počitniški domovi.
11.	člen
Vsako prekupčevanje na trgu je prepovedano.
Označevanje cen
12.	člen
Vsi prodajalci morajo vsako blago vidno označiti s ceno, z vrsto in kvaliteto. Cene sc objavljajo z vidnim cenikom na prodajnem mestu. Obliko tablice za cene določi upravni organ.
;!*
Mere
13.	člen
Blago, ki se ne prodaja na kose, temveč se meri, je dovoljeno prodajati na kilograme, litre in metre ter večje ali nižje enote teh mer.
Alkoholne pijače se smejo prodajati do najmanjše količine 1 liter proti predložitvi potrdila o plačanem prometnem davku.
14.	člen
Uporabljati sc smejo samo po veljavnih predpisih potrjene merilne naprave, kot so: tehtnice, uteži, votle mere in metri.
Varstvo, čistoča in zdravje
15.	člen
Vsi obiskovalci tržnega prostora morajo skrbeti za snago in ravnati z blagom tako, da ni ogroženo zdravje ljudi.
Za snago na prodajnih mestih in na prostoru okoli njih morajo skrbeti koristniki teh prostorov sami.
Dostop z vprežno živino na tržna mesta je dovoljen samo prodajalcem ob privozu blaga.
16.	Člen
Osebe, ki prodajajo živila, morajo biti č!Ste in snažno oblečene, živila morajo biti v taki embalaži, da so zavarovana pred onesnaženjem.
Živila morajo biti pristna, zdrava, nepo kvarjena in čista.
Živi! ni dovoljeno otipavati in pokušati.
Pokvarjeno blago se ne sme zadrževati na trgu, temveč se mora takoj odstraniti s trga.
Za zavijanje zelenjave in sadja se mora uporabljati samo čist papir — uporaba časo^ pisnega papirja ni dovoljena.
17.	člen
Mleko in mlečni izdelki se morajo proda jati na posebnih stojnicah in morajo biti zavarovani pred soncem, padavinami in prahom. Mlečni izdelki se smejo polagati samo na čiste prte ali bel čist papir
Prodajalci, ki stalno prodajajo mleko in mlečne izdelke, morajo imeti pokrivala in morajo biti oblečeni v bele halje ali nositi bele predpasnike in bele dokomolčnike.
!8. člen
Povrtnina mora biti očiščena prsti ter ne sme biti mokra. Sadje mora biti zrelo ter ne sme biti gnilo ali črvivo. Nagnito ali črvivo sadje za kuho mora biti posebej označeno.
19.	člen
26.	člen
Žive živali iz 6. člena tega odloka se smejo prodajati na trgu le v kletkah ali košarah.
Klanje živali na trgu ni dovoljeno.
20.	člen
Pooblaščena organizacija je upravičena v vseh primerih, kjer ne bi prodajalci upošte. vali določb 15. do 19. člena tega odloka, prodajo blaga začasno ustaviti ter o tem nemudoma obvestiti pristojno sanitarno ali tržno inšpekcijo zaradi ukrepanja.
Nadzorstvo in inšpekcija tržnih prostorov
21.	člen
Poleg organov pooblaščene organizacije izvajajo na vseh tržnih prostorih v skladu z ustreznimi predpisi nadzorstvo in inšpekcijo tudi pristojni občinski sanitarni, veterinarski in tržni inšpektorji.	,
Podrobna navodila izda svet za blagovni promet v sporazumu s svetom za zdravstvo.
Tržne pristojbine
22.	člen
Za uporabo tržnega prostora plača proda, jalec posebno stojninsko pristojbino. Stojni-na sc ne plača, če je sklenjena najemna pogodba za stalno prodajno mesto. V tem primeru sc plača najemnina, katere višina sc določi v najemni pogodbi v smislu naj nižje tarife veljavnih predpisov o najemninah za poslovne prostore.
23.	člen
Za uporabo prodajnega mesta, stojnic in tehtnic plačajo prodajalci pooblaščeni organizaciji, ki vzdržuje, upravlja in nadzoruje tržne prostore iz 2. člena tega odloka, naslednje pristojbine:
dinarjev
1.	za sadje, zelenjavo in druge
kmetijske pridelke dnevno od 50 do 100 2 za cvetlice (naravne in umetne) in sadike dnevno
3.	alkoholne pijače dnevno
4.	za živo perutnino, kunce, mesne in mlečne izdelke dnevno
5.	za ostale nenaštete prehrambene artikle dnevno
6.	za izdelke domače obrti in druge obrtne izdelke za stojnico
7.	za prostor, na katerem postavi prodajalec lastno stojnico dnevno
8.	za uporabo cele stojnice za sadje zelenjavo in ostale kmetijske
pridelke dnevno
9.	za uporabo cele stojnice za ostale artikle dnevno
10.	za zavzetje prostora poleg stojnice
na m' dnevno	^
Stojnino za artikle od točke 1 do 5 plača prodajalec, če ne zavzema cele stojnice.
Pristojbine se zaračunavajo dnevno in jih mora prodajalec plačati takoj, ko zasede pros tor. Pristojni organ, k pobira pristojbine. mt> ra uporabniku prostora izdati potrdilo o v-
navedbo zneska, datuma, številke in štampiljko podjetja.
30
30C
150
200
500
1000
20€
50C
20C
Pristojbine prednjega člena pobira blaščena organizacija na podlagi posebi godbe, ki jo sklene z občino Piran.
25. člen
Osebe, ki prodajajo ali kupujejo kmetij, ske pridelke in druge proizvode na trgu in pri tem kršijo določbe 5., 7.. 8., 9., 10., 11.,'12.
13.,	14., 15., 16., 17., 18., in 19. člena tega odloka, se kaznujejo za prekršek, v kolikor ne gre dejanje, z denarno kaznijo do 10 000 dinarjev po predpisih temeljnega za kona o prekrških.
Z denarno kaznijo sc kaznuje za prekršek: v znesku do 5000 dinarjev:
—	kdor na trgu prikriva blago za prodajo (5. odst. 3. člena),
—	kdor prodaja blago zunaj tržnice odnosno izven za to določenih prostorov in sc ne ravna po navodilih, ki jih izdajo pristojni organi.
Končne določbe
27.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prcnc. ha veljati odlok o tržnem redu, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku okraja Koper št. 3/62.
28.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasniku okraja Koper.
št. 334-13/64 Piran, 15. junija 1964.
Predsednik ing. Zlatko Pajk 1. r.
Na podlagi 3. člena uredbe o prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja (Uradni list FLRJ, št. 17/53 in 31/53), 3. člena zakona o lastnini na delih stavb (Uradni list FLRJ, št. 16/59) in 79. člena statuta občine Piran, je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 14. maja 1964 sprejela
ODLOK
O PRODAJI STANOVANJSKH IIIš IZ DRUŽBENE LASTNINE
L Člen
Občinska skupščina določi, katero eno- in dvo družinske stanovanjske hiše in posamezna stanovanja kot deli stavb, ki so^ v upravi občine Piran, se prodajo.
2.	člen
Hiše ali posamezna stanovanja kot deli sta\b se prodajo na javni dražbi po postopku, ki je določen s tem odlokom.
3.	člen
Hiše ali posamezna stanovanja ko! deli stavb, ki se prodajo, oceni komisija, ki jo imenuje svet za družbeni plan in finance skupščine občine Piran.
4 člen
Javno dražbo razpiše za finance pristoje upravni organ skupščine
Razpis javne dražbe mora vsebovati:
a)	kraj in čas začetka javne dražbe;
) kratek opis objektov, ki se prodajajt z natančnim opisom lege in navedbo zemlj sko-knjižnih podatkov ter obveznosti:
c)	izklicno ceno;
" """*' ""'""°"'
e) način in najdaljši rok plačila kupnim Razpis javne dražbe sc mora objaviti n skupščine vsaj 30 dn pred dražbo, lahko pa se objavi tudi v dnev nem časopisju.
5.	člen
Javno dražbo za prodajo hiš vodi dražbe-na komisija, ki ima predsednika in dva člana ter jo imenuje svet za družbeni plan in finance skupščine občine Piran Dražbeni na-roki se opravljajo na sedežu občinske skupščine. O poteku dražbe sc vodi zapisnik.
St. n — Koper, 4. avgusta 1964
"URADNI GLASNIK*
Str. 199
6.	člen
Izklicna cena na javni dražbi je vrednost posamezne hiše oziroma stanovanja kot dela stavbe po ceni cenilne komisije. Ponudniki stavijo na dražbi tudi ponudbo glede plačilnega roka. Vsak ponudnik mora pred začetkom dražbe položiti 10 % izklicne cene kot varščino.
7.	člen
Predsednik komisije, ki vodi dražbeni postopek, mora seznaniti vse ponudnike, katere hiše so naprodaj, koliko znaša izklicna cena in kakšni so plačilni pogoji. Na poziv predsednika komisije dajo ponudniki svoje ponudbe. Vodja dražbenenega naroka sme dovoliti kratek čas za premislek, če to zahteva eden ali več ponudnikov.
Vsak ponudnik je vezan na svojo ponudbo, dokler se ne poda večja ponudba. Dražbo je treba končati, če se tudi po tretjem pozivu predsednika v 10 minutah ne poda večja ponudba. Tedaj naznani vodja dražbcncga postopka zadnjo ponudbo in izreče dražbo za končano.
Najboljši ponudnik na javni dražbi ostane zavezan vse dotlej, dokler občinska skupščina ne odbije njegove ponudbe.
Varščina, ki jo je dal najboljši ponudnik in katerega ponudba je bila sprejeta, sc všteje v zadnji obrok kupnine. Vsem ostalim po-nudinikom se varščina vrne. To se vpiše v dražbeni zapisnik, ki ga podpišejo predsednik, zapisnikar in vsi ponudniki.
8.	člen
če na prvi javni dražbi ni ponudnikov za izklicno ceno, razpiše za finance pristojni u-pravni organ skupščine ponovno dražbo, najprej 30 dni po prvi dražbi.
če tudi na ponovni dražbi ni ponudnikov za izklicno ceno, lahko sklene občinska skupščina, da se hiša ali stanovanje proda izven dražbenega postopka za ceno, ki je največ za Četrtino nižja od izklicne cene.
Občinska skupščina lahko sklene, da se razpiše ponovna dražba tudi v primeru, če so bili vloženi utemeljeni oporeki dražbi in njenemu postopku.
9.	člen
Z najboljšim ponudnikom sc sklene pismena pogodba. V tej pogodbi se tudi določi, da ima kupec pravico trajne uporabe stavbenega zemljišča, ki ga pokriva stavba, in zemljišča, ki je potrebno za normalno uporabo stavbe, oziroma pravico trajne samouporabe stavbišča oziroma funkcionalnega zemljišča, če gre za stanovanje kot posamezni del stav be.
10.	člen
Kupci, ki so uspeli na javni dražbi ali z neposredno pogodbo, če dražba ni uspela, plačujejo kupnino v mesečnih obrokih.
Plačilna doba znaša:
*" gradbenih zemljišč (Uradm hst FLRJ, št. 52/58).
12.	člen
Nosilec stanovanjske pravice v hiši ali sta-se Prodaja, mora zahtevo po 38. ° *astnini na delih stavb (Uradm hst FLRJ, št. 16/59, 48/59 in 12/62) podat! v roku 30 dni po obvestilu, da je hiša ah stanovanje na prodaj.
13.	člen
Denarna sredstva, pridobljena po tem odloku, sc stekajo na poseben račun pri Službi družbenega knjigovodstva pri NB SFRJ, podružnici Piran, in sc smejo uporabljati samo za gradnjo in nakup stanovanj.
14.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha vetjat! odlok o prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja na javni (Uradni vestnik okraja Koper, št.
15.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasniku okraja Koper.
St. 465-3/64.
Piran, 14. maja 1964.
Predsednik
ing. Zlatko Pajk, 1. r.
Na podlagi 90. do 92., 96., 106. in 111. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list FLRJ, št. 17/62) in 26. člena statuta ob-čine Piran je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 16. januarja 1964 sprejela
ODLOK
O NOTRANJI DELITVI STANARIN IN O STROŠKIH ZA TEKOČE VZDRŽEVANJE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIS V OBČINI PIRAN
^ ^ ugotavlja po določbah 20. m 21. člena zakona o urejanju mestnega zemljišča (Uradni list LRS, št. 8/63).
3.	člen
Pri izračunu dela stanarine za amortizacijo stanovanjske hiše oziroma stanovanja se vzame za amortizacijsko dobo 100 let.
Za izračun osnove amortizacije sc celotna vrednost hiše oziroma stanovanja zgrajenega po 1. januarju 1960 zmanjša za 10%.
II.	Delitev stanarine
4.	člen
Stanarina, ki jo plača nosilec stanovanjske pravice, se deli na:
1.	de! za upravljanje, vzdrževanje in popravila hiše (hišni sklad),
2.	del za amortizacijo (razlika med sredstvi iz 1. točke tega člena in stanarino).
5. člen
Glede na starost	hiše ali stanovanja se	
stanarina deli na: Ce je hiša stara:	za amort.	v hišni sklad
od do let	%	%
10	70	30
11 — 20	65	35
21 — 30	50	50
31 — 40	45	55
41 — 50	35	65
51-60	20	80
nad 60	—	100
Odločbe o delitvi stanarine za posamezna stanovanja po prvem odstavku tega člena izda upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve (v nadaljnjem besedilu stanovanjski organ) skupščine občine Piran.
6.	člen
O pritožbah zoper odločbe stanovanjskega organa iz 5. člena tega odloka odloča svet za stanovanjske zadeve skupščine občine Piran.
7.	člen
I.	Stanarina
1.	člen
V občini Piran sc določajo elementi za izračunavanje stanarine in delitev dela stanarine na hišne sklade po določilih tega odloka.
2.	člen
Vrednost stanovanja in stanarina v hišah dograjenih do 1. januarja 1960 sc določi na podlagi pravilnika o ugotovitvi vrednosti stanovanja (Uradni list FLRJ, št. 48/59), pri čemer znaša vrednost točke 450 dinarjev.
Stanarina za hišo oziroma stanovanje, zgrajeno po 1. januarju 1960 se izračuna tako.
Stanovanjske hiše do 30 let starosti morajo odvajati 3 % sredstev hišnega sklada v rezervo, ki sc lahko črpa:
—	ob požarih, poplavah in drugih nesrečah,
—	za izvrševanje nujnih velikih popravil v skladu s potrjenim finančnim načrtom hiše, če hiša dejansko nima dovolj lastnih sredstev.
Sredstva iz prejšnjega odstavka se smejo uporabiti le s predhodno pritrditvijo stanovanjskega organa.
III.	Stroški za tekoče vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš
8.	člen
a)	5 let, če je vrednost objekta do
b)	8 let, če je vrednost objekta od
c)	10 let, če je vrednost objekta od
d)	12 let, če je vrednost objekta od
e)	15 let, če je vrednost objekta od
f)	20 let, če je vrednost objekta od
g)	30 let, če je vrednost objekta nad
Kupci plačujejo 2 % obresti od glavnice; obresti se obračunajo in vplačajo pri prvem obroku.
H. člen
Stanovanjske hiše ali posamezna stanovanja, ki bodo na prodaj po tem odloku, se ne morejo priznati kot prostori za počitek in oddih v smislu 16. člena zakona o nacionaii-
dinarjev dinarjev
500.000
500.001	do 1,000.000
1.000.	001 do 1,500.000
1,500.001	do 2,000.000
2.000.	00! do 2,500.000 2,500.00! do 3,000.000
3.000.	000
da se ugotovljena amortizacijska vrednost poveča za 100%.
Amortizacija za hiše oziroma stanovanja zgrajena po 1. januarju 1960 se izračuna po pravilniku o gradbenih stroških, ki tvorijo vrednost stanovanjske hiše in o njihovi razporeditvi na posamezna stanovanja (Uradni list FLRJ, št. 52/59).
Osnova za obračun amortizacije za hiše
Stroški za tekoče vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš se krijejo praviloma iz sredstev hišnega sklada.
9.	člen
Za večja popravila in prizidave v stanovanjih in stanovanjskih hišah mora hišni svet sestaviti letni načrt in v mejah letnega načrta odločiti o večjih popravilih oziroma prezidavah.
Pred svojo odločitvijo mora hišni svet zahtevati mnenje zbora stanovalcev.
Cc sta za večja popravila ali prezidave dala sredstva državni organ ali druga pravna oseba, je potrebno za razpolaganje s temi sredstvi tudi njuno soglasje.
Stroški za večja popravila in prezidave trpi stanovanjska hiša. Hišni svet lahko v la namen v imenu stanovanjske hiše najame posojilo po odloku o posojilih, ki se dajejo
Str. 200
*URADNI GLASNIK
gt 17 — Vrtncr. 4 avgusta 1964
hišnim svetom za popravila in prezidave sta novanjskih hiš (Uradni list FLRJ, št. 24/60).
