DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER SO. 305 CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 29, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLVI. lusi se bližajo Žitomiru; Ortona je padla Dooliftle na čelu 8. zračne armade lusi so samo 15 milj še od Žilomira, katerega so jim vzeli Nemci pred šestini ledni; Nemci poročajo, da so izpraznili Orlono ob Jadranskem morju. Moskva, 28. dec. — Ukrajinska armada generala Vatu-na se je obrnila južno od Kijeva v smeri proti romunski in ''jski meji. Vatutin grozi, da bo zajel v past vso nemško rtl1ado, ki se še nahaja ob spodnjem Dnjepru. Dosegel je mesto Andruševka, 120 milj od romunske; meje in je sa-PJ15 mii'j oddaljen od železniške proge, ki veže Odeso in ^okratje so si izbrali Nlsednika, klerka in voditelja Cleveland, O.—Sinoči se je lralo k sestanku v hotelu Hol-"•fen 16 demokratskih mest-" odbornikov, da se pogovo-Slede vodstva v mestni zbor-El Prihodnje leto. En demo-™ ie bil odsoten, odbornik iŽek, ki je pa poslal besedo, šel tudi on z večino. rri izbiranju bodočega pred-| lika mestne zbornice so bili Je kandidatje: Pucel, Mudri Wak. Pri prvem glasova-ie dobil Lucak 8 glasov, ICel 5 in Mudri 3. Na ožje °van.je sta šla Lucak in Pu-Lucak je potem dobil ve- voditelja demokratske ve-v mestni zbornici je bil iz-councilman John Mudri, [Ustnega klerka pa John De nter. 1 seji mestne zbornice v se bo pa končno de-tiv»o odločilo, ker bodo tu-'ePublikanci postavili svoje ^date. Toda ker imajo de-patje 17 glasov, republi-Pa 16 in če bodo demone držali skupaj, bodo tu-Pondeljek izvoljeni gornji Nove uradnice ufllštvo Collinwoodske Slo e št. 22 SDZ je izvolilo za l944 sledeči odbor: Pred-Fanny Brezovar, pod-Usednica Gertrude Bokal, taj- Zitomir. Ta železniška, proga, kdtero je z velikimi žrtvami očistil nemški maršal von Mannstein v novembru, je zopet v nevarnosti, da pade Rusom /v roke. Severna ruska armada, ki je pod poveljstvom generala Ba-gramiana vedno bolj izožuje kolobar okrog Vitebska v Beli Rusiji. Nemci imajo iz tega mesta samo eno železniško progo, po kateri se lahko umaknejo skozi Minsk na Poljsko. Ruska poročila trdijo, da imajo Rusi samo pet milj še do Vitebska. * # # Alžir, 28. dec. — Nemci so danes poročali, da so izpraznili pristanišče Ortona ob Jadranskem morju. Po mestu so bili že en teden boji po ulicah med kanadskimi in nemškimi četami. Nemci so še 14. decembra mesito zažgali, toda kanadske čete so se pririnile v mesto ter v bojih mož proti možu potiskali nacije nazaj. Enajst milj proti severu leži pa važno pristanišče Pespara, ki je cilj 8. angleške armade. O Pescare vodi preko Italije glavna deželna cesta v Rim. Peta ameriška armada se stalno bliža važnemu mestu Cassino, ki leži ob glavni cesti proti Rimu. Amerikanci so včeraj zavzeli dve višini. Ameriški bombniki so leteli preko Jadranskega morja in na padli nemške ladje v bližini Za dra. •-o- , Šimenc, 799 E. 155. p- MU 8111, blagajničarka Mausar, zapisnikarica ' Mickovich, nadzornice: Fi-^ Sede j, Josephine Bernot, e r m a n, zastavonošin j a ', Malovrh, zdravnika Dr. .,ln Dr. Opaškar; zastopnici Mo* Nad 4 mil. radijskih tubov za civiliste Washington. — Urad za vojno produkcijo je dovolil za prve tri mesece 1944 izdelati 4 milijone in pol radijskih tubov za civilno prebivalstvo. Ti tubi bodo posebno zaznamovani, da ne bodo šli kam drugam kot za uporabo civilnemu prebivalstvu. John Kramer v nezgodi Sinoči je bil znani vinski treski dom Fanny Brezo-1g0vec, John Kramer v mali avt-n Pauline Mausar, zastopni-;ni