Za poduk in kratek čas. Edo je kriv našim državnim zinešujavam, večjim dačaiu, grdemu oderuatvu, rastočemu osiro- mašenjn? Varujte se lažnjivih prerokov ... na njih sadju jih bodete spoznali. Mat. 7, 15. 16. V. Najbolj grajali bodo skorajsnji zanamci delovanje ministra za bogočastje in poduk, zuanega liberalnega štajerskega velikonemca Stremajerja. Eajti nasledki njegovega ministrovanja se bodo najbritkejše in najdalj časa poznali in najtežavnejše popravljali. Če komu izmed ministrov prav iz srca privoščimo ogronino penzijc 4000 fl. tako gotovo njemu. Ne aamo dubovniki, marveč vai verni katoličani, vsi za obstanek Avstrije res zavzeti možje komaj čakamo, da se tega gospoda in jegovib zaukazov v verskib in šolskih zadevab brž ko mogoče iznebimo. On sam nam daje prav. Kajti on sam je začel prejšnje zaukaze ustavljati, predelavati ali vsaj polajšavati, očiten dokaz, da se je sam ustrašil svojib uspebov. Uže tako zvani ,,Stremajerjevi groai", neka čudna miloš6ina, katoliakim duhovnikom par let sem delivana po okrajnih glavarjih, ga varuje bitre pozabljivosti. N;tmesto da bi se bila plača duliovuiakihslužeb uredila, kakor ao liberalci nekaj časa obetali, so se na predlog niinistra Stremajerja boljse službe bndo nadačile na korist tako zvanim ,,religiozniui fondom". Nekateri dubovniki in škofi so vsled tega črez mero zadeti, n. pr. ptujski prošt morajo plačevati po 500 gold. graški škof 5000 fl. in ker so ta 4 leta brezuspešno rekurirali, sedaj skup 20.000 fl. To je tem bolj čuduo, ker je kaj podobuega teško kde najti. Nikoli §e nismo sliaali, da bi Be dobro plačanim ministrom, namestnikom itd. naložila posebna, to pa visoka dača na korist kakeinu ,,f'ondu" ali pa nižjim iu slabo plačanim uradnikoui. Pravijo, da je minister Stremajer od boljše plačanih dubovenskih službenikov prejete denarje v to <bruil, da je menj dobro plačanim župuikom in kaplanom po okrajnih glavarjib podporc porazdelil. Računi državni kažejo, da je vcliko vc6 prejcl, uego razdelil; ostalo je vsako leto muogo deuarjev in se zaračunilo nreligijoznim fondom", t. j. zalogam, koje je ceaar Jožef II. v posameznib deželab za cerkvene potrebe ustanovil ne iz lastnega, ne iz državnega premoženja, ampak iz premoženja zatrenib samoatanov, bratovcšin itd. tedaj iz cerkvenega premoženja. Eo bi katoličani uživali toliko samouprave in svobode, kakor luterani in judje, potem bi se moralo ovo preinoženje škofom v neodvisno oskrbovanje prepustiti. Eajti luterani in judje imajo svoje versko imetje v lastnem oakrbovanju. Eatoličani smo tukaj mnogo na 8labšem in vrb tega morajo naši boljše plačani dubovniki denarjev dajeti, da minister bogoeastja ž njimi podpore, milošnje deliva. To je pa popolnem protivno celo od liberalcev izdanim osuovnim pravicam § 14. nvsako verstvo oskrbljnje svoje premoženje samo". Vendar bodi temu, kakorbo6e, to pa se mora katoliskeniu dubovenstvu priznati, da se njemu na prid v liberalnej dobi nikakor ni zajemalo iz davkeplačilskib denarjev. Če se je tukaj kde z denarjem pometalo, tako se je godilo z njegovim lastnim deuarjem. Vrglo se mu je nekaj podpore, ali tuilošnje posameznim mešnikoni, plača pa je ostala pri starem. Klaplauu, župniku |e sedaj računijo le 200 in 300 fl. letne pla6e. Ce se je torej v liberalnej dobi zapravilo moogo denarja, meaniki 80 celo nedolžni. Denarji so zginili v cel6 drugib žepih. Povsod se je piača pozvišala, deloma crezmeruo, pri dubovnikib je ostalo vse pri starem. Mešniki so tiho djali, ko je liberalni svet 7 denarjib plaval, meauiki pa tudi ne obupajo sedaj, ko vse denarni ,,krab" stiskava. Za bogo6astje dovolilo seje ministru letos 4.935,109 fl. Ali te svote ni treba do cista pokrivati davkepla6ilcem, ker znašajo dohodki samo pri ,,religijoznib fondib" 3,912.702 fl. Celo drugače je pri oddelku za poduk. Od 16,497.000 fl., kojih je letos dobil minister Stremajer na razpolaganje, se potroši samo pri njegovem ministerskem uradu 1,156.000 fl., potem 3,797.000 fl. za vseu6ilišca in sploh visoke šole, 3,989.000 fl. za gimnazije in realke in za ljudske šole 1.787.000 fl. Razni poslanci so o teb atevilkab mnogo toževali in jamrali, pomagalo pa ni nič. Liberalna ve6ina je vse dovolila. Nemški konservativec Harrant pa tudi