10.	člen
Za stanovanjske zadeve pristojni upravni organ določi povišano stanarino, ki je potrebna zaradi prezidave ali večjega popravila.
11.	člen
Stroški za tekoče vzdrževanje stanovanja, razen tistih, ki sc krijejo iz hišnega sklada, trpi nosiicc stanovanjske pravice.
12.	člen
Iz sredstev hišnega sklada se praviloma pokrijejo sledeči stroški:
a)	stroški upravljanja:
—	zavarovanje zgradbe;
—	osebni dohodek hišnika z dajatvami;
—	stroški linančnega servisa;
—	bančni stroški;
—	vzdrževanje skupnih prostorov zgradbe in
—	čiščenje in kidanje snega
b)	stroški tekočega vzdrževanja skupnih delov in skupnih naprav:
—	zamenjava manjših delov strešne kritine;
—	popravila izolacij na strehi, balkonih in terasah;
—	čiščenje in popravilo žlebov;
—	popravilo strelovodov, poizkusi vodljivosti;
—	popravilo strojev in ventilov na instalaciji centralne kurjave in plina;
—	popravilo strojev in tesnil na glavnih vodovodnih vodih in kanalizaciji;
—	zamenjava manjših dotrajanih delov in instalacij;
—	zamenjava manjših dimniških vratc in dimniških kap;
—	popravila osebnega in tovornega dvigala;
—	redno vzdrževanje vseh prostorov, ki služijo skupni uporabi;
—	manjša popravila zunanjega opleska in popravila zaščitnih oken, vrat, ograj in notranjega opleska v skupnih prostorih in komunikacijah;
—	krpanje ometov in fasade;
—	popravila okvirov na vratih, popravilo oken m rolet;
—	tekoča popravila električne napeljave;
—	prezidava peči, popravilo kurišč;
—	vzdrževanje pristopnih poti, podpornih zidov, ograj, zelenic;
—	vzdrževanje žarnic v skupnih prostorih, na stopniščih;
—	manjša popravila lesenih tal, pragov;
c)	stroški popravil in zamenjava delov zgradbe in stanovanja:
—	prelaganje in delna zamenjava kritine;
—	delno popravilo strešne konstrukcije;
—	delna obnova tal, izolacij;
obnova opleska na pločevinastih in železnih delih zgradbe;
—	zamenjava radiatorja in slično; popravila dvigala, zamenjava manjših delov;
—	zamenjava signalnih naprav;
—	pleskanje vseh lesenih delov v hiši in stanovanjih;
—	popravilo fasade;
zamenjava dotrajane električne mreže in slično;
—	popolna obnova strešne kritine ali strešne konstrukcije;
—	popolna obnova podov, tlakov in izolacije;
—	popolna obnova oken in vrat;
—	obnova ključavničarskih in kleparskih del;
—	obnova, zamenjava glavnih vodov vseh instalacij in naprav;
—	zamenjava peči, bojlerjev, sanitarnih naprav in
—	cventuelna popravila vmesnih sten, ter notranjih ometov.
13.	člen
Če sredstva hišnega sklada ne zadoščajo za upravo, vzdrževanje in popravila hiše, krijejo primanjkljaj nosilci stanovanjske pravi-
ce v sorazmerju s sianarmo, ki jo plačujejo.
Presežne stroške iz prejšnjega odstavna, ki jih morajo plačati nosilci stanovanjske pravice določi za hiše, ki so v družbenem upravljanju zbor stanovalcev na predlog hišnega sveta.
V spornih primerih odloča za hiše v družbeni lastnini občinski stanovanjski organ, za hiše v državljanski lastnini pa je postopati po določbah četrtega dela zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list FLRJ, št. 17/62).
14.	člen
Hišni svet je dolžan, da pravočasno izvršuje vsa potrebna popravila na hiši in da v slučaju pomanjkanja sredstev upošteva prioritetni red popravil s tem, da se najprej izvršujejo dela za zavarovanje stanovalcev ter dela za zavarovanje zgradbe pred okvarami in sicer v sledečem vrstnem redu:
1.	popravilo vseh konstrukcijskih elementov;
2.	popravilo in zamenjava vseh vrst ograj;
3.	popravilo okvar na stopniščih;
4.	popravilo električnih in plinskih instalacij;
5.	popravilo podov in opleskov;
6.	popravilo in obnova strešnih konstrukcij;
/. popravilo in zamenjava žlebov ter notranjih in zunanjih odtočnih cevi;
8.	popravilo vseh vrst izolacij na zgradbi;
9.	popravilo odnosno obnovitev zunanjih opleskov lesenih in železnih delov elementov;
10.	popravilo stropov in stropnih konstrukcij.
15.	člen
Zamenjava elementov in naprav na stanovanjih, ki gredo v breme hišnega sklada je dosoljena po preteku normalnega časa uporabe, ki znaša za:
povprečno število let
—	zidan štedilnik	40
—	kotliček za vodo — bakren	15
—	kotliček za vodo — pocinkan	4
—	pekači	6
—	železni premični štedilnik	10
—	električni štedilnik	15
—	plinski štedilnik	30
—	lončena peč	20
—	hrastov parket	80
—	bukov parket	60
—	ladijska tla	15
—	navadna tla	10
—	lesonitna prevleka poda	8
—	linolej 4—5 mm	25
—	linolej do 4 mm	15
—	polivmil	12
—	ksiloln	25
—	teraco tlak	90
—	vodovodne pipe za pritisk
do 3 atm.	6—10
—	pritisk nad 3 atm.	3— 5
—	WC školjka in bide — porcelan	30
—	W(J rezervoar komplet	12
—	\VC školjka in bide — fajansa	10
—	umivalnik — porcelan	40
—	pomivalno korito — emajlirano	15
—	pomivalno korito — litoželezno	40
—	instalacije centralne kurjave	35
—	kopalna peč na drva	10
—	kopalna kad litoželezna	80
—	kopalna kad emajlirana	40
—	plmski-električni bojler	12
—	medokenske zavese	10
—	lesene žaluzije — rebrnjače	20
—	oknice — polkna	20
—	vgrajeno kuhinjsko pohištvo	20
—	vgrajene omare	40
—	oplesk notranjih oken	7—10
—	oplesk vgrajenega pohištva	5
—	oplesk zunanjih oken	3— 4
16.	člen
Stroški za zamenjavo in vgrajevanje novih naprav v stan. gredo lahko v breme hiš-
nega sklada sam^	n.	v
Splošnem ne presegajo ooičajncga siandama.
Naprave, ki ne presegajo ooicajncga standarda so:
—	za kuhinjo: električni in plinski štedilnik ter štedilnik na trdo gorivo, dvojno pomivalno korito, delovna imza;
—	za sobe: železna in lončena peč ter centralna kurjava;
—	za kopalnico: litoželezna ali emajlirana kad s pečjo za ogrevanje vode na trdo gorivo ali bojler, tajančni umivalnik;
—	za stranišče: školjka domače izdelave na izpiranje.
Cc nastane potreba za zamenjavo navedenih naprav po krivdi ali nepazljivosti stanovalcev ali drugih oseb v stanovanju, trpi stroške nosilec stanovnjske pravice.
Stroški za zamenjavo in vgrajevanje novih naprav v stanovanju, ki presegajo običajni standard, gredo v breme nosilca stanovanjske pravice. Hišni svet določi vrstni red, po katerem se morajo zamenjati dotrajane naprave, katerih stroški gredo v breme hiše. Pri tem je treba upoštevati načelo, da je treba zamenjati prvenstveno naprave, katerih stanje lahko povzroči nadaljnjo škodo na sami hiši.
V spornih primerih odloča o prvenstvu stanovanjski organ.
17.	člen
Nosilca stanovanjske pravice bremenijo tile stroški:
—	stroški za nadomestitev razbitih šip v oknih, vratih in drugod;
—	stroški za nadomestitev poteznih verižic pri straniščih, vodnih rezervoarjih, kopalnih kadeh, umivalnikih, pomivalnikih, pomivalnih koritih in drugod;
—	stroški za nadomestitev zapiračev pri iztoku v kopalnih kadeh, umivalnikih, pomivalnih koritih in podobno;
—	stroški za nadomestitev gumastih blazinic na spodnji strani straniščnih desk;
—	stroški za nadomestitev izrabljenih tesnil pri vodovodnih pipah in bojler j ih;
—	stroški za namestitev poteznih verižic in trakov pri zavesah, zastorih, roletah in podobno;
—stroški za nadomestitev žarnic;
—	stroški za popravilo oziroma nadomestitev električnih stikal, vtikačev, vtikalnih puš in varovalk;
—	stroški za popravila in nadomestitev ključavnic, ključev, kljuk, ščitnikov, okenskih zapiračev in gonil;
—	stroški za popravila in nadomestitev električnih in drugih pozivnih zvoncev;
—	stroški beljenja in slikanja sten in stropov;
—	stroški čiščenja štedilnikov in peči;
—	stroški odvoza smeti;
—	stroški čiščenja skupnih prostorov.
18.	plen
Poleg stroškov vzdrževanja stanovanja mora nosilec stanovanjske pravice plačevat* po sorazmernem ključu skupne stroške:
—	stroške za porabo mrzle oziroma tople vode in to sorazmerno s številom stanoval-ccv;
—	pripadajočo kanalizacijsko pristojbino, sorazmerno s številom stanovalcev;
—	stroške centralnega ogrevanja po površini radiatorjev ali kubaturi stanovanja;
—	stroške odvoza smeti, odpadkov in pepela, upoštevajoč stanje in skupne prostoi^ hiše, sorazmerno s površino stanovanja ah s številom stanovalcev;
—	stroške porabe električnega toka ah
plina v pralnici, sušilnici in na drugih skupnih napravah, kjer sc lahko ugotavljajo povprečne individualne porabe.	.
O spornih zadevah odloča stanovanjskt organ.
19.	člen
Nosilci stanovanjske pravice morajo skrbeti. da se vzdržujejo stanovanjski proston
"URADNI GLASNIK.
Str. 201
št. 17 — Koper. 4 avgusta 1964
v dobrem stanju m v redu. Poskrbeti morajo brez odlašanja za vsa popravila, ki gredo na njihove stroške.
Nosilec stanovanjske pravice mora izvršiti na svoje stroške zamenjavo elementov in naprav v stanovanju, če nastopi potreba takšne zamenjave pred potekom roka, ki je določen v 15. členu tega odloka.
V primeru izredno slabe kvalitete proizvoda sklepa o nabavi posebej hišni svet.
Ce nabavi nosilec stanovanjske pravice kakšen element ali napravo na svoje stroške, mu mora hišni svet plačati ob nastopu normalnega roka zamenjave stvarno vrednost kupljenega elementa.
20.	člen
Nadomestitve in popravila mora opraviti nosilec stanovanjske pravice takoj, ko ugotovi okvaro, v obsegu in kvaliteti, ki ustreza prvotnemu stanju.
Ce nosilec stanovanjske pravice ne izvrši vseh popravil oziroma potrebnih del tekočega vzdrževanja, popravil ter zamenjav elementov in naprav, ki jih je po tem odloku dolžan izvršiti na svoje stroške, ga mora hišni svet oziroma lastnik hiše na to pismeno opozoriti. Ce tudi po tem opozorilu ne izvrši potrebnih del, izvrši nadomestitev oziroma popravilo na njegove stroške hišni svet oziroma lastnik hiše.
21.	člen
Nosilec stanovanjske pravice je dolžan prijaviti hišnemu svetu ali lastniku hiše vse okvare, katerih popravila oziroma nadomestila ne gredo na njegove stroške brž, ko jih opazi. Ce tega ne stori odgovarja po splošnih načelih o odškodninski odgovornosti za škodo, ki se poveča zaradi opustitve takojšnje prijave.
22.	člen
Ce se je hišni svet oziroma lastnik hiše strinjal, naj se opravijo dela, potrebna za tekoče vzdrževanje ali popravila hiše, ki gredo v breme hišnega sklada, vendar pa jih ni pravočasno opravil, ali če je potrebno tako delo nujno izvršiti, da bi se odvrnila večja škoda, ali da bi ostale ali -postale nujno po trebne naprave uporabne, sme nosilec stanovanjske pravice sam izvršiti taka dela in stroške zanje odbiti od stanarine.
23.	člen
Ob primopredaji stanovanja mora hišni svet zapisniško ugotoviti obstoječe stanje stanovanja, kvalitete vzdrževanja in eventualne okvare. Na podlagi ugotovitev v zapisniku sc določijo finančne obveznosti dosedanjega nosilca stanovanjske pravice z ozirom na njegove obveznosti po tem odloku, ki jih je dolžan plačati zato, da se stanovanje privede v normalno stanje.
24.	člen
Tehnični nadzor nad vzdrževanjem zgradb t izvršila organizacija, katero pooblasti obiska skupščina.
Strokovni pregled se mora izvršiti naj-anj enkrat v dobi treh let.
O pregledu, kateremu mora prisostvovati edsednik hišnega sveta ali njegov namest-k, se sestavi zapisnik, v katerem morajo ti podane točne ugotovitve o zatečenem an ju ter vse nujne naloge glede vzdrževa-a in popravi! ter določitev realnih rokov, katerih se morajo dela izvršiti.
Hišni svet je, v kolikor se strinja z ugo-vitvami, obvezan v zapisniku določene nage izvršiti ter o tem obvestiti organizacijo. Ce sc hišni svet ne strinja z ugotovitvami tdzornega pregleda se lahko v roku 15 dni itoži na stanovanjski organ občinske skupine Piran.
25.	člen
Hišni svet mora voditi točno in pregledno evidenco vseh večjih popravil in vseh zamenjav elementov ter vseh rekonstrukcijskih de! na hiši in v stanovanjih.
IV Končne določbe
26.	Člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o določitvi elementov za izračunavanje stanarine in o delitvi dela stanarine na hišne sklade v občini Piran (Uradni* vestnik okraja Koper, št. 3/60), odlok o plačevanju stroškov hišne uprave na območju občine Piran (Uradm vestnik okraja Koper, št. 3/60) in odlok o določitvi stroškov za tekoče vzdrževanje stanovanj na območju občine Piran (Uradni vestnik okraja Koper, št. 3/60).
27.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasniku okraja Koper.
št.: 364/64.
Piran, 16. januarja 1964.
Predsednik Ivan Majnik 1. r.
Na podlagi 12 člena ustavnega zakona o izvedbi ustave (Uradni list SFRJ, št. 14/63) in 17. člena zakona o izvedbi ustave SRS (U-radni list SRS, št. 10/63) je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. julija 1964 sprejela
ODLOK
O PRENOSU NEKATERIH ZADEV IZ
DELOVNEGA PODROČJA SKUPŠČINE OBČINE PIRAN V DELOVNO PODROČJE SVETA ZA DRUŽBENI PLAN IN FINANCE
1.	člen
Iz delovnega podoročja skupščine občine Piran se nekatere zadeve izločijo in prenesejo v delovno področje sveta za družbeni plan in finance.
. 2. člen
Svet za družbeni plan in finance opravlja naslednje zadeve:
L Zadeve iz pristojnosti zakona o prometu z zemljišči in stavbami (Uradni list FLRJ, št. 26/54, 19/55, 48/58, 30/62 in 53/62):
a)	daje kmetijska zemljišča v zameno za druga kmetijska zemljišča ali pa prodaja taka zemljišča in kupuje druga kmetijska zemljišča od zasebnikov (prvi odstavek 33. člena);
b)	zamenjava stavbno zemljišče v druž beni lastnini, na katerem je zasebnik sezida! ali namerava sezidati stanovanjsko hišo, za drugo stavbno ali kmetijsko zemljišče, ki je last zasebnika (drugi odstavek 33. člena);
c)	daje državnim organom pritrditev za sklenitev pogodbe, s katero kupi državni organ zemljišča ali stavbo od zasebnika, družbene organizacije ali društva, s katero sklene ta organ pogodbo v imenu občine (prvi odstavek 34. člena);
č) odloča o nakupu ali prodaji zemljišča ali stavbe v imenu občine (prvi odstavek 36. člena);
d)	izroča stavbna zemljišča, ki so družben lastnina, v trajno uporabo posameznikom, da si sezidajo stanovanjsko hišo z največ dvema stanovanjema, in družbenim organizacijam ali društvom, da si zgradijo stavbe za svoje potrebe (43. člen);
e)	izroča kmetijska zemljišča, ki so družbena lastnina v brezplačno uporabo posameznikom, družbenim organizacjam ali društvom (45. člen).
2 Zadeve iz pristojnosti uredbe o prodaji stanovanjskih hiš Iz splošnega ljudskega premoženja (Uradni list FLRJ, št 17/53 in 31/53):
a)	prodaja državljanom manjše stanovanjske hiše iz SLP (1. člen);
b)	izdaja predpise o javni dražbi (3. člen);
c)	sklepa o tem, da se hiša ne proda na javni dražbi, temveč na kakšen drug način in določi ta način (5. člen);
č) sklepa na zahtevo tistega, ki stanuje v hiši, ki se prodaja na javni dražbi o tem, da se hiša proda njemu, čeprav se ni udeležil javne dražbe (6. člen).