nezgodi. Počutil se je že več ^DD na Waterloo Rd. Ger-|fiasa sjab0) pa se je peljal z av-«okal, zastopnici za SanSitom v K0minovo lekarno na St. Urekin Julia Makuc. jc]air Ave. in Addison Rd. po laNa bolniški postelji j zdravila. Ko se je vračal do-11 Pred božičem je bolezenImov, je njegov avto zadela ulic-°žila na bolniško posteljo na železnica na 63. cesti. Mr. • 5no Stiftar, 5810 Dibble!Kramarja so odpeljali v Mt. Nravstveno stanje se ji je1 Sinai bolnišnico, kjer so pa ^oliko izboljšalo. Rada bi ugotovili, da ni dobil resnih po-jo prijateljice objškodb in se bo danes že vrnil Zopet je tukaj! V nedeljo 16. januarja bo priredil Euclid Rifle klub srnjakovo večerjo z lovskim plesom, kot je to običaj mnogo let. Vstopnice si preskrb it e pravočasno! Dobite jih pri vseh članih kluba. Kdor je že bil na teh prireditvah, naj gleda, da bo tudi 16. januarja tam. Dva mogočna srnjaka, sta dala življenje v Pennsylvauiji za ta banket in take večer je se ne sme zamuditi, pravi predsednik Jim. -o-t— Italijanski državljani lahko služijo odslej tudi v ameriški armadi Washington. — Vse naborne komisije so dobile od urada za obvezno vojaško službo navodilo, da lahko rekrutirajo italijanske državljane za ameriško rmado. Ti so bili dozdaj smatrani kot sovražni tujci. Odkar je pa Italija priznana kot soboritel jica zaveznikov, jim je status sovražnih tujcev odvzet. Vojni oddelek bo še naprej odklonil za službo v ameriški armadi one sovražne tujce, ki se protivijo služiti v ameriški bojni sili. Ako pa kdo sam želi vstopiti v ameriško armado, ne bo poslan v tak kraj, kjer-.bi stii morda boril proti svojim rojakom ali sorodnikom. Samo japonski državljani nimajo vstopa v ameriško armado. -o-- Rusija dcbi mnogo orožja iz Amerike Washington. — Rusija je dobila do 31. oktobra iz posojilnega sklada za $3,550,443,000 raznih potrebščin. 56 odstotkov je bilo vojnih potrebščin. -o- Vile rojenice Pri družini Mr. in Mrs. Wm. Buehner, 1045 E. 62. St., so dobili zalo hčerko na 24. decembra. Materino dekliško ime je bilo Mary Baraga. Mati in dete se dobro počutita v Glenville bolnišnici. Poznana Mrs. Frances Baraga je s tem postala že četrtič stara mama. Naš po-klon! 14 obletnica V četrtek ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Frank (Lindy) Mer-har v spomin 14-obletnice njegove smrt. Roosevelt molči o svojem L terminu Washington.—Ko so predsednika Roosevelta vprašali včeraj pri konferenci časnikarjev, na to vprašanje ni odgovoril. Obrnil je pa pogovor na new deal in postavil sebe v vlogo starega doktorja, ki je zdravil bolnika—Zed. države—ki je bolehal na nevarni notranji bolezni leta 1932 in 1933. Na 7. decembra 1941 je bil pa ta bolni k, je nadaljeval predsednik, v nezgodi, kjer si je polomil nekaji kosti. Poklicati je bilo treba novega zdravnika, kateremu je bilo ime: Doktor Dobi Vojno! Ta zdravnik je spravil bolnika na noge in je že na potu okrevanja. -o—,- Podmornice so potopile zopet 12 ladij Washington.—Ameriške podmornice imajo v kredit nadalj-nih 12 japonskih ladij, katere so potopile na Pacifiku. V tem številu je en rušilec, dva velika tankerja, en velik tovorni par-nik in druge ladje. S tem je naraslo število potopljenih ali poškodovanih japonskih ladij na 536 v tej vojni. -o- Armada bo obratovala železnice, če bodo šle unije na stavko Washington, 28. dec. — Ar- odpovedali stavko. General Ira Eaker, ki je dozdaj poveljeval 8. zračni ar-' madi v Angliji, bo vrhovni po-1 veljnik zavezniške zračne sile v j Distilerije jemljejo več žganja iz skladišč Washington. — Tekom meseca novembra so vzele ameriške distilerije iz skladišč 214,000 ga. Ion dobila plačan glon žganja. -o Washingto n.