Fischer sta grajala, kako se po aolah, zlasti višjib, širi brezveistvo, in kako splob razposajenost med mladino narašča, ter da se vedno bolj že pogreša srečni, blagonosni upliv odgoje na krščanski podlagi. Tudi ae je reklo, da 81etno šolanje nikakor ni opravičeno, vsaj na kmetih ne. Slovanaki poslanci so se pritoževali, kako se po šolah ponem6uje, Slovanom gimnazije in realke ne privoščijo, Nemcem pa se je celo tam strašno drago vvseu6iliš6e pcstavilo, kder Nemcev ni, namreč v Črnovicab v Bukovini. Tukaj so namre6 osnovali na državne stroške nemako univerzo ali vseucilišče med saruirni Rusinci in Rumuni, ki stane na leto 96.000 fl. Visoka aola ima vse, le — dijakov ne! Ravno tako je zastran tamoanje obrtnijske, tudi neinake ,,Gewerbe- acbule", ki potrebuje 36.000 fl. Lani so bili izšolani 3 učenci. Vsak je tedaj davkoplačilce stal pa 12.000 fl. Ali se to ne reče pometati z denarjem, koji se je pogosto po najostrejših ekaekucijah iz ubogih davkoplačilcev iztirjal ? Sedelo je v državnem zboru mnogo nam znanih liberalcev, pa nobedeu se ni oglasil zoper tako ravnanje. Še z veseljem so pritrdili. Vsaj je veljalo nemškej univerzi, nemškej ,,Gevverbeschule" in par nemškim profesorjem k dobrej plači pomagati za uošenje nuemške kulture" v slovanski izbod! Zato pa je tudi dr. Vošnjak pravo zadel, ko je rekel, da so nemški liberalci iz prirojene jim čudne pravicoljubnosti do Slovanov slovenskim Gorenjcem na Eranjskem malo in sploh edino slovenako gimnazijo zatrli, med tem, ko pešici nemških Eo6evarjev, ki veejidel okoli bodijo in ,,lorbeku prodavajo, vzdržujejo uenisko gimnazijo, ki nas stoji 10.300 fl. na leto. Še edeu zgled liberalnega gospodstva pri šolab ! Na Dunaju so ustanovili ,,visoko šolo za poljedelstvo". Človek bi mislil na prvi pogled: ,,glejte, kako liberalci vendar le časi za kmete, za poljedelce kaj storijo!" Ali temu ni tako. Liberalci so aarui to priznali, ker so letoa se uže kesali iu za lasi prejimali zavolj svoje naglice: visoka šola je predraga, stoji namre6 117.000 fl. pa uima učeneev, 6eravno ujej takib kupujejo delivajo6i po 2000 fl. za štipendije. Sklenili so letoa nepiaktično aolo zopet odpraviti, samo tega ne vedo, kako? Neved6 namreč, kam bi a profesorji, ki vlečejo izredno veliko plačo. Eden n. pr. ki je dekan ali ravnatelj, dobiva kot profesor 3500 fl. plače, 1000 fl. osebne doklade, 250 fl. dopolnilne doklade, 500 fl. denarja za stanovanje in kot dekan še posebič 2700 fl. torej skup 7950 fl. na leto. Profesorjcv je 15, potem še pa mnogo pomagačev, splob 45 jako dobro plačanih ljudi. Zato bi se smela re6i ne visoka aola za poljedelstvo, ampak za profesorstvo in liberalec Sues8 je tudi pravo zadel, ko je v državneiu zboru djal, da se v liberalnej dobi preve6 ljudi izgoja in izreja tako, da bi kedaj radi iz državne blagajnice živeli. No liberalci so to sami zakrivili, ker so neizuaeiuo veliko novib služeb izmislili, vsem pa plače pomuožili. In zato jiui ne pomaga nobeno zvijanje! Liberalizem je ljudi omamil, da so izvolili večjidel liberalne poslauce, a ti so šli prijateljev iskat ua stroške davkoplačilcev! Edor še tega ne vidi, ta mora biti res slep in gluh ob enem!' Mu ni pomagati! V inestib in trgih je še takib največ. Emetje vsaj začnejo sprevidati in ae braniti zoper liberalne dobrote, ki ae jim kažejo pri vedno večjib številkah v dačnib knjižicah, 7 padanju cene njihovim pridelkom, na oderuškem razsajanju kapitala, na rasto6em airomaštu, vedno bujšem neverstvu in razudanosti. Mestjan ae tega nič ne vidi. On bere rTagespošto", nNeue freie Presse", ki mu še vedno prekrivajo nevarnost libeberaluib naukov ter kot otroka strašijo z izmialjenim tateimanom: ,,klerikal8tvoa, nnazadnjaatvo" itd. Med tem, ko bodo kmetje bržčas povsod dosedanjim liberalnim kri6a6em dali slovo ali nlaufpoa" bodo meatjaui jako gosto zopet obviseli na liberalnih limanicab. Sinešničar 25. Gost re6e natakarju: pridite sem, Vi mi niate mojega petaka prav izmenili. Natakar: ne morem pomagati, zakaj niste tega brž zapazili, ko sem Vam denarje na mizo naatel, sedaj je prepozno. Gost vstane, vzame klobuk in koraka proti dveram reko6: 6e je Vam prav, tedaj Vam ne delam kriviee, ako piidižim goldinar, ki ste mi ga preveč našteli, z Bogom!