3.	Zadeve iz pristojnosti občinskega odlo^ ka o prodaji stanovanjskih hiš Iz družbene lastnine (Uradni glasnik okraja Koper, št. 17/64):
a)	odloča o tem, katere eno ali dvo-družin-ske stanovanjske hiše in posamezna stanovanja kot deli stavb *se dajo v prodajo (1. člen);
b)	sklepa o ponovnem razpisu javne dražbe, če so bili vloženi utemeljeni oporeki dražbi in njenemu postopku (zadnji odstavek 8. člena).
4.	Zadeve iz pristojnosti uredbe o zidanju stanovanjskih hiš delavcev in uslužbencev (Uradni list FLRJ, št. 23/51):
dodeljuje potreben svet iz sklada splošnega ljudskega premoženja investitorjem, ki nimajo lastnega sveta za zidanje (5. člen).
5.	Zadeve iz pristojnosti zakona o razlastitvi (Uradni list FLRJ, št. 12/57 in 53/62):
a)	izda na predlog pristojnega občinskega organa, zavoda, gospodarske organizacije, zadružne ali druge družbene organizacije ali društva odločbo o tem, da je zgraditev objekta v splošno korist in da je dopustna razlastitev (prvi odst. 17. č!.);
b)	daje v skladu z urbanističnim načrtom ali odlokom občinske skupščine posamezne parcele v zemljiškem kompleksu, ki je razlaščen v korist občine za zgraditev naselij, ulic ali trgov ali za regulacijo, v uporabo drugim družbenim pravnim osebam za zgraditev in državljanom za zidanje stanovanjskih hiš z največ dvema stanovanjema (76. č!en)r
6.	Zadeve iz pristojnosti odloka o evidenc! nepremičnin splošnega ljudskega premoženja (Uradni list LRS, št. 40/57):
lahko določi, da državljan, ki uporablja nepremičnino splošnega ljudskega premoženja brez pravnega naslova, uporablja to nepremičnino še naprej ob pogojih, ki mu jih določi (10. točka).
7.	Zadeve iz pristojnosti zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Uradni list FLRJ, št. 52/58):
a)	izdaja odločbe o odvzemu nezazidanega gradbenega zemljišča iž posesti (prvi odst. 38. člena);
b)	odobrava izplačevanje odškodninskega zneska v enakih mesečnih obrokih, ki znašajo toliko, kolikor je prejema! bivši lastnik na račun dela stanovanjske najemnine na dan uveljavitve tega zakona (drugi odstavek 44. člena);
c)	odloča o tem, ali se da bivšemu lastm-ku za odvzeto nacionalizirano zemljišče kakšno drugo kmetijsko zemljišče (drugi odstavek 47. člena).
3.	člen
O opravljanju zadev po tem odloku poroča svet občinski skupščini najmanj vsakih šest mesecev.
4.	Člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasniku okraja Koper.
št. 020 34/64.
Piran, 28. julija 1964.
Predsednik
ing Zlatko Pajk, !. r.
Str. 202
^URADNI GLASNIK*
$t. !7 — Koper. 4 avgusta 1964
Na podlagi 3., 8. in 150. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 2/59) je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 15. junija 1964 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O JAVNEM REDU IN MIRU V OBČINI PIRAN
1.	člen
V odloku o javnem redu in miru v občini Piran (Uradni glasnik okraja Koper, št. 13/63) se druga točka 2. člena spremeni tako, da se glasi:
.2. Uporabljanje zvočnikov — ojačevalnih naprav za glasbo in temu podobno na odprtem prostoru. Prepoved ne velja za prijavljene prireditve kulturno-prosvetnega, umetniškega in političnega značaja *
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasniku okraja Koper.
Št.: 22-53/64.
Piran, 15. junija 1964.
Predsednik ing. Zlatko Pajk 1. r.
Na podlagi 168. člena zakona o proračunih in financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 52/59, 23/61, 52/61, 28/62, 53/62, 13/63 in 7/64) je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 15. junija 1964 sprejela
ODLOK
O ZAKLJUČNEM RAČUNU O IZVRŠITVI PRORAČUNA OBČINE PIRAN ZA LETO 1963
1.	člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Piran za leto 1963.
2.	člen
Doseženi dohodki in izvršeni izdatki po zaključnem računu za leto 1963 so znašali:
!. Zaključni račun občinskega proračuna:
dinarjev
DOHODKI	314,267.685
Manj posebna prorač. rezerva	35,576.912
Razpoložljiva sredstva	278,690.773
IZDATKI	269,683.020
Presežek dohodkov nad izdatki	9,007.753
H. Pregled stanja 6% proračunske rezerve:
dinarjev
DOHODKI	9 006 806
IZDATKI	—
Presežek dohodkov nad izdatki 9,006.806
3.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki proračuna občine Piran v znesku 9,007.753 dinarjev se prenese kot dohodek v proračun občine Piran za leto 1964.
4.	člen
Sredstva posebne proračunske rezerve za leto 1963 v znesku 35376.912 dinarjev sc prenesejo kot dohodek v proračun občine Piran za leto 1964.
5.	člen
Zaključni račun o izvršitvi proračuna ob Čine Piran za leto 1963 z vsemi prilogami je sestavni del tega odloka.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasniku okraja Koper.
št.: 400-20/64.
Piran, 15. junija 1964.
Predsednik ing. Zlatko Pajk l.r.
Na podlagi 11. člena zakona o uporabi sredstev federacije za gospodarske investicije (Uradni list SFRJ, št. 52/63) je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. julija 1964 sprejela
ODLOK
O ODPRAVI DRUŽBENEGA
INVESTICIJSKEGA SKLADA OBČINE
PIRAN
1.	člen
Družbeni investicijski sklad občine Piran (v nadaljevanju sklad) se odpravi.
Sredstva, ki po veljavnih predpisih pripadajo odpravljenemu skladu, se vodijo na posebnem računu ^sredstva občine Piran za investicije v gospodarstvu* pri pristojni podružnici službe družbenega knjigovodstva pri Narodni banki SFRJ.
2.	člen
Sredstva iz drugega odstavka prejšnjega člena uporablja občina Pira tako, da jih prenaša v kreditni sklad komunalne banke Koper — ekspozitura Piran kot sredstva za kreditiranje investicij.
3.	člen
Komunalna banka Koper — ekspozitura Piran uporabja sredstva, ki jih po tem odloku dobi v svoj kreditni sklad po načelih bančnega kreditiranja, v skladu s smernicami družbenega plana občine Piran ter v skladu z načeli ekonomičnosti in rentabilnosti vlaganj.
4.	člen
Skupščina občine Piran določi vsako leto z odlokom, ali družbenim planom višino sredstev iz drugega odstavka 1 člena tega odloka, ki se prenašajo v kreditni sklad komunalne banke.
S predpisom iz prejšnjega odstavka se lahko določi tudi namen uporabe sredstev.
5.	člen
Kadar zahtevajo splošni interesi, določeni z občinskim družbenim planom, odlokom ali z drugim na podlagi zakona izdanim predpisom, lahko komunalna banka pri kreditiranju določenih investicij odstopi od splošnih pogojev in načina bančnega kreditiranja.
S posebno pogodbo med občino in banko se lahko določijo pogoji in obveznosti kreditiranja takih investicij.
V imenu občine sklene z banko pogodbo po prejšnjem odstavku predsednik občinske skupščine.
6.	člen
Sredstva, pravice in obveznosti odpravljenega sklada, ki jih na dan 31. decembra 1963 izkazuje zaključni račun sklada za leto 1963 preidejo na komunalno banko.
7.	člen
Sredstva sklada iz prejšnjega člena preidejo na komunalno banko kot prenos v kreditni sklad banke. Z aktom skupščine občine Piran o potrditvi zaključnega računa sklada za leto 1963 se določi tudi višina dela kreditnega sklada banke, katerega usmeritev in namen uporabe lahko vsako leto določi ob činska skupščina.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasniku okraja Koper in sc uporablja od 1. januarja 1964. št.: 402-45/64.
Piran, 28. julija 1964.
Predsednik ing. Zlatko Pajk l.r.
Na podlagi 62. in 64. člena statuta občine Piran in 9. člena odloka o obveznem zbiranju in odvozu smeti in odpadkov ter o uporabi javnih odlagališč na območju občine Piran (Uradni vestnik okraja Koper, št. 9/61) je svet za urbanizem in komunalne zadeve skupščine občine Piran na seji dne 3. aprila 1964 izdal
ODREDBO
O SPREMEMBI ODREDBE O VIŠINI IN PRISTOJBIN ZA STORITVE, KI JIH OPRAVLJA ZA ODVOZ SMETI IN
ODPADKOV POOBLAŠČENO PODJETJE V PIRANU
1.
1. točka odredbe o višini in uporabi pristojbin za stroške, ki jih opravlja za odvoz smeti in odpadkov pooblaščeno podjetje v Piranu (Uradni vestnik okraja Koper, št. 15/61) se spremeni tako, da se glasi:
*>Za odvoz odpadkov in smeti v Piranu, Portorožu, Fiesi in Strunjanu plačajo:
a)	stanovanja, šole, organizacije (SZDL, DPD Svoboda, cerkve) za m^ tlorisne površine 6 dinarjev;
b)	industrija, obrt. zavodi, gostinstvo, ustanove, počitniški domovi in podobno, za pokrite in nepokrite poslovne prostore ter za skladišča na kopnem za m^ površine 18 dinarje.
Za čiščenje ulic in trgov, škropljenje ulic in trgov ter pranje ulic in trgov sklene skupščina občine Piran s pooblaščenim podjetjem posebno pogodbo.
2.
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasniku okraja Koper.
št.: 423-6/64.
Piran, 3. aprila 1964.
Predsednik skupščine občine
ing. Zlatko Pajk 1. r.
Predsednik
sveta za urb. in kom. zadeve Jakob Draksler 1. r.
RAZREŠITVE, IZVOLITVE IN IMENOVANJA SKUPŠČINE OBČINE PIRAN
na seji dne 15. junija 1964
1.
Razrešeni so bili dosedanji Člani komisije za imenovanje in razrešitev direktorjev gospodarskih organizacij.
Za člane razpisanih komisij za mesto direktorjev v delovnih organizacijah so bili imenovani:
Majda Pikš, za člana
Pavel Vrhovnik, za namestnika člana
Bojan Plahuta, za člana
Roman Poljšak, za namestnika člana
Milan Šemrl, za člana
Jožko Veselič, za namestnika člana
2.
Razrešeni so bili dosedanji člani komisije za pripravo delovnih organizacij za prehod na 42 urni delovni teden.
St 17 — Koper. 4 avgusta W4
^URADNI GLASNIK.
Str. 203
Za nove ciane konnsije za pripravo dclov-nih organizacij za prehod na 42 urni deiovni teden so biii imenovani: za predsednika:
ing. Zdravko Klasek za č!ane:
Vojko Birsa Božidar Cividini Bojan Plahuta Niko VarežiČ
3.	^	'
Alojz Klarič je bil razrešen dolžnosti upravnika Zavoda za izgradnjo Fiese.
na seji dne 28-julija 1964
1.
Stane Pavlič je bil razrešen dolžnosti namestnika občinskega sodnika za prekrške.
Za namestnika občinskega sodnika za prekrške je bil imenovan Karlo Marsel.
2.
Dosedanji člani upravnega odbora Veterinarske postaje Piran so bili razrešeni.
V upravni odbor Veterinarske postaje Piran so bili imenovani:
za predsednika:
Ignac Moškon, Piran za člane:
ing. Stane Ceglar, KZ Lucija
Jože Deigiusto, Nova vas
Anton Feran, Raven
3.
Ing Karel Fojan je bi! razrešen dolžnosti člana sveta za industrijo in obrt skupščine občine Piran.
Za člana sveta za industrijo in obrt je bil izvoljen Josip Toič^ *2. oktober. Koper, obrat Piran.
STATUT OBČINE SEŽANA
Na podlagi ustavnih načel in 94. člena ustave Socialistične republike Slovenije je skupščina občine Sežana, kot naj višji organ oblasti in organ družbenega samoupravljanja v občini na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 18. aprila 1964 sprejela
STATUT
OBČINE SEŽANA
Prvo poglavje SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem statutom se v skladu z ustavo in zakoni določijo samoupravne pravice in dolžnosti občine Sežana ter način njihovega izvrševanja; urejajo razmerja med občino in občani ter občino in delovnimi organizacijami pri opravljanju skupnih zadev; določajo oblike javnosti dela občinskih organov; določa način upravljanja skladov in uporabe družbenih sredstev v splošni rabi in drugih družbenih sredstev v upravi občine, določajo organizacijo in delo občinskih orcanov ter oblike samouprave občanov.
2.	člen
Občan občine Sežana je vsak državljan Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki prebiva na njenem območju.
Vsak občan ima v občini vse pravice in dolžnosti, ki so z ustavo, zakoni in predpisi ter s tem statutom in drugimi predpisi občinske skupščine določeni kot pravice in dolžnosti občanov.
3.	člen
Občinska skupščina lahko podeli naslov častnega občana občine Sežana osebi, ki ima posebne zasluge za razvoj občine, kakor tudi za razvoj socialističnih družbenih odnosov ali za napredek znanosti, umetnosti in kulture nasploh.
4.	člen
Občinski praznik je 28. avgust in je posvečen spominu na prihod prvih partizanov na območje občine in na ustanovitev prvega odbora Osvobodilne fronte leta 1941.
5.	člen
Občina Sežana je pravna oseba. Občino kot pravno osebo zastopa predsednik občinske skupščine.
6.	člen
Občino Sežana kot družbeno politično skupnost predstavlja občinska skupščina.
7.	člen
Sedež občinske skupščine je v Sežani.
Občina Sežana je v sestavu okraja Koper.
Drugo poglavje
NALOGE OBČINE PRI ZADOVOLJEVANJU SKUPNIH POTREB OBČANOV
Na področju izobraževanja in vzgoje
8.	člen
Občina skrbi za razvoj in napredek osnovnega šolstva, po potrebi pa tudi srednjega, za vzgojo kadrov in za ustvarjanje pogojev splošnega izobraževanja občanov.
9.	člen
Neposredna skrb za osnovnošolsko izobraževanje je poverjena osnovnim šolam.
Sedeži osnovnih šol, v katerih je organiziran popoln pouk, so v večjih središčih. V manjših krajih, kjer zaradi premajhnega števila šoloobveznih otrok ne more biti popolnega pouka, delujejo podružnice osnovnih šol, ki obsegajo praviloma le nižje razrede.
'OHC . .	-, :
15.	člen
Na željo občanov, ki si hočejo pridobiti osnovno šolsko izobrazbo, organizirajo osnovne šole posebne oddelke za odrasle. De! stroškov za take oddelke nosi občinski druž beni sklad za Šolstvo, del pa slušatelji.
Pogoje za organizacijo oddelkov za odrasle določita šola in upravni odbor občinskega sklada za šolstvo.
16.	člen
Za potrebe pedagoške službe ustanovi občina sama ali v sodelovanju z drugimi občinami pedagoški zavod, ki nudi šolam strokovno pomoč in pripravlja za občinsko skupščino potrebne analize.
17.	člen
Občina skrbi, da se v mejah ekonomskih možnosti in v skladu s potrebami, ki izhajajo iz njenega družbeno gospodarskega razvoja, razvijajo na njenem teritoriju tudi srednje in strokovne šole.
Kolikor niso dani pogoji iz prejšnjega od stavka, se dijaki srednjih šol usmerjajo na ustrezne šole izven občine.
Občina sofinancira srednje in strokovne šole izven občine.
10.	člen
Občina zagotavlja sredstva za financiranje potreb šol v proračunu in v skladu za šolstvo.
Za financiranje gradnje ali za večja po pravila šolskih objektov lahko občina najame tudi posojilo.
H. člen
Sredstva za osnovno dejavnost šol se dodeljujejo posameznim zavodom na podlagi kategorizacije, ki jo v sodelovanju z upravnim odborom sklada za šolstvo določi občinska skupščina.
12.	člen
Občina omogoča vsem šoloobveznim otrokom, da so deležni pouka v skladu s predpisanim šolskim programom.
Da bi učencem v oddaljenih krajih olajšala oziroma omogočila redno obiskovanje šole. jim občina pod pogoji, ki jih določi občin ska skupščina s posebnim odlokom, zagotavlja olajšave pri prevozu v osrednje in podružnične šole.
13.	člen
Občina prispeva preko sklada za šolstvo del sredstev za vzdrževanje šolskih kuhinj.
14.	člen
Občina daje sredstva za organizacijo posebne dodatne pomoči otrokom, ki težko dojemajo učno snov.
Posebno pomoč daje občina za šolanje otrok z duševnimi in telesnimi motnjami.