—Predsednik Roosevelt je imenoval generalnega majorja Jamesa Doolittla vrhovnim poveljnikom 8. ameriške zračne armade, ki se na- madno poveljstvo bo rabilo vo-haja v Angliji Doolittle je do- jaštv0( da bo obratovalo želez-zdaj poveljeval ameriški zrač-lnice< -e ge bo tQ izkazalo po_ ni sili v Severni Afriki. >trebno. Tako je izjavil vojni tajnik Stimson, kateremu je naročil predsednik Roosevelt, naj prevzame železnice vzpričo i grozeče stavke železničarjev. Sredozemlju. James Doolittle je bil oni, ki j Stimson je izjavil, da ne gle-je vodil lanskega aprila zračni j de, kaj se zgodi, železnice bodo i vse obratovale s polno paro. Pripravljeno je že vojaštvo, ki jima izkušnje pri železnici, da J zasede vsa izpraznjena mesta. |Vojaki bodo opravljali službo | v uniformah in ob svoji voja-Buenos Aires, Argentina. —' ški plači. Železniški delavci, ki Dne 12. okt. t. 1. je bil pokopan bodo ostali na delu, bodo dobili Anton čebron. doma iz >Cirnič, ki isto plačo, kot je bila v veljavi je umrl v umobolnici. V Argen- ob sedmih zvečer v pondeljek, tini je bil deset let. ko je armada prevzela železni- Buenos Aires, Argentina. — ce. Rojak Cvetko Keber, doma iz „ , , , , , ... . . „ ........ To pomeni, da bodo dobili Bukovice pri Gorici, ie dobil pi-'vl . •• . ■ ...... 1 . , , . .1 clam umie strojevodi] m tram- napad na Tokio, kot znano. Zdaj bo sodeloval pri invaziji na Evropo. -o- Iz raznih naselbin smo od svoje sestre, ki mu piše, da je sama doma. Očeta, ki je star 65 let, so internirali in sploh so vse moške v Bukovici odgnali' v internacijo nekje pri Rimu. Joliet. — Dne 11. dec. je umrla Frances Mandel, roj. Jeršin, stara 78 let in doma iz Čateža pri Zaplazu na Dolenjskem. V Ameriki je bila 44 let in tukaj zapušča moža, štiri sinove, dvo hčeri, 17 vnukov in devet pra-vnukov. menov 4 cente več na uro in 5 centov za overtime, kot jim je že prej o b 1 j ubil predsednik Roosevelt. Ti dve uniji so se podvrgli odloku predsednika in Ako bodo pozneje tudi druge unije dobile to zvišanje, se še ne ve. Vsi železniški uslužbenci so zdaj vladni uslužbenci in ako bodo tri unije, ki še niso odpovedale stavke, vztrajale na tem, bodo imele opravka z vojaško oblastjo. Vojni tajnik Stimson je dal sedmim predsednikom železniških družb čin polkovnika in bodo kot taki nadzorovali razne železniške proge. General Somervell, katerega je vojni tajnik Stimson imenoval, da nadzoruje obratovanje železnic, je izjavil: "Mi bomo obratovali železnice in se ne bomo vtikali v nobene delavske spore." Od 20 železničarskih unij, se jih je 17 podalo, da naj predsednik Roosevelt sam odloči v njih zahtevah po boljši plači in so odpovedale stavko. Tri unije pa še vzdržijo, to so unije sprevodnikov, kurjačev in pre-mikačev. Te unije štejejo 150,-000 članov, ostale unije pa 1,450,000. General Motors Corp] C. E. Wilson, je pripovedoval, da bo ta korporacija zaposlila po vojni Duluth, Minn. — Pred nekaj i 400,000 delavcev in da bo inve-dnevi je v bolnišnici v Evelethu stirala $400,000,000 za produk-. umrl Štefan Praznik iz Gilberta,j cij0 avtomobilov. Izdelovali bo-žganja. Vladna blagajna je star 86 ]et in rojen nekje na Do-! do zacmje modele pred vojno, ila plačan davek od 5,572,000 lenjgkem y Soudanu se je pri ; rudniku zadet od kapi mrtev ' zgrudil rojak Švajgar. — V du- General Motors priprav-,2,825,000 delovnih dni lja ogromno dela j izgubljenih v stavkah Janesville, Wis. — Predsedniki Washington.