18.	člen
Na področju splošnega izobraževanja delujejo v občini posebne institucije kót so delavska univerza, nižja glasbena šola in druge.
Občina materialno podpira splošno izobraževalne institucije preko sklada za šolstvo na osnovi pogodbe ali kriterijev, ki se določijo s posebnim predpisom.
19.	člen
Občina daje štipendije za študij na srednjih, višjih, visokih šolah in fakultetah.
štipendiranje mora biti v skladu s splpšno kadrovsko politiko občinske skupščine.
Poleg štipendij za delovna mesta v javnih službah v občini, daje občina izjemoma tudi v drugih primerih štipendije dijakom in študentom, ki kažejo posebno nadarjenost. Pri tem sc štipendijski organi opirajo na mnenje šolskih organov.
20.	člen
štipendije sc dodeljujejo iz občinskega proračuna na podlagi pogodbe, s katero sc določijo medsebojne obveznosti med štipenditorjem in štipendistom.	.
Za šolanje s v skladu s pravilnikom, k! ga sprejme občinska skupščina, lahko dodeljujejo tudi posojila.
Na kulturno prosvetnem področju
21.	člen
V skrbi za kulturno rast občanov, občina skladno z razvojem gospodarstva pospešuje
Str. 204
*URADNI GLASNIK
St 17 — Koper, 4. avgusta 1964
tudi kulturno prosvetno dejavnost in s tem omogoča udejstvovanje občanov na tem področju. V ta namen vzdržuje oziroma pod pira kulturnoprosvetne institucije, ki jih ustanovi občinska skupščina a!i jih ustanovijo sami občani.
Občina skrbi, da na njenem območju opravljajo svojo dejavnost tudi kulturnopro-svetne institucije iz drugih krajev in tako dejavnost finančno podpira.
22.	člen
Občina vzdržuje osrednjo knjižnico in ji omogoča, da skrbi za dopolnicvanje knjižnega fonda, da sodeluje s knjižnicami prosvetnih društev in da posoja knjige občanom.
V okviru možnosti občina lahko ustanavlja tudi druge kulturne institucije, ki služijo kulturno prosvetni in estetski vzgoji občanov.
Občina skupaj z delovnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi podpira kulturno-prosvetne organizacije, v katerih se občani zbirajo z namenom, da zadovoljujejo svoje kulturne potrebe.
Podpora občine prosvetnim društvom je namenjena njihovi dejavnosti ter vzdrževanju, ureditvi, opremi in pridobivanju novdi prostorov, kakor so: dvorane, klubski in drugi prostori.
23.	člen
Na področju spomeniškega varstva sodeluje občina z ustreznim zavodom. Občina tudi sama skrbi za zaščito kulturnih in naravnih spomenikov.
24.	člen
Sredstva za financiranje kulturnoprosvet-ne dejavnosti se zbirajo v skladu za kulturo in prosveto, se iz leta v leto ne smejo zmanjševati.
Na področju telesne kulture in rekreacije
25.	člen
Občina skrbi za telesno kulturo občanov. V ta namen pomaga pri ustanavljanju telesno kulturnih društev in jih materialno podpira; popularizira telesno kulturo ter na druge načine skrbi za razvoj telesne kulture in s tem za telesno zdravje občanov in za njihovo delovno sposobnost.
26.	člen
Občina podpira razne vrste rekreativnih in športnih dejavnosti s tem, da jim žago tavlja materialno in organizacijsko pomoč.
27.	člen
Občina gradi ali pomaga graditi in vzdrževati telcsno-kulturnc, športne in druge objekte, ki služijo temu namenu.
Sredstva za financiranje telesne kulture in športa se zbirajo v skladu za telesno kulturo. Proračunske dotacije skladu se iz leta v leto ne smejo zmanjševati.
Na področju tehnične kulture in drugih dejavnosti
28.	člen
Občina se zavzema za napredek tehnične kulture, posebno med mladino, in v ta namen materialno podpira društva in organizacije, ki se ukvarjajo sto dejavnostjo.
Na področju zdravstva
29.	člen
Občina skrbi za zdravstveno varstvo ob čanov s tem, da ustanavlja zavode, ki opravljajo preventivno in kurativno službo, ter
skrbi za njihov razvoj in napredek.
Občanom morajo biti zagotovljene zlasti naslednje oblike zdravstvenega varstva:
—	osnovna zdravstvena pomoč, obiski zdravnikov na domu in nega na domu;
—	specialistično zdravljenje in zdravljenje v zdravstvenih zavodih v občini ali izven nje;
—	zobozdravstvena pomoč;
—	zdravstveno varstvo žena, mater, predšolskih in šolskih otrok ter mladine v ustreznih dispanzerjih, posvetovalnicah in ambulantah;
—	zdravstveno varstvo in pomoč delavcem v obratnih ambulantah gospodarskih organizacij;
—	prva pomoč, prevoz ponesrečenih, nenadno obolelih in porodnic v zdravstvene zavode;
—	patronažna služba v krajih, ki so zaradi bioloških lastnosti ali določenih bolezni posebno izpostavljeni škodljivim vplivom okolja;
—	preskrba z zdravili.
30.	člen
Občina neposredno ali posredno preko zdravstvenih zavodov organizira preventivne akcije, kot so fluorografiranje prebivalstva, zaščitna cepljenja in podobno ter skrbi za pravočasno odkrivanje nalezljivih bolezni.
31.	člen
Občina v mejah svojih pristojnosti organizira nadzor nad izvajanjem sanitarnih predpisov na področju prometa z živili, v zvezi s komunalnimi objekti in napravami, šolskimi in predšolskimi institucijami, v zvezi z epidemiološkimi pojavi in podobno.
32.	člen
Občina zagotavlja v proračunu sredstva za zdravstveno varstvo nezavarovanih oseb. V proračunu se zagotove tudi sredstva za financiranje raznih preventivnih akcij in ukrepov, ki jih odredi ali nanje pristane občinska skupščina.
Ob pogojih, ki jih določi občinska skupščina, lahko občina v določenih primerih prispeva iz proračunskih sredstev za plačilo zdravstvenih storitev tudi osebam, ki so zdravstveno zavarovane.
33.	člen
Občina prispeva de! sredstev h kritju stroškov za zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev.
34.	člen
Občinska skupščina samostojno ali sporazumno z drugimi občinskimi skupščinami določi zdravstveni zavod, ki naj opravlji naloge zdravstvenega centra.
35.	člen
Na predlog zdravstvenega centra določi občinska skupščina program nadalnjcga razvoja zdravstvenega varstva občanov.
Na področju socialnega varstva
36.	člen
Služba socialnega varstva v občini obsega skrb za odstranjevanje pojavov, ki povzročajo posamezne socialne probleme in skrb za pomoč socialno ogroženim osebam.
37.	člen
Naloge občine na področju socialne preventive so zlasti:
— proučevanje in analiziranje socialnih vprašanj; odkrivanje vzrokov in organiziranje raznih oblik preventivnega dela za omejitev socialnih problemov, ki nastajajo pri neurejenih odnosih med starši in otroki; ukre pi proti staršem, ki zanemarjajo roditeljske
dolžnosti; sanacija in resocializacija družbeno prilagojenih družin in posameznikov; skrb za matere samohranilke; skrb za razmeščanje otrok v rejništvo in v razne zavode ter ustanove; spremljanje njihovega pravilnega razvoja; rehabiliticija otrok in podobno;
—	predlaganje ukrepov pristojnim organom za rešitev in odpravo socialnih problemov ter predlaganje, da se izdajo predpisi in drugi akti, ki so za to potrebni;
—	sodelovanje z ustreznimi činitelji v pripravi programov, na podlagi analiz socialne problematike, za razvoj socialnega varstva;
—	sodelovanje s krajevnimi skupnostmi, delavskimi sveti, šolami, zdravstvenimi zavodi, družbenimi organizacijami, socialnimi službami v delovnih organizacijah ter pomoč pri razvijanju dejavnosti na socialnem področju;
—	vključevanje v socialno preventivno delo prostovoljnih socialnih delavcev iz vrst družbenih organizacij in krajevnih skupnosti ter njihovo usposabljanje za strokovno delo;
—	ustanavljanje raznih zavodov in služb ter organiziranje konkretnih akcij za reševanje določenih socialnih vprašanj.
Za neposredno izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka lahko ustanovi občinska skupščina samostojno ali v sporazumu s skupščinami sosednjih občin center za socialno delo.
38.	člen
Občina skrbi za žrtve fašističnega nasilja, žrtve vojnega materiala, nepremožne dijake in študente, za osebe, ki so potrebne domske zaščite, za telesno in umsko defektne, za slepe in gluhe osebe, za nepreskrbljene družine oseb, ki služijo kadrovski rok v JLA, za osebe, ki so odpuščene s prestajanja kazni in za njihove družine.
Za osebe iz prejšnjega odstavka skrbi občina s tem, da jim daje materialno pomoč, da skrbi za njihovo usposabljanje za delo, za zaposlitev in za druge oblike pomoči.
39.	člen
Občina skrbi, da vojaški invalidi uveljavljajo na najlažji način svoje pravice. V ta namen ima posebno službo, ki v mejah predpisov ureja invalidske zadeve.
40.	člen
Občina posveča posebno skrb Članom bojevniških organizacij, tako da jim omogoča, da v čim krajšem roku uveljavijo pravico do priznanja posebne dobe, ki se šteje v dobo za pridobitev pravic iz socialnega zavarovanja in drugih naslovov; da skrbi za njihovo rehabilitacijo, zaposlitev in razvrstitev na primerna delovna mesta; da jim preskrbi ustrezna stanovanja in nudi olajšave pri gradnji stanovanjskih hiš; da jim nudi pomoč pri uveljavljanju pravice do izredne upokojitve; da jim ob določenih pogojih izplačuje priznavalnino; da jim omogoča klimatsko zdravljenje in nudi pomoč v drugih oblikah.
Otrokom padlih in umrlih borcev iz narodnoosvobodilne borbe in žrtev fašističnega nasilja zagotavlja občina dopolnilna sredstva za šolanje ter skrbi za njihovo zaposlitev in rekreacijo.
4L člen
Občina skrbi za urejanje in varstvo grobov in spomenikov padlih borcev narodnoosvobodilne borbe, pri tem se opira na pobude in sodelovanje bojevniških organizacij in krajevnih skupnosti.
42.	člen
Občina daje podpore socialno ogroženim osebam. Predloge za podelitev socialnih podpor dajo lahko stranke ali katerakoli orga nizacija. Podpora se dodeljuje v sodelovanju s pristojnim organom krajevne skupnosti ali z drugimi ustreznimi organi.
gt. 17 — Koper, 4. avgusta 1964
Občinski organi o svojih ukrepih ah pa negativnih odločitvah obveščajo krajevne skupnosti.
Pogoji za dajanje pomoči socialno ogroženim osebam se predpišejo z odlokom občinske skupščine.
43.	člen
Sredstva, namenjena za potrebe socialnega varstva, se vlagajo v sklad za socialno varstvo.
44.	člen
Občina z namenom, da omogoči materam zaposlitev in da nudi čim večjemu številu otrok zaposlenih staršev varstvo in vzgojo, skrbi v sodelovanju z delovnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi in šolami za razvoj otroških vzgojno varstvenih ustanov (otroških vrtcev in podobno). Otroške vzgojne varstvene zavode ustanavljajo krajevne skupnosti, občina pa jih podpira tako, da dopolnjuje prispevek staršev in delovnih organizacij.
Na področju zaposlovanja
'URADNI GLASNIK*
husnih prog in vlakovnih zvez in za prilaga Janje vozmh redov in podobno*
dr^„rjod,!ih	"""V""- i"
snage""^"^ ^"a'iiacije in vzdrževanje
mejanje pokopališč in organizacija pogrebnih uslug;
*_ urejanje nasadov, parkov in drugih javnih površin;
— urejanje otroških igrišč, kopališč in podobno;
—	preskrba z električno energijo za skup ne potrebe naselij in gospodinjstev;
—	urejanje tržnic in sejmišč;
—	skrb za razvoj poštnih, telegrafskih in telefonskih storitev.
5!. člen
Komunalno dejavnost opravljajo praviloma komunalne organizacije in krajevne skupnosti, izjemoma pa občinska uprava. Katere dejavnosti in pod kakšnimi pogoji opravljajo komunalne organizacije, krajevne skupnosti ali občinski upravni organi, določi občinska skupščina.
Str. 205
Ce komunalna organizacija nima na ^ lago potrebmh sredstev, jih preskrbi občinska skupščma.
Na področju zdravstvene zaščite živali
6i. člen
Občma skrbi za zdravstveno zaščito živali, predvsem za preprečevanje in zatiranje ži-valskth kužnih, parazitarnih in vzrejnih bo-fezm.
Za zagotovitev zdravstvene zaščite živali deluje v občini veterinarska postaja, ki o pravlja strokovno operativne veterinarske naloge, zlasti preventivno in kurativno zdravstveno službo.
Občina organizira veterinarsko inšpekcijo, ki skrbi za upravne veterinarske zadeve, za preprečevanje in zatiranje živalskih kužnih bolezni in za higieno živi! živalskega izvora.
Na področju pravne pomoči občanom
45. člen
52. člen
62. člen
V sodelovanju z občani, delovnimi in drugimi organizacijami skrbi občina za izkoriščanje obstoječih proizvajalnih zmogljivosti in pospeševanje še nerazvitih gospodarskih dejavnosti.
46.	člen
Občani sami ustvarjajo pogoje za zaposlitev s tem, da aktivno sodelujejo pri razvijanju kooperacijskih oblik proizvodnje s kmetijsko zadrugo in da se vanje vključujejo; da se z gospodarskimi organizacijami dogovarjajo za delo na domu in da razvijajo vse vrste obrtne dejavnosti.
Občani imajo pravico, da na zborih volivcev in v drugih oblikah dajejo pobude in predloge za ustvarjanje pogojev za zaposlovanje v občini.
47.	člen
Naloge s področja zaposlovanja opravlja poseben občinski ali medobčinski zavod. Zavod proučuje problematiko s področja zapo slovanja, zbira podatke o nezaposleni delovni sili in o prostih delovnih mestih, usmerja delovno silo v zaposlitve in skrbi za zaposlovanje invalidov.
Zavod za zaposlovanje skrbi tudi za us merjanje mladine v poklice. Pri izvajanju te naloge se povezuje s šolami in delovnimi or ginizacijami.
0 svojem delu poroča zavod občinski skupščini.
Na področju dela ln delovnih razmerij
48.	člen
Občina v mejah svojih pristojnosti nadzo ruje, ali se odgovorni organi delovnih in drugih organizacij držijo predpisov s področja delovnih razmerij.
49.	člen
Občinska skupščina sama ali sporazumno z drugimi občinskimi skupščinami ustanovi komunalno skupnost socialnega zavarovanja, M gospodari s skladi socialnega zavarovanja.
Na komunalnih In sorodnih področjih
50.	člen
Naloge občine na področju zavarovanja homunalnih potreb so zlasti tele:
—	gradnja in vzdrževanje cest, zlasti cest IV. reda, ulic, trgov, pločnikov, parkirnih Prostorov, avtobusnih postajališč in skrb za cestno signalizacijo;
—	dogovarjanje na zahtevo in pobudo ob t3"ov ali delovnih in drugih organizacij z Ustreznimi podjetji za uvedbo novih avto
Poleg sredstev, ki jih komunalne organizacije ustvarjajo s svojo dejavnostjo, se sredstva za potrebe na komunalnem področju zbirajo tudi v proračunu in v cestnem skladu. V skladu s predpisi se v občini lahko zbirajo šc posebna namenska sredstva za posamezne komunalne dejavnosti.
53.	Člen
Pri gradnji in vzdrževanju komunalnih objektov se občina opira na sodelovanje zainteresiranih občanov, zato nameni sredstva predvsem za objekte, za katere so občani pripravljeni tudi sami prispevati.
54.	člen
Občani, delovne in druge organizacije, ki gradijo stanovanjske in druge zgradbe, prispevajo sredstva za ureditev komunalnih naprav.
Na področju stanovanjske Izgradnje
55.	člen
Občina zbira sredstva za gradnjo novih stanovanj in za vzdrževanje obstoječih stanovanjskih zgradb.
56.	člen
Občina skrbi za pravilno gospodarjenje s stanovanjskimi zgradbami, ki so družbena last. V ta namen nadzira delo hišnih svetov in vseh koristnikov stanovanjskega fonda.
57.	člen
V cilju pospeševanja gradnje stanovanj se v čim večji meri koristi sredstva nepo sredno zainteresiranih občanov ter delovnih in drugih organizacij.
58.	člen
Gradnja komunalnih in stanovanjskih objektov mora potekati v skladu z urbanističnim načrtom in po smernicah občinske skup-ščine.
Gradnja kakršnegakoli komunalnega ob jekta je podvržena najširši kontroli javnost! in. sc morajo v ta namen zbirati in upoštevati pripombe in mnenja občanov zlast) tastih, ki so neposredno zainteresirani za objekt.
59.	člen
Občinski organi, v mejah in obsegu, do^ ločenih s predpisi, predpisujejo cene in tarife za storitve komunalnih organizacij.
60.	člen
Občinska skupščina lahko določi, da mora komunalna organizacija opravlja določena
Za dajanje pravne pomoči občanom, delovnim in družbenim organizacijam občina sama ali z drugimi občinami organizira in pospešuje službo pravne pomoči.
Pod določenimi pogoji je služba pravne pomoči brezplačna.
Na drugfh področjih
63.	člen
Občina organizira in materialno podpira dejavnost, ki je namenjena preprečevanju nevarnosti za življenje ali premoženje ter preprečevanju požarov in drugih elementarnih nezgod. Občina skrbi za usposabljanje občanov za te naloge. Pri tem občina sodeluje zlasti z delovnimi organizacijami. Občina skrbi, da pridobivajo občani potrebne veščine na področju civilne zaščite.
64.	člen
Občina skrbi, da se dosledno izvaja preventivno varstvo pred požarom in drugimi elementarnimi nezgodami in organizira v ta namen ustrezno službo.
Za izvedbo nalog iz prejšnjega odstavka izdajajo občinski organi predpise na področju varstva pred požari in drugimi elementarnimi nezgodami.
Občina podpira in z materialnimi sredstvi zagotavlja pogoje za delovanje gasilskih enot ter drugih oblik varstva pred požari.
Občina po svojih organih skrbi, da pristojni organi delovnih in drugih organizacij, kakor tudi občani, izvajajo predpise in ukrepe, izdane z namenom, da se prepreči škoda na materialnih in drugih dobrinah.
Sredstva za vzdrževanje gasilskih enot se lahko dajejo iz proračuna ali iz posebnega sklada. Občina lahko prenese na občinsko gasilsko zvezo izvrševanje vseh prcvenDvmh in drugih nalog na področju požarnovarstve-nc službe, razen izdajanja oblastvenih aktov.
65.	člen
Občina v mejah družbenih interesov podpira razvoi tistih obrtnih dejavnosti in služb, ki so potrebne za zadovoljevanje potreb ob čanov in gospodinjstev.
Tretje poglavje
USMERJANJE IN USKLAJEVANJE GOSPODARSTVA IN DRUŽBENIH SLUŽB
66.	člen
V mejah zakonskih pooblastil, v skladu z gibanjem narodnega dohodka in v skladu s svojimi finančnimi potrebami, občmu sa^
str. 206
*URADM7 GLASNIK*
St !7 — Koper, 4. avgusta 19
mostojno določa dohodke za opravljanje svojih nalog.
Dohodki, ki se zbirajo v občinski prora čun in sklade, sc določajo po proporcionalnih oziroma progresivnih stopnjah, ki morajo biti prilagojene proizvodnim in delovnim pogojem, osebnim dohodkom in tržnim razmeram.
67.	člen
Za pospeševanje neposrednih gospodarskih in družbenih dejavnosti občina zbira in združuje sredstva, ki jih na podlagi svobodne odločitve prispevajo delovne organizacije in občani. Prav tako občina vpliva na delovne organizacije, da z mobilizacijo razpolož Ijivih sredstev pospešujejo gradnjo in urejanje objektov skupne porabe.
68.	člen
Občina s svojimi sredstvi samostojno gospodari in jih v skladu s predpisi in potrebami razporeja v proračun in v sk!adc.
Občinski proračun
69.	člen
Z občinskim proračunom se financirajo službe in naloge, ki izhajajo iz pravic in dolžnosti občine, določenih z ustavo in z zakoni, njenih samoupravnih nalog, kakor tudi službe in naloge na področju zadovoljevanja skupnih potreb občanov.
70.	člen
Proračun občine sprejme občinska skup ščina z odlokom.
Preden je osnutek proračuna predložen občinski skupščini, se predloži v obravnavo zborom volivcev in vsem svetom občinske skupščine.
Svet za finance mora razpravljati o pripombah zborov volivcev in svetov. Pripombe in predloge, ki jih ne sprejme, predloži svet za finance občinski skupščini hkrati z osnutkom proračuna.	^
Preden posamezen svet občinske skupščine sprejme ukrep, ki bi terjal spremembo dohodkov ali izdatkov občinskega proračuna, mora doseči soglasje s svetom za finance.
71.	člen
Občinska skupščina spremlja izvrševanje proračuna in sprejema potrebne ukrepe in priporočila.
,	72. člen
Občinska skupščina sprejme zaključni račun o izvršitvi proračuna občine.
Občinski skladi
73 člen
Za financiranje tistih dejavnosti, za katere so potrebna stalna in trajna sredstva, poseben način upravljanja in poslovnost pri njihovi uporabi, lahko občinska skupščina ustanovi sklade.
74. člen
skladov se predloži zborom obenem s poro Čilom o proračunu.
77.	člen
Občinska skupščina spremlja delo skla dov in porabo njihovih sredstev, za to ji skladi dajejo občasna in letna poročila.
78.	člen
Iz skladov se sredstva dodeljujejo praviloma v obliki posojil, izjemoma, če je tako določeno, pa kot dotacije. Sredstva se dajejo v skladu s potrebami posameznih dejavnosti in služb oziroma po smernicah občinske skupščine.
79.	člen
če z zakonom ni drugače določeno, ima vsak sklad obvezno rezervo. Obvezna rezerva mora znašati najmanj tri odstotke letnih dohodkov skladov.
80.	člen
Sredstva skladov se oblikujejo:
—	z dohodki po splošnih predpisih,
—	z udeležbo na dohodkih proračuna ob čine,
—	z dotacijami,
—	z združevanjem sredstev,
—	s prispevki občanov,
—	s posojili.
81.	člen
Natančnejše predpise o poslovanju skladov določajo statuti skladov, ki jih potrdi oziroma sprejme občinska skupščina
82.	člen
Za zagotovitev izvrševanja svojih temeljnih nalog lahko občina in skladi najemajo posojila.
Občina lahko najema posojila v skladu s svojo kreditno sposobnostjo. Sklep o najetju posojila sprejme občinska skupščina.
Skladi lahko najemajo posojila v skladu s smernicami, ki jih določi občinska skupščina.
83.	člen
Občina lahko daje poroštva za posojila, ki jih najemajo delovne organizacije in skladi. Za to poroštvo lahko občinska skupščina zahteva od delovne organizacije ali sklada dokaze o rentabilnosti naložb, kreditni sposobnosti in ažurnosti knjigovodstva delovne organizacije ali sklada, ki najema posojila.
Poroštva ne smejo presegati finančnih zmogljivosti občine.
Združevanje sredstev
84.	člen
Za financiranje skupnih potreb dveh ali več občin lahko občina svoja sredstva združuje s sredstvi teh občin in s sredstvi okraja.
Medsebojne obveznosti in pravice pri financiranju skupnih potreb po prejšnjem odstavku se določijo s pogodbo. O tem sklena občinska skupščina.
ska skupščina odlok o posebnem krajevne prispevku.
Denarni zavod
87.	člen
Kreditne in druge bančne posle v občij opravlja banka, ki j& občinska skupščit ustanovi za območje občine ali pogodber z drugimi občinskimi skupščinami za obmo je več občin.
V primeru, da je občina soustanovitelji medobčinskega denarnega zavoda, deluje občini podružnica ali ekspozitura tega zavod
88.	člen
Občinska skupščina opravlja poleg drugi organov, ki jih določa zakon, družbeno nat zprstvo nad izvajanjem kreditne politi! banke.
'	i
Družbeno planiranje
89.	člen
Občinska skupščina s programi in družbi nimi načrti določa politiko razvoja občin ter-usmerja in usklajuje gospodarski razve in razvoj družbenih služb, zagotavlja mate rialne in druge pogoje za razvoj proizvajalni; sil, skrbi za uresničevanje drugih skupnih interesov občanov in delovnih ter drugih ÓL ganizacij.
90.	člen
Programi in družbeni načrti občine zaj( majo vsa področja proizvodnje in drugih dc javnosti, izhajajo iz rezultatov aktivnosti L predvidenega razvoja vseh samoupravnih 6:' ganizacij ter izražajo splošne interese občint
91.	člen
Programi in družbeni načrti občine moraj' upoštevati smernice družbenih načrtov šit ših družbeno političnih skupnosti.
V družbenih načrtih mora biti posebni poudarjen razvoj tistih panog in dejavnosti; ki imajo najbolj ugodne pogoje, kakor so žr dosežena stopnja razvoja proizvajalnih sih pedološke in klimatske razmere ter obmejtu; lega občine.
92.	člen	a
Glede na pogoje iz prejšnjega člena sč gospodarstvo občine usmerja v pospešek razvoj predelovalne industrije in proizvodni obrti, v eksploatacijo ležišč marmorja, v raz^ voj kmetijstva, zlasti živinoreje in vinograd ništva ter blagovnega prometa in turizma Taka usmerjenost mora priti do izraza tud v načrtih , gospodarskih organizacij, ki s< ukvarjajo z navedenimi dejavnostmi.
93.	člen
Občina skrbi, da se v kmetijski proizvod; nji razvijajo socialistični odnosi, da se uve ljavlja sodelovanje mcd\individualnimi pro izvajalci in kmetijsko zadrugo ter da st kmetijske površine smotrno in racionalne obdelujejo.
Skladi se ustanavljajo z odlokom, kolikor ni z zakonom ali drugimi predpisi drugače določeno.
Z aktom o ustanovitvi sc hkrati določijo namen in sredstva skladov, organi upravljanja, pravice in dolžnosti uporabnikov sred štev skladov in drugi pogoji, ki so pomembni za poslovanje sklada.
1	75. člen
Skladi so praviloma pravne osebe in se vodijo po načelih družbenega upravljanja.
76. člen
Poslovanje skladov je javno. Organi skladov morajo o poslovanju obveščati zbore volivcev in razpravljati o njihovih pripombah in predlogih. Poročilo o poslovanju
85.	čler
Občina lahko organizira združevanje sredstev občanov, krajevnih skupnosti in delovnih organizacij za gradnjo ali večja popravila šolskih, kulturnih, zdravstvenih in komunalnih objektov, ki presegajo pomen ene ali več krajevnih skupnosti.
O združevanju sredstev po prejšnjem odstavku odločajo občinska skupščina, pristojni organi samoupravljanja in občani.
86.	člen
Za gradnjo objektov iz prvega odstavka prejšnjega člena se lahko uvede poseben krajevni prispevek za območje občine, krajevne skupnosti a!i za posamezno nasci je. O tem odločajo sami občani na zboru volivcev. Na podlagi sklepa zbora volivcev izda občin-
94.	člen
Predloge programov in družbenih načrtov pripravljajo sveti občinske skupščine vsa! za ustrezna področja. Skupen predlog pred loži skupščini občine predsednik skupščine Pri sestavljanju predlogov občinskih pro gramov in družbenih načrtov, morajo svet: občinske skupščine izhajati iz načrtov delov nih In drugih samoupravnih organizacij te! jih usklajevati s splošnimi smernicami raz voja občine in Širše družbene skupnosti.
Pri sestavljanju tez za programe in druz bene načrte in pri sestavljanju dokončneg: predloga, se pristojni organi posvetujejo ustreznimi strokovnimi združenji in strokov nimi organizacijami.	*
Preden sc predlog družbenega plana preč loži občinski skupščini, morajo o njem f& pravljati zbori volivcev.
t Koper, 4. avgusta 1964
tURADNI CLASNIK*
Str. 207
95.	člen
Občina je nosilec načrtovanja in zbiranja edstev za razširjeno reprodukcijo centra!-h komunalnih naprav in objektov, vzdrže-inje teh naprav in objektov pa načrtujejo hnizacije, ki so jim po zgraditvi dani v javljanje. Nosilci načrtovanja sekundarnih lokalnih naprav in objektov so lahko de-vne in druge organizacije.
Občina programira razvoj storitvene obrti, tloča vire in način financiranja te dejavni.
96.	člen
Družbeni načrt občine je osnovni element terminsko programiranje dela občinske (tpščine in njenih organov.
Za usklajevanje izvajanja družbenih na-;ov sklicuje občinska skupščina občasno svetovanje predstavnikov delovnih in dru-! organizacij.	^
Občinska skupščina spremlja izpolnjeva-: družbenega načrta in sprejema potrebne repe in priporočila.
0 izpolnjevanju družbenega načrta raz wlja občinska skupščina najmanj dvakrat etu in sicer ob zaključku prvega in druge-
102.	člen
Občinska skupščina v skladu s perspektivnim razvojem občine in splošnimi koristmi sprejema in daje pobude za združevanje de lovnih organizacij.
Vsaka odločitev o združevanju delovnih organizacij, zlasti na pobudo občinskih organov, mora biti v skladu s koristmi delovnih kolektivov in njihovimi samoupravnimi pravicami.
103.	člen
Občinska skupščina in njeni organi zbirajo pri delovnih organizacijah poročila in podatke o poslovanju, posebej še statistična poročila in razpisujejo ankete.
Na osnovi zbranih poroči! ter podatkov obravnava občinska skupščina problematiko posamezne organizacije ali skupine organi zacij.
104.	člen
Občinska skupščina, njen zbor in njeni pristojni sveti lahko dajejo delovnim in drugim organizacijam priporočila in mnenja za njihovo delo.
Organizacije morajo obvestiti organ, ki je
utemeljm.
jatke
97. člen
0 izvršitvi družbenega načrta je občinska !pščina dolžna obvestiti občane na zborih ivcev.
banlstični programi In ureditveni načrti
98.	člen
Da se zagotovi smotrnost razvoja posa znih mestnih naselij, njihova ureditev, za-Rqt okoliši, prometna mreža, ureditev munalnih naprav v mestih in naseljih, re-acijskih prostorov ter mreža šolskih, avstvenih in kulturno-prosvetnih ter dru-ustanov, občinska skupščina sprejme mnistične programe in ureditvene načrte, urbanističnih programih se upoštevajo ti elementi razvoja, ki jih določajo med-nunalni prostorski in regionalni načrti lih družbeno političnih skupnosti.
wraba družbenih sredstev v splošni rabi
99.	člen
Zemljišča, javne površine ter druge nepre-hine in premoženje na območju občine, so družbena last in ki niso v upravi dene ali druge organizacije oziroma organa, avlja občinska skupščina.
Občinska skupščina lahko daje premože-. ki je družbena last, v uporabo ali v up-ljanje posameznim delovnim ali drugim Bnizacijam.
Razmerja med občino in delovnimi organizacijami
100.	člen
Da bi se zagotovil pravilen razvoj delov-ogranizacij in s tem hitrejši napredek finske in celotne družbene skupnosti, skrbi Una, da delovne organizacije izvajajo in 'štujejo socialistično načelo delitve po de Zato občina vpliva na izoblikovanje takih K?v in meril, ki zagotavljajo, da konkretna itev v vsaki organizaciji ustreza načelu itve po delu.
101.	člen
Naloga občine je, da zagotavlja splošne !oje za deloyanje delovnih organizacij, ka-' so oskrba z vodo, energetski viri, pro-t in zveze, komunalne naprave ter podob-V ta namen občina ustanavlja ustrezne Ionizacije oziroma službe ali z njimi sode-
105.	člen
V	primerih, določenih z zakonom ali drugim predpisom, daje občinska skupščina oziroma njen organ soglasja, pritrditve ali potrditve k aktom gospodarskih in drugih delovnih organizacij.
Občinska skupščina ali njen organ ne more odkloniti soglasja, pritrditve ali potrditve, če ugotovi, da je akt organizacije zakonit in v skladu s smernicami občinskega družbenega plana ter z gospodarsko in družbeno politiko občinske skupščine.
106.	člen
V	okviru družbenega nadzora občinska skupščina kontrolira, kako delovne organizacije opravljajo svoje pristojnosti v zvezi z razpolaganjem z družbenimi sredstvi.
107.	člen
Občinska skupščina prevzame sanacijo go spodarske organizacije, ki ne more več izpolnjevati svojih gospodarskih in družbenih obveznosti, samo v primeru, ko se prepriča, da sc vzroki trenutnih težav organizacije dajo odpraviti in da je nadaljnji obstoj organizacije ekonomsko utemeljen.
108.	člen
Pristojni občinski organi opravljajo in špekcijsko službo v delovnih in drugih orga nizacijah in imajo pravico v mejah svojih pristojnosti izdajati odločbe in druge ukre pe, s katerimi zahtevajo odpravo ugotovljc nih zakonitosti ali nepravilnosti.
Posebne določbe o gospodarskih organizacijah
109.	člen
Pri določanju poslovnega časa mora pristojni organ upoštevati potrebe občanov in zahteve turističnega prometa.