—Vladni urad za cTel^skostatistiko je izračunal, da je bilo v Ameriki tekom novembra 300 stavk, katerih se je udeležilo 500,000 oseb. S KONČNO STA SE PA LE NAŠLA St. Louis. — Lexey Politte in Teresa Boyer sta sklenila, da se bosta poročila. On je vdovec, ona vdova. Poznata se še izza mladih let. On ima 8 otrok, ona 10, oba skupaj imata 48 vnukov, ženin je star 78 let, nevesta 75/ -o- NJEGOVA ŽELJA SE MU JE IZPOLNILA Boulder, Col. — Na gazolin-sk0 postajo E. P. Bakerja je prišel ropar, ki mu je nastavil samokres na prsa in zahteval: "Daj mi vse, kar imaš!" Baker ga je ročno ubogal in mu dal vse, kar je imel moči v pesti — po 123 ce bi ^obiskale I domov. nosu —o- Kupujte vojno bonde! luthski bolnišnici St. Mary's je dobro prestal operacijo sin rojaka Junkota z Elyja, ki se je začasno povrnil od vojakov. V isti bolnišnici ležita rojakinji Jane-žič iz Eveletha in Blatnik iz New Dulutha. Norwalk, Conn. — Pred dnevi je v tukajšnji bolnišnici umrla Katie Delia Penna, roj. Pajer in doma iz Kranja. Zapušča mo-1 ža, sina v službi Strica Sama nekje na Pacifiku, omoženo hčer, brata v Brooklynu, N. Y., in sestro v New Canaanu, Conn. Milwaukee. — Pred dnevi jc umrla Štefanija Miklavčič, stara 43 let in doma iz Viča pri Ljubljani. Zapušča moža. hčer j in dva brata. — Dalje sta umrla i Anton Povše in dveletni Gerald Urbančič. Bivši suženj, star let, je umrl Chattanooga, Tenn. — Mark" Thrash, 123 let star za- tem je bilo izgubljenih za produkcijo 2,825,000 delovnih dni. --o- KDO NEKI JE VZEL RAZLIKO CENE Omaha, Neb. — Neka ženska "Uncle je pred enim letom oddala tri od-višna avtna kolesa, kot je zahtevala vlada. Za vsakega je dobi- morec in bivši suženj je tukaj umrl in pokopali so ga z vojaški- ]a po $1.27. Te dni je dobila do mi častmi. Oddelek vojakov iz Fort Oglethorpe, Ga., je streljal salvo ob njegovem grobu in kor-poral Jim Bryant mu je zatrobil k počitku. Rojen je bil 25. decembra 1820 v Virginiji. -o--i Vesela vest Mrs. Ana Ponikvar, prej. Ko-matar, je povila na božični dan voljenje, da- sme kupiti drugo obrabljeno avtno kolo. Zanj je dala $5. Po številki na kolesu je dognala, da je bilo to njeno kolo, za katerega je dobila samo $1.27. -o- četrta obletnica V četrtek ob sedmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za. opoldne krepkega sinkota. Pra- pokojnega Josepha Beseničarja vijo, da je vse zdravo in veselo. Čestitamo! Pripovedujejo, kako so potopili Scharnhorst London-Angleška admirali- hoteli Nemci zopet pobegniti, nomer poročale njeno pozicijo, a daje kredit za uničenje so Angleži spustili v ladjo tor- Tedaj je prrplula na pozorisce •x, ' UJ« ,pHp ki SO ladjo poškodovali, mogočna ladja Duke of Yoik, Vršajev pogreb V četrtek dopoldne ob desetih bo pogreb Thomas Vršaja iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na Kalvari-jo. v spomin četrte obletnice nje-igove smrti. Peta obletnica V soboto 1. januarja bo daro-rava v cerkvi sv. Kristine ob enajstih maša za pokojno Mary (Minka) Gerl v spomin 5. obletnice njene smrti. !