Četrto poglavje
ORGANIZACIJA !N DELO OBč!NSK!H ORGANOV
Občinska skupščina, sestava, pristojnost In delo
112.	člen
Občinska skupščina je najvišji organ o-hlasti in organ družbenega samoupravljanja v mejah pravic in dolžnosti občine.
Občinska skupščina je predstavniško telo, k! ga sestavljata dva zbora: občinski zbor in zbor delovnih skupnosti.
113.	člen
Občinski zbor ima 27 odbornikov.
Zbor delovnih skupnosti ima 27 odbornikov.
Volitve v posamezen zbor občinske skupščine sc opravijo po zakonu.
114.	člen
Vsak zbor izbere odbornika, ki vodi seje zbora za dobo dveh let.
115.	člen
Občinska skupščina opravlja zadeve s svojega delovnega področja na svojih sejah in v svojih komisijah; določene političnoizvr-šilnc in upravne zadeve opravljajo njeni sveti, druge upravne zadeve pa upravni organi.
116.	člen
Zbora občinske skupščine delata in odlJ* čata praviloma skupno. Zbora odločata naf ločenih sejah o zadevah, za katere tako določa ta statut, kakor tudi v primeru, ko to zahteva večina odbornikov posameznega zbora.
117.	člen
Seje občinske skupščine in posameznega zbora so javne. Sklic seje se objavi na oglasni deski na sedežu občine, glede na pomembnost zadev, ki se bodo obravnavale, pa tudi po radiu ali kako drugače.
Predsednik lahko povabi na sejo občinske skupščine ali njenega zbora predstavnike delovnih organizacij, svetov, upravnih organov in druge osebe, ki lahko prispevajo k boljši rešitvi posamezne zadeve.
Predsednik mora poklicati na sejo predstavnike delovnih organizacij, kadar skupščina ali njen zbor obravnava delo ali posamezna vprašanja, ki zadevajo to organizacijo.	.	.	. .
Odbornikom se dostavi dnevm red in gta-divo praviloma najmanj sedem dni pred sejo.
118.	člen
Skupščina sklepa na skupni seji obeh zborov veljavno, če je na seji navzoča večma odbornikov vsakega zbora.
Vsak zbor sklepa veljavno, ce je na sej!
Občina s posebno pozornostjo spremlja	večina njegovih odbornikov,
delo tistih delovnih organizacu, ^' ^<3 usta- Skupščina in zbora sprejmeta sklepe z ve
novljene z namenom, da zadovoljujejo vsakodnevne potrebe občanov, kakor so trgovska, gostinska in komunalna podjetja.
110. člen
Občina po svojih pristojnih organih o pravlja zadeve s področja cen, za katere je pooblaščena po zakonu ali drugih predpisih.
!!!. člen
Pristojni organ občinske skupščine predpisuje poslovni čas trgovin, gostiln, organizacij storitvene obrti in v določenih primerih tudi komunalnih organizacij.
čina glasov navzočih odbornikov
Občinski statut, programi in družbeni načrti ter proračun občine se sprejmejo z večino glasov odbornikov vsakega od obeh zborov.
119.	člen
Pri opravljanju svoje funkcije v okviru pravic in dolžnosti občinska skupščina samo na sejah:
1.	sprejme statut občine;
2.	sprejme družbeni načrt, program razvoja občine in urbanistični projekt občine;
Str. 208
.URADNI GLASNIK*
St 17 — Koper. 4 avgusta 196
3.	sprejme proračun in zaključni račun o izvršitvi proračuna občine;
4.	sprejema od!oke in druge akte iz svoje pristojnosti;
5.	voli in razrešuje predsednika in pod predsednika skupščine ter dotoči odbornika, ki nadomešča predsednika v njegovi odsot nosti in v odsotnosti podpredsednika;
6.	voli in razrešuje druge organe skupšči ne in opravlja druge volitve ter imenovanja in daje soglasja k imenovanjem, kadar to določa zakon ali drugi predpisi;
7.	ustanavlja delovne organizacije in ob činske sklade;
8.	najema občinska posojila in daje po roštva za posojila, ki jih najemajo delovne in druge organizacije;
9.	določa sestavo svetov in temeljno orga nizacijo upravnih organov;
10.	sklepa o razpisu občinskega referenduma;
11.	odloča o povračilu stroškov odborni kom, članom svetov in drugih kolegijskih organov;
12.	sprejme poslovnik za delo skupščine;
13.	opravlja druge zadeve, ki jih določajo zakoniti predpisi.
Skupščina sprejema odločitve v obliki odlokov, odredb, navodil, resolucij, smernic, odločb in sklepov. V določnih primerih daje skupščina priporočila in mnenja.
120.	člen
Zadeve iz svoje pristojnosti, ki niso na štete v 119. členu statuta, lahko občinska skupščina z odlokom prenese na svete, komisije ali upravne organe, če to ni v nasprotju z ustavo in zakoni.
121.	člen
Zbora občinske skupščine odločata enakopravno na ločenih sejah:
—	o statutu občine,
—	o programih razvoja in družbenih načrtih,
—	o proračunu občine,
—	o urbanističnih programih in ureditvenih načrtih.
V primerih iz prejšnjega odstavka in iz 116. člena se zbora lahko sporazumeta, da skupaj poslušata poročila in pojasnila o po sameznih vprašanjih, odločata pa vedno ločeno.
122.	člen
Vsak zbor samostojno na svoji seji voli in razrešuje člane svojih komisij, razpisuje nadomestne volitve za posamezne člane zbora, odloča o prenehanju mandata in o vseh drugih mandatno imunitetnih vprašanjih.
123.	člen
Kadar so na dnevnem redu vprašanja, ki so splošnega pomena za gospodarski in družbeno politični razvoj občine, se občinska skupščina in občinski zbor Socialistične zve-, zc delovnega ljudstva lahko sporazumeta, da imata skupno sejo.
124.	člen
Občinska skupščina je dolžna pred sprejemom dati v javno razpravo občinski statut, program razvoja in družbeni načrt, proračun in urbanistični program ter ureditveni načrt.
Občinska skupščina lahko sklene, da se pred sprejemom dajo v razpravo tudi pred logi drugih aktov.
125.	člen
Odloki in odredbe ter drugi splošni akti občinske skupščine, kakor tudi splošni akti svetov se objavljajo v Uradnem glasniku okraja Koper.
Odloki, odredbe in drugi splošni akti občinske skupščine in splošni akti svetov začnejo veljati osmi dan po objavi v uradnem glasilu, če ni v samem predpisu dkugače določeno; ne more pa biti določeno, da velja predpis prej, kakor je bil objavljen.
Družbeni načrt in proračun občine ter predpisi, ki so izdani za njuno izvrševanje, se uporabljajo za čas, za katerega sta izdana družbeni načrt oziroma proračun.
126.	člen
Pravico predlagati odloke in druge akte ima vsak odbornik skupščine, komisije zborov oziroma skupščine in sveti.
Vsak zbor ima pravico, da drugemu zboru predlaga akte in ukrepe v zadevah, pri katerih sam ne sodeluje. Zbor, ki dobi tak predlog, mora o njem sklepati in o svojem sklepu obvestiti drugi zbor.
Pobudo za izdajo odloka ali drugega akta lahko dajo tudi delovne ali druge organizacije, sveti krajevnih skupnosti in zbori vo livcev
127.	člen
Akti skupščine veljajo samo, čč jih oba zbora izglasujeta v enakem besedilu.
Poslovnik določa postopek za rešitev spo^ ra, ki nastane zaradi neenakega besedila akta.
128.	člen
Občinska skupščina predpiše poslovnik za svoje delo.
Pravice In dolžnosti odbornikov občinske
skupščine
129.	člen
Odborniki občinske skupščine imajo pravico in so dolžni, da se udeležujejo sej skupščine, da sodelujejo pri njenem delu ter pri delu njenih komisij in svetov, v katere so izvoljeni, in da opravljajo vse druge dolžnosti in naloge, ki jim jih zaupa občinska skupščina, t
130.	člen
Vsak odbornik skupščine ima pravico predlagati splošne predpise in druge akte ter ukrepe, ki spadajo v pristojnost občinske skupščine.
131.	člen
Odborniki občinske skupščine imajo pravico na sejah skupščine zahtevati pojasnila in zastavljati vprašanja o delu skupščine, svetov in upravnih organov.
132.	člen
Odborniki občinskega zbora morajo volivcem na območju svoje volivne enote poročati o svojem delu v občinski skupščini. Redno poročajo najmanj enkrat na leto. Da bi bilo njihovo delo v občinski skupščini čimbolj uspešno, se morajo odborniki seznaniti s problemi delovnih organizacij in krajevnih skupnosti.
133.	člen
Za delo v zvezi s svojo funkcijo so odborniki odgovorni občinski skupščini.
134.	člen
Odborniki občinske skupščine so skupščini materialno odgovorni za škodo, ki jo pri opravljanju svojih funkcij povzročijo neposredno ali pa s tem, da prizadenejo občanom ali pravnim osebam z nezakonitim opravljanjem svoje funkcije škodo, ki jo mora občina povrniti.
135	člen
Odborniki občinske skupščine imajo pravico do ustrezne nagrade, če opravljajo dalj časa funkcijo v občinski skupščini. O tem sprejme skupščina poseben akt.
Komisije občinske skupščine
136	člen
Za proučevanje posameznih vprašanj in za opravljanje drugih zadev svoje pristojno^
sti imenuje občmska skupščina izmed sve jih odbornikov ter izmed strokovnjakov ii javnih delavcev stalne in začasne komisijt
137.	člen
Stalni komisiji, ki ju sestavljajo odborni ki 'občinske skupščine sta:
1.	komisija za prošnje in pritožbe, ki im pet članov,
2.	komisija za družbeni nadzor, ki ima pe članov.
138.	člen
Komisija za prošnje in pritožbe obravna va prošnje in pritožbe, ki jih na občinski skupščino naslavljajo občani in samouprat ne organizacije.
Razen prošenj in pritožb, ki jih občam delovne in druge organizacije naslovijo nt posredno na občinsko skupščino, obravnav komisija tudi prošnje in pritožbe, ki jih ot čani sprožijo v kakršnikoli drugi obliki.
V zvezi z ugotovljeno problematiko pred laga komisija občinski skupščini in njcnip organom ter drganom družbenega same upravljanja ustrezne ukrepe za odpravo nt pravilnosti. Komisija za prošnje in pritožb mora sporočiti vlagatelju, kaj je ukrenila zvezi s prošnjo oziroma pritožbo.
Cc pristojni organ v zadevah izven uprai nega postopka ne upošteva mnenje komisiji o čemer mora komisijo obvestiti najkasnej' v 15 dneh, predloži komisija zadevo občinsb skupščini.	i
!
139.	Člen
* !
Komisija za družbeni nadzor kontrolira kako občinski upravni organi, delovne h druge organizacije opravljajo svoje pravio in dolžnosti v zvezi z razpolaganjem z druž benimi sredstvi oziroma z izvrševanjem jav nih pooblastil.	*	)
če komisija ugotovi nezakonitosti, nepr^ vilnosti in druge škodljive pojave, predlag. pristojnim organom ustrezne ukrepe.	)
Komisija za družbeni nadzor opravlja tL di druge zadeve, ki jih določajo splošni pred, pisi.
Občani imajo pravico opozoriti pristojni organe — zlasti komisijo za družbeni nadzor, kako delovne in druge organizacije in organ v občini upravljajo družbena sredstva, ki s( jim zaupana.
140.	člen
Občinska skupščina ima posebno stalne komisijo, ki obravnava in pripravlja predlo ge za izvolitev in imenovanje javnih funkcio narjev ter spremlja in obravnava druga ka drovska vprašanja iz pristojnosti občinske skupščine.
Komisija ima sedem članov. Predsednika in tri člane imenuje občinska skupščina izmed svojih odbornikov, tri člane pa delegira občinski odbor SZDL izmed predstavnikov družbenopolitičnih organizacij.
141.	člen
Občinska skupščina imenuje komisijo za narodno obrambo in določi njeno sestavo
Komisija za narodno obrambo skrbi za izvajanje vseh zakonskih in drugih določi! s področja narodne obrambe. Odgovorna pa je tudi za:
—	izvajanje navodil in priporoči! pristojnih vodstvenih in upravnih organov za narodno obrambo;
—	obrambne priprave civilnega sektorja na območju občine;
—	vsa opravila v zvezi z vojaško mobi& zacijo in popolnjevanjem vojaških enot.
Komisija za narodno obrambo koordinira delo organov državne uprave, gospodarskih in družbenih organizacij, iavnih služb, drugih organov in zavodov s področja obrambnih priprav na območju občine.
St. 17 — Koper, 4. avgusta 1964
*URADNT CLASNIK
Str. 209
142.	člen
Vsak zbor ima svojo stalno mandatno imunitetno komisijo, ki jo sestavljajo trije odborniki zbora.
Mandatno imunitetna komisija obravnava vprašanja v zvezi z imunitetnimi pravicami članov zbora, s prenehanjem mandata, z razpisom volitev na izpraznjena mesta in z verifikacijo mandatov novoizvoljenih odbornikov ter o tem poroča zboru. Za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, da komisija privolitev, da se odborniku vzame prostost ali začne zoper njega kazenski postopek, če zbor, ki mu odbornik pripada, ni zbran. Zbor, ki mu odbornik pripadaj mora pozneje privolitev potrditi.
Predsednik skupščine
134. člen
Občinska skupščina ima predsednika, ki ga izvoli izmed sebe.
Postopek za izvolitev predsednika določa poslovnik.
144.	člen
Predsednik občinske skupščine predstavlja občinsko skupščino in zastopa občino kot pravno osebo.
Predsednik lahko pooblasti drugo osebo, da v posameznih primerih zastopa občino.
145.	člen
Predsednik je pobudnik in prvi organizator vsega delovanja občinske skupščine in njenih organov. Predsednik usklajuje delo vseh organov skupščine in aktivno povezuje skupščino s sveti in komisijami tei* svete in komisije med seboj. Predsednik lahko zahteva sklicanje sej posameznih komisij in svetov, sklicuje predsednike svetov zaradi pretresanja skupnih zadev in zaradi reševanja nesoglasij o pristojnosti posameznih komisij ah svetov.
146.	člen
Predsednik skrbi, da pristojni organi skupščine izvajajo predpise višjih organov in predpise skupščine.
Predsednik lahno zahteva, da svet ponovno pretrese zadeve, če meni, da je sklep izven upravnega postopka nezakonit ah v nasprotju s smernicami skupščine. Cc svet vztraja pri svojem sklepu, lahko predsednik skupščine zadrži izvršitev sklepa in zadevo predloži v odločitev sami skupščini ali njenemu zboru na prvi prihodnji seji.
147.	člen
Predsednik lahko zahteva od komisije ali sveta, da da na dnevni red svoje seje posamezno vprašanje, ki spada v delovno področje ustreznega organa. Komisija oziroma sveti morajo o takem vprašanju razpravljati in sklepati, o sprejetih skicpm pa morajo obvestili predsednika skupščine.
Predsednik skrbi, ua skupščina obravnava deio posameznih organov ter da jun daje smernice in priporočila.
148.	člen
Predsednik sklicuje in vodi seje občinske skupščine.
rredsednik podpisuje vse akte, ki jih sprejme občinska skupščina ali njen zbor, razen odloeb v upravnem postopku.
Predsednik občinske skupščine sopodpisu-je odredbe, ki jih izdajo sveti.
149.	člen
Predsednik občinske skupščine lahko za proučitev posameznega vprašanja, za pupra-vo predloga in za opravljanje drugih zadev imenuje začasno komisijo.
150.	člen
PMdsedmk občinske skupščine lahko zahteva od tajnika občinske skupščine, naj mu
poroča o delu upravnih organov in pripravi o posameznem vprašaniu s svojega področja poiocilo za sejo skupščine.
Predsednik občinske skupščine lahko za-lzi izvršitev akta, ki ga izda organ občinske uprave izven upravnega postopka in predlaga Skupščini, da o njem odloči.
151.	člen
Predsednik občinske skupščine lahko zahteva od upravnih organov občine bodisi po tajniku ali pa neposredno potrebne podatke ali poročilo o posameznem vprašanju z njihovega področja ali pa jim naroči, da o posameznem vprašanju pripravijo poročilo za sejo občinske skupščine oziroma svet.
4.	priporočajo predloge predpisov in drugih aktov in ukrepov, ki jih sprejme občinska skupščina;
5.	predlagajo občinski skupščini ustanovitev in prenehanje podjetij, zavodov, služb in skladov;
6.	dajejo potrditve, soglasja in potrjujejo notranje predpise samoupravnih organizacij, kadar so za to pristojni;
7.	posebno skrb posvečujejo razvijanju in utrjevanju samoupravnih institucij;
8.	opravljajo druge politične izvršilne zadeve s področja družbene samouprave, ki spadajo v njihovo delovno področje.
157.	člen
152.	člen
Občinska skupščina ima lahko podpredsednika.
Podpredsednik se voli na enak način kot predsednik. Podpredsednik nadomešča predsednika, če je ta odsoten ali zadržan, če pa je zadržan ali pa odsoten tudi podpredsednik, ga nadomešča odbornik, ki ga določi občinska skupščina.
Podpredsednik opravlja določene zadeve iz predsednikovega delovnega področja v mejah, ki jih določi predsednik.
153.	člen
Za svoje delo v občinski skupščini ima predsednik pravico do stalne mesečne nagrade. Višino nagrade določi občinska skupščina.
Predsednik ima pravico do plačanega letnega dopusta, ki znaša trideset delovnih dni.
Stalna mesečna nagrada pripada tudi pod predsedniku, če stalno opravlja to funkcijo. Letni dopust podpredsednika znaša trideset delovnih dni.
V vsem ostalem veljajo za podpredsednika smiselno vse določbe statuta, ki se nanašajo na predsednika.
154.	člen
Funkcija predsednika občinske skupščine preneha:
1.	če mu preneha mandat,
2.	če ga skupščina razreši,
3.	če sc sam odpove funkciji predsednika.
Skupščina razreši predsednika po istem
postopku, kakor ga voli.
Sveti občinske skupščine
155.	člen
Občinska skupščina ima svete, ki so politično izvršilni organi občine in organi družbenega samoupravljanja.
Vsak svet opravlja svoje funkcije na področju, za katerega je ustanovljen.
Sveti sc ustanovijo z odlokom občinske skupščine. S tem odlokom sc določi tudi njihova sestava.
Sveti delajo po poslovniku, ki ga predpiše občinska skupščina.
156.	člen
Sveti na svojem področju:
1.	skrbijo za to, da se izvršujejo zakoni in drugi predpisi organov širših družbenopolitičnih skupnosti ter predpisi občinske skupščine in njtmc smernice za izvrševanje teh predpisov;
2.	izdajajo odredbe, nav odila za izvrševanje predpisov občinske skupščine, odredbe in navodila za izvrševanje zakonov in drugih predpisov zveznih in republiških organov le, če in kolikor so za to pooblaščeni;
3.	obravnavajo vprašanja svojega delovnega področja, posebno vprašanja, ki imajo splošen pomen za delovne in druge organizacije, katerim dajejo priporočila za delo; dajejo smernice za delo ustreznih upravnih organov; nadzorujejo, ali in kako upravni organi izvršujejo njihove sklepe, in oprav ja-jo splošen nadzor nad delom upravnih organov in v ta namen zahtevajo od njih občasna noi oči la:
Pri opravljanju zadev s svojega področja sodelujejo sveti z delovnimi in družbenimi organizacijami, ki delajo na ustreznem področju. Organizacije imajo pravico, dajati svetu predloge in pripombe s svojega področja. Svet mora take predloge in pripombe obravnavati in o svojih sklepih obvestiti predlagatelja.
158.	člen
V upravnem postopku odločajo sveti samo, če so pooblaščeni z zakonom ali s predpisom, izdanim na podlagi zakonskega pooblastila.
159.	člen
Če kakšna zadeva s področja enega sveta spada ali posega v področje drugega sveta, mora svet pred odločanjem povprašati drugi svet.
Ce je sporno, v čigavo področje spada določena zadeva, da predsednik občinske skupščine mnenje o tem, kateri svet naj rešuje tako zadevo; svet, ki se ne strinja z mnenjem predsednika, lahko zahteva, naj o tem odloči občinska skupščina.
160.	člen
Sveti so za svoje delo odgovorni občinski skupščini. Občinska skupščina lahko razveljavi, odpravi ali spremeni nezakonit akt sveta, izdan izven upravnega postopka. Lahko pa naroči svetu, naj akt spremeni sam po danih smernicah. Pri sprejemanju novega akta se mora svet držati smernic, ki mu jih da občinska skupščina.
Ce občinska skupščina odpravi smernice, ki jih je izdal svet, lahko sama izda nove smernice.
161.	člen
Svet laliko ustanovi komisije za proučevanje posameznih vprašanj in za pripravo predlogov za svet.
Komisija sveta ne more izdajati odločb, če ni s predpisi drugače določeno.
162.	člen
Vsak svet ima tajnika, ki opravlja administrativne zadeve.
163.	člen
Svet ima predsednika, ki ga izvolijo člani sveta izmed sebe.
Predsednik sklicuje in vodi seje sveta.
164.	člen
Sveti opravljajo zadeve s svojega delovnega področja na sejah, ki so javne.
165.	člen
Svet mora biti seznanjen z delom upravnega organa na njegovem področju. V ta namen zahteva od upravnega organa občasna poročila. Celotno problematiko upravnega organa pa mora obravnavati najmanj vsakega pol leta.
166.	člen
lajmanj enkrat na leto dajo vsi sveti ob-ki skupščini skupno poročilo o svojem . Občinska skupščina pa lahko kadarkol!
Str. 2!0
.URADNI GLASNIK.
št. 17 — Koper, 4. avgusta 1964
zahteva poročilo o delu in problematiki posameznega sveta.
167.	člen
Mandat članov svetov občinske skupščine traje dve leti.
Nihče ne more biti več kot dve zaporedni mandatni dobi član istega sveta občinske skupščine.	. .
Občinska skupščina lahko razreši izvoljenega člana sveta, delovna ali druga družbena organizacija pa lahko odpokliče posameznega člana sveta, ki ga je delegirala v svet, tudi pred potekom mandatne dobe, če spozna, da član sveta ni opravičil zaupano funkcijo v skladu z njegovimi pravicami in dolžnostmi.
Občinski upravni organi
168.	člen
Občinski upravni organi neposredno izvršujejo vse zakone in druge predpise, kolikor ni z zakonom izrecno določeno, da jih izvršujejo drugi organi občine oziroma organi širših družbeno-političnih skupnosti, ter opravljajo strokovne naloge za občinsko skupščino in njene organe.
169.	člen
Temeljni občinski upravni organi se ustanavljajo, odpravljajo in njihovo delovno področje se določa le s statutom. Drugi občinski upravni organi se določajo z odlokom občinske skupščine.
Temeljni občinski upravni organi so oddelki.
170.	člen
Temeljni upravni organi so:
1.	oddelek za občo upravo,
2.	oddelek za družbene službe,
3.	oddelek za gospodarstvo,
4.	oddelek za finance,
5.	oddelek za inšpekcijske službe,
6.	oddelek za notranje zadeve,
7.	oddelek za narodno obrambo.
171.	člen
Oddelek za občo upravo opravlja skupščinske zadeve, zadeve s področja organizacije občinskih organov ter sistemizacijo delovnih mest in zadeve s področja delovnih razmerij za upravne organe, skrbi za organizacijo, metode in tehniko dela uprave, sprejemno in informacijsko službo za stranke, skupno pisarniško službo, skrbi za premoženje, ki je dano v upravljanje neposredno občinskim organom in opravlja vse druge upravne zadeve, ki jih določijo predpisi, in zadeve, ki ne spadajo v delovno področje drugih upravnih organov.
Oddelek za družbene službe opravlja zadeve s področja vzgoje in izobraževanja, prosvete, kulture in telesne vzgoje, zdravstva ter socialnega in invalidskega varstva.
Oddelek za gospodarstvo opravlja zadeve s področja industrije, rudarstva, obrtništva, trgovine, gostinstva, turizma, kmetijstva, gozdarstva, vodnega gospodarstva, prometa, gradbeništva, lova, ribolova in stanovanjskih zadev, dela in socialnega zavarovanja.
Oddelek za finance spremlja finančno izvrševanje družbenega plana občine in opravlja upravne zadeve iz občinske pristojnosti na področju finančnih obveznosti gospodarskih in drugih organizacij in občanov do družbene skupnosti ter dohodkov družbenih skladov; pripravlja in izvršuje občinski proračun, nadzira izvrševanje občinskega proračuna tdr proračunsko računovodskega in materialnega poslovanja občinskih organov, zavodov in družbenih skladov; opravlja zadeve na področju premoženjsko pravnih razmerij glede nepremičnin ter evidence in varstva družbene lastnine.
Oddelek za inšpekcijske službe opravlja delovno, gozdarsko, gradbeno, kmetijsko, sanitarno, tržno tn veterinarsko inšpekcijsko službo.
Oddelek za notranje zadeve opravlja zadeve v zvezi z varovanjem javnega reda in miru, z varnostjo prometa, z vodstvom državljanskih in matičnih knjig in s službo odjav in prijav bivanja; opravlja zadeve v zvezi z organizacijo požarne varnosti v zvezi z izdajo dovoljenj za orožje in razstrelivo, izdaja potna dovoljenja in opravlja druge zadeve, ki jih določajo predpisi.
Oddelek za narodno obrambo opravlja vse upravne in strokovne zadeve s področja narodne obrambe pod vodstvom komisije za narodno obrambo, ki jo imenuje občinska skupščina.
Pri opravljanju zadev s svojega področja upravni organi sodelujejo drug z drugim, z organi upravljanja v delovnih organizacijah in z drugimi organi in organizacijami, ki so zainteresirane na njihovem delu.
172. člen
Občinski upravni organi skrbijo v mejah svoje pristojnosti, da delovne in družbene organizacije ter občani izvršujejo zakone in druge predpise občinske skupščine in njenih svetov, opravljajo ustrezno upravno nadzorstvo in druge upravne dejavnosti.
179.	člen
Pri organizaciji svojega dela morajo upravni organi občine iskati možnosti, da se posamezne službe, ki se lahko bolj racionalno opravljajo za območje več občin, organizirajo skupaj.
Tajnik občinske skupščine In starešine upravnih organov
180.	člen
Tajnik je najvišji starešina občinskih up-ravnih organov in disciplinski starešina vseh delovnih ljudi, zaposlenih v občinski upravi. Tajnik lahko posamezne disciplinske pravice prenese neposredno na starešine.
181.	člen
Tajnika in starešine upravnih organov imenuje občinska skupščina na podlagi razpisa, razen če se izberejo izmed uslužbencev občinskih upravnih organov.
Tajnik in starešine morajo imeti vsaj višjo strokovno izobrazbo.
Tajniku določa osebni dohodek občinska skupščina.
173.	člen
Občinski upravni organi pripravljajo analize in predloge aktov občinske skupščine in svetov.
174.	člen
Dejavnost občinskih upravnih organov mora biti usmerjena v to, da lahko občani ter delovne in druge organizacije v največji meri uresničujejo svoje pravice in interese v skladu z ustavo, zakoni in drugimi splošnimi akti predstavniških teles ter njihovi!*politično izvršilnih organov, pri čemer morajo uresničevati naloge in koristi celotne družbene skupnosti.
Upravni organi morajo skrbeti, da sc zagotovijo učinkoviti ukrepi, da občani ter samoupravne organizacije kar najhitreje in na najlažji način zavarujejo in dosežejo svoje pravice in uveljavijo svoje interese, pri uresničevanju katerih so dolžni sodelovati.
175.	člen
Občinski upravni organi opravljajo zadeve iz svoje pristojnosti samostojno v mejah zakonskih pooblastil.
Pri izvrševanju posameznih upravnih opravil in ukrepov, izven upravnega postopka, sc morajo upravni organi ravnati po navodilih občinske skupščine in njenih svetov.
Občinska skupščina in pristojni svet lahko razveljavita ali odpravita vsako odločbo upravnega organa, ki je bila izdana izven upravnega postopka, če nasprotuje zakonu ali drugim predpisom. Pri izdaji novega akta se mora upravni organ ravnati po smernicah,
ki mu jih da občinska skupščina oziroma svet.
176.	člen
Za svoje delo so upravni organi odgovorni občinski skupščini in njenim svetom.
177.	člen
Razen v primerih, ki jih določi zakon ali drugi predpis, je delo občinskih upravnih organov javno.
178. člen
Upravni organi morajo dajati občinski skupščini na njeno zahtevo redna ali občasna poročila oziroma sporočila in pojasnila o zadevah s svojega delovnega področja. Redna poročila dajejo enkrat letno.
Občinska skupščina obravnava na podlagi takih poročil delo upravnih organov in jim lahko daje smernice za njihovo delo.
Upravni organi seznanjajo svete s problemi na svojem področju in jim s svojimi pobudami in predlogi pomagajo pri uresničevanju njihovih nalog.
182.	člen
Tajnik občinske skupščine skrbi in je osebno odgovoren za to, da občinska uprava kot celota v redu funkcionira in da opravlja upravne in strokovne naloge; skrbi za zakonito, pravilno in pravočasno izvrševanje nalog; nadzoruje in usklajuje delo upravnih organov; skrbi za izvrševanje sklepov in smernic občinske skupščine in njenih svetov; pomaga predsedniku občinske skupščine pri pripravljanju sej skupščine in pri usklajevanju dela posameznih svetov in skupščinskih komisij; opravlja druge naloge, ki jih ima po zakonu in posebnih predpisih ali mu jih naloži občinska skupščina.
Tajnik mora posebej skrbeti za pravilno in hitro poslovanje služb, ki prihajajo v stik z občani. Stalno mora spremljati odnose med upravo in občani in skrbeti, da se ti odnosi nenehno zboljšujejo.
Tajnik se mora udeleževati sej občinske skupščine in na zahtevo dajati mnenja k osnutkom predpisov* in mnenja o drugih pomembnejših vprašanjih ter pojasnila in podatke, ki jih zahteva skupščina ali njen odbornik s področja dela občinske uprave.
183.	člen
Starešine upravnih organov vsak na svojem delovnem področju skrbijo in so neposredno odgovorni za to, da se izvršujejo zakoni in predpisi ter sklepi in smernice občinske skupščine in njenih svetov; da se izdelajo za občinsko skupščino in njene svete osnutki predpisov in drugih aktov ter pripravijo analize in drugo gradivo za njihovo delo; da uptav-ni organi in posamezni uslužbenci zakonito, pravilno in pravočasno opravljajo vse druge naloge s svojega področja.
Starešina upravnega organa organizira in vodi delo v organu, je neposredni starešina uslužbencev upravnega organa ter izvršuje druge pravice in dolžnosti, ki so določene z zakonom in drugimi predpisi.
184.	člen
Starešine upravnih organov so osebno odgovorni tajniku in predsedniku za svoje delo in za zakonito in pravočasno delo upravnega organa, ki ga vodijo, ter za izvrševanje sklepov in smernic občinske skupščine in njenih svetov s področja upravnega organa. Za delo upravnega organa odgovarjajo starešine tudi ustreznemu svetu.
Tajnik in starešine upravnih organov morajo najmanj enkrat letno poročati občinski skupščini, oziroma ustreznim svetom, o svojem delu in o ukrepih, ki so bili storjeni za zboljšanje organizacije, dvig strokovne ravni uslužbencev ter za napredek dela upravnih organov. Skupščina oziroma ustrezni svet razpravljata o poročilu in dajata upravnim organom smernice za njihovo delo.
gt i7 — Koper, 4. avgusta 1964
'URADNI CLASNIK*
Str. 2H
poročilo skupsčim je skupno za vse uprav-organe in ga predloži tajnik občinske "kupščine, svetu pa predloži poročilo starcih ustreznega upravnega organa.
** Ustrezni starešina mora v poročilu poserei navesti, kako so bili izvršeni sklepi oziroma smernice skupščine oziroma sveta za delo upravnih organov.
Uslužbenci občinskih upravnih organov
185.	člen
Uslužbenci občinske uprave so javni uslužbenci. Postavljajo se na podlagi javnega raz-
^Uslužbenci so vsak na svojem delovnem pestu osebno odgovorni za zakonito, pravilno in pravočasno opravljanje svojih nalog.
186.	člen
Uslužbenci, zaposleni v občinskih upravnih organih, predstavljajo enotno delovno skupnost, ki v mejah zakonov in na njihovi podlagi izdanih predpisov po načelu samoupravljanja samostojno ureja vprašanja, ki sc tičejo notranjih razmerij v občinski upravi. ,
, Pravice samoupravljanja uresničujejo delovni ljudje občinske uprave neposredno in po svetu delovne skupnosti kot svojem predstavniškem organu.
Samoupravljanje delovnih ljudi v občinski upravi sc uredi v skladu z zakonom s posebnim pravilnikom, ki ga potrdi občinska [skupščina ali organ, ki ga skupščina pooblasti.
187.	člen
Sredstva za delo zagotovi občinskim upravnim organom občinska skupščina v skladu s posebnimi predpisi glede na vrsto, obseg in pomen nalog ter pogoje njihovega dela.
Sredstva za delo upravnih organov pred Stavljajo njihov dohodek, ki je enoten in -skupen vsem upravnim organom.
Delovna skupnost razpolaga s svojim dohodkom samostojno in ga v skladu s svojim ^pravilnikom deli s svojim finančnim načrtom in zaključnim računom.
!!
Sodnik za prekrške
188.	člen
; Sodnik za prekrške je poseben organ občinske skupščine, ki vodi upravno kazenski postopek in izdaja na prvi stopnji ^odločbe o prekrških, za katere je pristojen po zakonu ter opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon.