£50 for t month*. Cleveland by mall $4.00 for t month* C. S. and Canada $2.00 for S month«. Cleveland by mall $2.25 for S months Cleveland and Muclld by carrier $8.50 per year. $1.50 for $ month«. $2.M for • month« _____Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1809, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. «r. 83 No. 305 Wed., Dec. 29, 1943 Deli in vladaj Težko je razumeti zadržanje Rusije, ki se protivi organiziranju evropskih držav in državic v močne federacije. Morda se tudi Kremelj ravna po geslu nekdanje Avstro-Ogrske — deli in vladaj — da bo z ločenimi lažje obravnaval, kot pa če bi bile združene v solidne federacije. Navadnemu človeku je tudi težko razumeti postopanje Moskve, ki je sklenila s Čehoslovaško 20 letno vzajemno pogodbo in da vabi tudi Poljsko, naj bi sklenila z Rusijo enako pogodbo. Na konferenci v Moskvi, če smo prav razumeli iz poročil, so se gg. Hull, Eden in Molotov sporazumeli v imenu svojih vlad, da se bodo zavezniki izogibali sklepanju pogodb s posameznimi državami. Tako sklepanje vzajemnih pogodb namreč diši po iskanju oblasti, ter daje to povod drugim državam, da bodo delale enako in kmalu ne bo drugega, kot stara pesem med svetovnimi diplomati — zveze in pakti, da se doseže ali skuša doseči premoč na tem ali onem kontinentu. Ta dnžava se bo zvezala z ono in tretjo, pa se bodo ustrašile druge in bodo začele iskati zvez proti prvim. To ni pa,nič drugega kot priprava za novo vojno, da se preskuša moč in da se premočne države nekoliko oslabi. Torej na moskovski konferenci so se zastopniki Zed. držav, Anglije in Rusije zedinili na tem, da se takih zvez med posameznimi državami ne snuje, ampak naj bi vsi delali na tem, da se osnuje po vojni skupna organizacija držav, ki bi vse delale na to, da se vzdrži svetovni mir. To bi bila nekaka liga narodov, ki bi bila res organizacija proti bodočim vojnam, v kateri bi bile včlanjene male. in velike države, ki bi nastopale proti vsakemu napadalcu ali onem, ki bi hotel rožljati s sabljo. Kljub temu sporazumu je pa začela Rusija sklepati vzajemne pogodbe s svojimi sosedi. S Češko jo je že sklenila, zdaj snubi Poljsko. Kaj bo naredila Poljska, se ne more še reči. Poljski premier je na potu v Washington, da se bo glede tega pogovoril s predsednikom Rooseveltom. Med Poljsko in Rusijo ne vladajo ravno najlepši sporazumi, diplomatski odnošaji so bili celo uradno prekinjeni med obema vladama, ko je Poljska zahtevala preiskavo glede pokolja 10,000 Poljakov, kar je skušala Nemčija zvreči na Rusijo. Med Rusijo in Poljsko je tudi trenje radi meje. Dočim zahteva Poljska, da dobi vso PoJjsko nazaj, kot je bila pred vojno, pa ima Rusija namen obdržati vse tisto poljsko ozemlje, ki ga je vzela, ko sta si Hitler in Stalin razdelila Poljsko. Zed. države so glede tega na strani Poljske, vsaj dozdaj so bile. Vprašanje je, če se bodo vdale pritisku Rusije, ali bodo držale s poljskim narodom. Tukaj se bo videlo, koliko bodo velesile držale, svojo besedo. Poljska je bila prva država v Evropi, ki se je uprla Hitlerju in je radi tega strašno trpela in še trpi. Za vse to ne zahteva drugega kot samo svoje pravične zahteve, svoje; stare meje. Ako bodo mogočni zvezni-ki prezrli zahteve poljskega naroda, ako bodo prezrli pravične zahteve Jugoslavije in drugih malih narodov, če bo to njim drugače kazalo iz političnih in vojaških ozirov, potem bodo poteptali prav tiste principe, za katere se bije ta svetovna vojna. Ako bodo mogočni zavezniki dosegli svetovni mir na rovaš malih narodov in prav radi tega, ker so majhni, ker torej nimajo pri stvari nobene besede, bo to kaj lahko. Toda to bo pa tudi zasejalo seme nezadovoljstva, ki bo vzklilo in razjedlo solidno stavbo, najsi izgleda še tako močna. Svetovni mir, trajen svetovni mir more biti mogoč in trajen samo tedaj, če bo dosežen na podlagi pravice za vse, za male in velike. Moč se vzdrži na krmilu s silo in sila ni nikdar trajna. še organizacije, ki v prvi vrsti niso bile ustanovljene zato, da bi se vtikale v kako politično akcijo, razdor, ki bo imel