% Sodnika za prekrške in njegovega name-^stnika voli in razrešuje občinska skupščina po določbah zakona.
Javtii pravobranilec
189.	člen
ji* Občino ter zavode in sklade, ki jim jc priznana lastnost pravne osebe in sc financirajo iz Občinskega proračuna, in krajevne skup ; Dosti, zastopa pred sodišči in drugimi javni-^D)i organi glede njihovih premoženjskih pra-^ vic in obveznosti občinski javni pravobra-^nilec.
Občinski javni pravobranilec opravlja tudi druge zadeve, ki jih določa zakon. t
190 člen
Občinskega javnega pravobranilca imenuje Občinska skupščina.
Občinska skupščina se lahko sporazume s skupščinami drugih občin, da se ustanovi javno pravobranilstvo za več občin skupaj.
Peto poglavje
KRAJEVNE SKUPNOST!
191. člen
K*^jevna skupnost je samoupravna orga-nacija, ki jo ustanovijo zbori volivcev.
Sklep zborov volivcev o ustanovitvi krajevne skupnosti potrdi občinska skupščina.
192 ^len
skupnost sc ustanovi za eno ali več bližnjih naselij, ki jih vežejo skupni interesi.
Območja krajevnih skupnosti določi ob-čmska skupščina na podlagi sklepov zborov volivcev.
193.	člen
. ^3j^'m^.s^"P"ost ustanovijo volivci za to, da bi lažje m učinkoviteje organizirali komunalne, stanovanjske, gospodarske, socialne, zdiavstvene, kulturno prosvetne, vzgojne m druge dejavnosti, ki so pomembne za zadovoljevanje skupnih potreb naselij ter potreb družin in gospodinjstev.
Konkretne pristojnosti krajevne skupnosti določa statut.
194.	člen
Krajevna skupnost jc pravna oseba.
195.	člen
Organ krajevne skupnosti jc svet.
Člane sveta izvolijo volivci za dobo štirih let, s tem, da se polovica članov izmenja vsake dve leti.
Svet lahko ustanovi stalne ali začasne komisije.
196.	člen
Krajevna skupnost lahko opravlja določene naloge za občino. O tem se sklene pogodba med občino in krajevno skupnostjo.
197.	člen
Dohodki krajevnih skupnosti so:
1.	sredstva, ki jih ustvari sama krajevna skupnost;
2.	dotacije iz občinskega proračuna in skladov^
3.	dohodki od objektov, ki jih skupnost upravlja in dohodki iz pogodbenih razmerij;
4.	prispevki občanov in delovnih organizacij in drugi dohodki.
198.	člen
Krajevna skupnost samostojno razpolaga s svojimi sredstvi in jih z letnim finančnim načrtom razporeja glede na potrebe skupnosti.
199.	člen
Pri odobritvi dotacije lahko občinska skupščina določi, v katere namene naj krajevna skupnost porabi dotacije.
Občinska skupščina lahko ustavi dotacijo, Če ugotovi, da je krajevna skupnost ne uporabi namensko.
200.	člen
Sredstva za krajevne skupnosti, določena v proračunu občine, sc iz leta v leto ne smejo zmanjševati.
201.	člen
Krajevna skupnost ima svoj statut, ki ga potrdi občinska skupščina.
202.	člen
Za izvensodno poravnavanje sporov med občani lahko deluje v okviru krajevne skup nosti poravnalni svet. Poravnalni svet lahko dela tudi za območje dveh ali več skupnosti.
šesto poglavje ZBOR! VOLIVCEV
203.	člen
Občani na svojih zborih uresničujejo neposredno samoupravljanje s tem, da.
— obravnavajo vprašanja, ki so skupnega pomena za gospodarski, kulturni in socialni razvoj naselja, skupino naselij in krajevno skupnost in se dogovarjajo o reševanju posameznih problemov na teh področjih;
_____ sklepajo o uvedbi posameznega krajevnega prispevka za gradnjo komunalnih in
drugih objektov, kakor so: vodovodi, vodnjaki napajališča, ceste in vaške poti, pokopališča, parki, spomeniki, avtobusna postajališča, igrišča, dvorane, klubski prostori in podobno;
—	obravnavajo vprašanja, ki imajo splošen pomen za občino in širšo družbeno-poli-tično skupnost ter dajejo predloge, kako naj sc ta vprašapja rešijo; *
—	postavljajo vprašanja v zvezi z delom
šolskih in zdravstvenih zavodov in kot po trošniki obravnavajo delovanje trgovskih, gostinskih in komunalnih organizacij na njihovem območju ter dajejo predloge za napredek teh organizacij. Na zahtevo zbora volivcev dajejo organi teh organizacij potrebna pojasnila;	t
—	postavljajo vprašanja v zvezi z delom občinske skupščine, njenih svetov, komisij in upravnih organov?* na zahtevo občanov so občinski upravni organi dolžni dati najpozneje na prihodnjem zboru neposreden odgovor na vprašanja, ki se nanaša na njihov odnos do občanov;
—	opravljajo volilne funkcije, ki so določene z ustavo in zakonom;
—	opravljajo druge zadeve, ki jih določajo predpisi.
Član občinskega zbora se mora pred vsakim zborom seznaniti z vprašanji, ki so na dnevnem redu zbora volivcev in si pri pristojnih občinskih organih preskrbeti potrebne podatke, da se lahko pripravi na sodelovanje v obravnavi teh vprašanj na zboru.
204.	člen
Zbor volivcev lahko skličejo:
—	občinska skupščina oziroma njen predsednik;
—	svet krajevne skupnosti;
—	10 odstotkov volivcev na območju zbora;
—	občinski ali krajevni organ SZDL.
205.	člen
Zbori volivcev sc sklicujejo, kadar sc pokaže potreba.
Občinska skupščina mora najmanj dvakrat letno sklicati vse zbore volivcev zaradi obravnavanja zadev, ki imajo splošen pomen za občino.
206.	člen
Sklic zbora volivcev se mora objaviti najmanj tri dni pred dnevom zbora.
Sklic zbora mora obsegati predlog dnevnega reda ter čas in kraj zbora.
Sklic zbora volivcev se objavi na krajevno običajen način.
Za administrativno tehnično pripravo zbora volivcev, kakor tudi za pripravo gradiva poskrbi sklicatelj.
207.	člen
Zbor volivcev vodi stalno predsedstvo zbora, ki se izvoli za dobo dveh let.
V stalnem predsedstvu so predsednik in dva člana. Če se predsednik iz opravičenih razlogov zbora ne more udeležiti, se za ta zbor izvoli drug predsednik. Isto velja, če se zbora ne udeležita člana stalnega predsedNa začetku zbora volivcev se izvoh dva ovcritclja zapisnika in določi zapisnikar, kolikor ga ni določil sam sklicatelj.
O poteku zbora volivcev se vodi zap!smK.
Zapisnik podpišejo predsednik delovnega predsedstva, zapisnikar in oba oventelja.
208.	člen
Delovno predsedstvo jc odgovorno za re-, potek zbora in za pravilno sestavo za-
Za delo zbora je odgovoren tudi sklicatelj. Zapisnik zbora volivcev pošlje delovno dsedstvo občinski skupščini najkasneje v nih dneh po zboru. Tajnik ne jc odgovoren, da se z vsebino zapisnika
nanijo pristojni organi.
Str. 2!2
URADNI GLASNIC
^L !7 — Koper, 4. avgusta 196
209.	čten
Sktep zbora je sprejet, če je zanj gtasova-ta več kot potovica navzočih č!anov.
Sktep zbora o uvedbi posebnega krajevnega prispevka je vetjaven, če je bita na zboru navzoča večina votivcev z območja zbora.
210.	čten
Občinska skupščina ati pristojni organ mora obvezno obravnavati sktepe, mnenja oziroma pred toge zborov, ki zadevajo njegovo detovno področje ter zavzeti svoje sta!išče na prvi prihodnji seji, po seji pa to statfšče sporočiti votivcem na najbotj ustrezen način in v najkrajšem času, najkasneje pa, če je narava zadeve taka, na prvem prihodnjem zboru votivcev.
Cc svet občinske skupščine ati pristojni organ občinske uprave ne sprejme predtoga zbora votivcev, tahko zbor votivcev zahteva od občinske skupščine, da sama obravnava to vprašanje in zavzame svoje statišče.
Statišče občinske skupščine, njenega sveta oziroma organa občinske uprave, ki sc ne ujema s sktepom oziroma predtogom zbora votivcev, se mora na zboru votivcev obrazložiti.
211.	čten
Občinska skupščina mora najmanj enkrat na teto obravnavati deto zborov votivcev.
2t2. čten
Zbori votivcev se skticujejo za nastednja območja:
1.	Art viže;
2.	Avber, Raša, Gradnje in Ponikve;
3.	Barka in Vareje;
4 Beka;
5.	Brestovica pri Komnu in Vate;
6.	Brezovica in Gradiščica;
7.	Brezovo brdo;
8.	Brje pri Komnu in škofi;
9.	Dane pri Sežani in Šmarje pri Sežani;
10.	Divača, Brežec pri Divači, Gradišče pri Dtvači in Dotnje Ležeče;
11.	Dobra vije;
12.	Dot pri Vogtjah, Vogtjc in Vrhovtje;
13.	Dolenja vas, Otošče, Potoče in Senadote;
14.	Dolenje, Bogo, Hribi in Mahniči;
15.	Dutovlje in Godnje;
16.	Gabrovica pri Komnu in Cotjava;
17.	Golac;
18.	Gradišče pri Materiji in Ritomeče;
19.	Gorjansko, Klanec pri Komnu in Nadro-žica;
20.	Gorenje pri Divači;
21.	Gornje Ležeče;
22.	Griže;
23.	Hotična;
24.	Hrpelje;
25.	Hrušcvica;
26.	Ivanji grad in Zagrajcc;
27.	Javorje;
28.	Kačiče, Pared in Dane pri Divači;
29.	Kaztje;
30.	Ktancc pri Kozini;
31.	Kodreti, Čehovini, Dolanci, Koboti, Kova či, Trcbižani in VeČkoti;
^2. Komen, Divči, Mati dot in Preserje pri Komnu;
13. Kozjane;
34.	Kobjeglava in Tupetče;
35.	Kovčice;
36.	Kopriva in Brje pri Koprivi;
37.	Kozina;
38.	Krajna vas;
39.	Kreplje;
40.	Križ in Fitipčje brdo;
4L Lipica;
42.	Lokev in Prctože pri Lokvi;
43.	Matavun, Bctanja, Nakto in Škocjan;
44.	Markovščina;
45.	Materija, Bač pri Materiji, Povžane in Odolina;
46.	Merče;
47.	Mihete in Nasirec;
48.	Mističc, Ostrovica in Vatovtje;
49.	Mršc in Orehek pri Materiji;
50.	Obrov;
5t. Ocizta;
52.	Ortck;
53.	Petrinje;
54.	Ptiskovica in Kosovelje;
55.	Podgorje;
56.	Potjane pri Podgradu;
57.	Povir, Brestovica pri Povirju in Ptešiviea;
58.	Prešnica;
59.	Rodik;
60.	Rakitovec;
61.	Rožice,
62.	Senožeče. Gabrče in Laže;
63.	Sežana I.;
64.	Sežana H.;
65.	Sežana HI.;
66.	Skadanščina;
67.	Skopo;
68.	Stope;
69.	Stivjc in Vetike Loče;
70.	Stomaž, Razguri in Seta;
7 L Sveto;
72.	škoftje, Podgrad pri Vremah in Zavrhek;
73.	škrbina, Rubije in šibetji;
74.	štanjet, Čipnje, Kobditj, Lisjaki in Lukovec;
75.	Štjak, Gradišče pri Štjaku, Krtinovica, Poljane pri Štjaku, Nova vas, Ravnje in Scto;
76.	Štorje, Jeriši, Majcni, Podbreže in Sena dotice;
77.	Tatre;
78.	Tomačevica;
79.	Tomaj in Šcputje;
80.	Tublje pri Hrpeljah;
8t. Utovtje in Grahovo brdo;
82.	Vetiki dot, Kregotiščc in Tubtjc pri Kom nu;
83.	Votčji grad;
84.	Vrabče, Jakovec, Tabor in Vetiko potje;
85.	Vremski Britof, Dotnje Vreme, Goriče pri Famtjah, Gornje Vreme in Famtje;
86.	Vrhpolje;
87.	Zazid;
88.	Žirje.
2t3. čten
Občinska skupščina tahko območja, za katera se skticujejo zbori votivcev, s posebnim odlokom spremeni, če bi to vplivalo na zboljšanje deta zborov votivcev ter poglobi to in obogatito neposredno samoupravljanje občanov v družbenih zadevati.
Odtok iz prejšnjega odstavka ima statutarni značaj in se sprejema po enakem postopku kot ta statut oziroma njegove spremembe.
O predlogu odloka sc morajo predhodno izjaviti občani/na območjih, ki naj bi se spremenita.
Sedmo pogtavje REFERENDUM 214. čten
Z referendumom občani neposredno odločajo o posameznih vprašanjih.
Z referendumom se občani vnaprej izjavijo, ati so za dotočen predtog ati proti njemu.
2t5. člen
Referendum se tahko razpiše za zadeve, ki so skupnega pomena za občino, krajevno skupnost ali več krajevnih skupnosti, za naselja ali za skupino nasetij.
216.	čten
Referendum razpiše občinska skupščina, izvede pa ga komisija, ki jo imenuje občinska skupščina.
Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči več kot 30 dni; od
dneva objave do dneva gtasovanja pa c manj kot 10 dni.
Razpis referenduma mora vsebovati vpr, šanja, o katerih naj se gtasuje, in datum r ferenduma.
Razpis in izid referenduma se objavi r* * občinski ogtasni deski in na krajevno obič jen način.
217.	čten
Predtog, o katerem se gtasuje na refers' dumu, je sprejet, če je zanj glasovala večir votivcev, ki so gtasovati.
Izid referenduma je za občinsko skupščin obvezen. Eno teto po izidu referenduma o činska skupščina ne more sprejeti nobenet akta, ki bi bit v nasprotju z izidom refers duma.	<
Osmo pogtavje
JAVNOST DELA OBČINSKIH ORGANOV
218.	člen
Občinski organi morajo na najprimemej način obveščati občane o svojem delu.
219.	čten
Občinski organi obveščajo občane o sv jem detu z objavami v časopisju, z radijsl mi in tetevizijskimi oddajami, z javnimi h bunami, oglasnimi deskami in podobno; obtiki posvetovanj, predavanj in z anketan
Deveto pogtavje
SODELOVANJE OBČINE Z DRUGIMI DRUŽBENO POLITIČNIMI SKUPNOSTMt
220.	čten
Občina sodeluje z drugimi družbeno-po tičnimi skupnostmi s tem da:
a)	združuje svoja sredstva s sredstvi o raja ati posameznih občin v njegovem sest vu za graditev skupnih objektov in napn in za uresničevanje drugih citjev, ki so v k ris vsega okraja ati več občin;
b)	podpira ustanavljanje skupnih zavod-in organizacij ter drugih skupnih stužb, so v korist več občin;
c)	pomaga organizirati skupne komisi ' odbore in druge organe ter po svojih prt-stavnikih sodeluje pri njihovem detu;
d)	zargadi čim uspešnejšega izvrševan^ natog iz pristojnosti občine, ki so v kor dveh ati več občin, prepušča okrajnim or{ nom izvrševanje teh nalog, kolikor to ni nasprotju z vet javnimi predpisi.
221.	čten
Sodelovanje občine z okrajem in z drut mi občinami se uresničuje tudi na medsetx nih posvetih in skupnih konferencah.
Občina Sežana sodeluje tudi z drugimi o činami zaradi medsebojne pomoči in uresr čevanja skupnih koristi.
Razmerja med občino in okrajem ter dr gimi občinami, ki niso urejena z vetjavnin predpisi, se urejajo s pogodbo.
!
Deseto pogtavje
KONČNE DOLOČBE
222.	čten
Ko začne ve!jati ta statut, preneha vetja statut občine Sežana št. 01/1 2588/1-57 z dn 28. novembra 1957 in statut občine Hrpetj št. 01/2906/2 z dne 18. novembra 1957 z vsenr poznejšimi spremembami in dopolnitvam
223.	čten
Ta statut začne vetjati osmi dan po objat v Uradnem gtasniku okraja Koper.
št.: 0!0^6/62-l.
Sežana, 18. aprila 1964.
Predsednik Stane Lavrenčič t.r.
icKoct račun prt poaru/met Narodne oankL h.op<M s' 602 ! < 60162	- Rikopt-tc ra ob)avo posthapc na nastov Sk-m^čmska msarna O! O Kooet Koper *
*Uradm g'asntk okraja Koper tzhaja kot prdoga .Prunorskdt novic*. Letua naročntna MO Um, poltetna 400 din, ptačtjtva vnaprej.