morda še velike in usodepolne posledice. Mi smo svarili — ne upregajte naših podpornih organizacij v politične akcije. No, svanilo ni zaleglo nič. Zdaj sklicuje SANS za 8. januarja v Chicago sestanek širšega odbora. To nima zdaj prav nobenega pomena. Je prav tako, kot bi šli naročat gasilski stroj šele takrat, ko hiša že gori. SANS oziroma njega izvršni odbor je zagazil na starnpota in zdaj sklicuje na posvet širši odbor, ki polomije ne more več popraviti in jo najbrže tudi popravljal ne bo, ker tudi na tem sestanku bosta imela glavno besedo Kristan in Adamič, ki sta SANS spravila tje, kjer je. Hiša, ki gori in ki se ne d2 več rediti, naj pogori do temeljev. Na starem pogorišču naj se pa zgradi novo in moderno stavbo. To bi bil edini izhod. Vemo p& že naprej, da ljudje v goreči hiši ne bodo našli vrat na prosto in vemo, da so tudi te naše besede — bob v steno. 4 11111111* I M. M I I..I..I..M..!^M-M. Wt»IvM M..M,-M..t BESEDA IZ NARODA Ill.llll l l l.l j.i l. lMji.l,,* Lokalni odbor št. 2 JPO-SS, "Na p°moč> moji zvesti sinovi in hčere!" Ta srce pretresujoč klic prihaja k nam preko mor- Bob v steno! • Kdor se spominja nekaterih naših člankov pred sklicanjem za Slovenski narodni kongres, si bo priklical v spomin naše opetovano svarilo, da je sklicanje veliko prezgodaj. Sklicatelji so dali narodu komaj dva meseca časa, da se pripravi in pride na zborovanje pripravljen. In potem, ko smo videli, da naše svarilo ne izda nič, smo apelirali na sklicatelje, naj bi bilo to zborovanje samo nekak javni sestanek in predpriprava za končni kongres. Tudi to ni nič pomagalo, in potem smo zapisali, da niso bile izbrane prave osebe v izvršni odbor, ker jim narod ne bo sledil. Tudi v tem smo imeli prav, kot je videti. SANS, ki se je rodil na tistem kongresu res obstoji, toda na celi črti se je izkazalo, da smo imeli prav, ko smo zapisali, da tistim izbranim osebam, vsaj nekaterim, ki pa, žaJibog igrajo glavno vlogo, narod ne bo sledil. Koliko naroda ima danes SANS za seboj? Bore malo. Če bi danes izvedli glasovanjem med ameriškimi Slovenci, pa. bi pronašli, da nima za seboj niti 25', vsega naroda. Torej vidimo, da je bila vse skupaj ponesrečena stvar in ako bi biti poslušali lansko leto sklicatelji pametne nasvete in šele danes sklicali prvi kongres, bi ta zaključil nekaj povsem drugačnega. In kar je najbolj važno: od 5. in 6. decembra 1942 pa do danes ne bi zamudili absolutno ničesar, ker SANS od takrat pa do danes ni napravil prav nič razen, da je zašel v kalne komunistične vode. In kan je dalje povzročil je razkol med ameriškimi Slovenci, ki ni bil v naši zgodovini še nikdar tako globok in tako širok. Zasejal je med na- Te vrstice so predvsem namenjene našim lokalnim društvom. Še v novembru so bila razposlana vabila ali pisma na posamezna društva, ki zborujejo v st. clairski okolici, s prošnjo, da bi se društva na svojih letnih sejah spomnila naše nesrečne stare domovine in naših trpinov. V omenjenem pismu sicer ni bilo ponovne razlage o pomenu naše akcije, ki jo vrši Jugoslovanski pomožni odbor-Sloven-ska sekcija. Upam, da je vsakemu našemu rojaku in rojakinji do sedaj že znano delovanje te človekoljubne akcije. Vse, kar je pri tem potrebno, je to, da se naš, tu naseljeni, narod prebudi in zave velike potrebe, v kateri sedaj živi naš nesrečni in na križ pribiti slovenski narod v teptani in s krvjo nedolžnih žrtev obliti Sloveniji. Bratje in sestre, ali se smemo še nazivati "brate in sestre," če v tem času, ko mi pri-lično živimo še v izobilju, pozabljamo na svoje, nesrečne brate in sestre taim onstem morja? Če pozabljamo na svoje nesrečne brate v tej uri trpljenja, potem pač velja tudi za nas tisti izrek, ki pravi: "bratstvo se neha pri dolarju ..." Ali bomo res ameriški Slovenci in Slovenke dopustili, da bi gornje besede kedaj veljale nam? Upam, da se to ne bo nikdar zgodilo, kajti to bil največji pečat sramote za nas vse. Gotovo so marsikateremu zavednemu rojaku in rojakinji, ko je na božični dan sedel pri lepo obloženi mizi, nehote ušle misli tja preko morja v njegovo rojstno vasico, ki je danes mogoče le še kup pepela. Misli so odhitele k onim našim nesrečnim rojakom, ki na božični dan niso imeli niti skorjice kruhu, s katerim bi si utešili glad. Gotovo so na ta dan pohitele naše misli k našim nesrečnežem, ki se skrivajo po gorah in gozdovih, kjer gladujejo in prezebajo, med tem, ko se mi veselimo in zabavamo pri topli peči s polnim želodcenu Brat, sestra — ali bo^ta v takih okoliščinah preslišala klic naše nesrečne domovine — "Na pomoč!" Ali nam je resnično že okamenelo srce, da ne čutimo več za svojega najbliž-njega rojaka — za brata in sestro, ki sta danes begunca in preganjanca na svoji lastni grudi. Če nas je blagostanje, v katerem živimo v tej naši svobodni novi domovini, res že tako zaslepilo, potem se pač ne smemo več nazivati bratje in sestre. Potem moramo tudi pozabiti, da smo sinovi in hčere dobre slovenske matere, ki je imela in ima se danes vedno odprto srce in odprte roke do siromaka ter je bila in je še danes vedno pripravljena pomagati, kjer je bila njtna pomoč potrebna. Danes pa je vrsta na nas— ameriških Slovencih — da se pokažemo, če smo res sinovi in hčere te dobre slovenske matere. Danes nam ta naša mati Slovenija kliče preko morja: j a, pošilja pa nam ga naša mati — Slovenija. Ta grozni klic — na pomoč — se izvija iz njenega izmučenega in krvavečega srca. Ali ga bomo preslišali? Kot sem že omenil, razposlana so bila pisma na posamezna društva v naši okolici. Nekatera društva so se prav častno odzvala, tako z darovi, kakor tudi z novoizvoljenimi zastopniki. Je pa še vedno precejšnje število društev, ki do sedaj še niso poslala poročila o sklepu svojega društva. Na ta društva posebno apeliram, tla to store čimprej in da potem tudi še posebej opozorite svoje zastopnike, da se gotovo udeleže letne seje Lokalnega odbora št. 2 JPO-SS, ki se bo vršila zadnjo nedeljo v mesecu januarju (30. januarja 1944) ob dveh popoldne v spodnji dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Vsi zastopniki in zastopnice, ki boste brali te vrstice, pa si zapomnite datum glavne seje in se je tudi gotovo udeležite, kajti posebnih vabil se ne bo pošiljalo nikomur. Opomjiil pa vas bom gotovo še parkrat pred sejo in to potom našega lokalnega časopisja, ki nam v ta namen dobrohotno daje svoje kolone na razpolago. Naj za danes zadostuje. Želim vam vsfem prav srečno novo leto 1944 z željo in upanjem, da nam bo leto 1944 prineslo zaželjeni mir in da nam bo mogoče nuditi pomoč naši nesrečni stari domovini, za katero zbiramo že zadnjih par let. Na pomoč! Frank A. Turek, tajnik -o- Naša katoliška društva in SANS Cleveland, O. — Prav pogosto se slišijo te-le besede: katoliška društva in sodelovanje z SANS-om . . . in marsikdo se vprašuje, če to dvoje sploh gre skupaj ? Po mojem mnenju ne. Naj pa vsak sam dobro premisli in potem naj svoje misli pove tudi drugim. Ker smo v svobodni deželi, lahko izražamo svoje misli svobodno tako v besedi kakor v pisavi. To je svoboda in naš privilegij, katerega nam za sedaj ne more še nihče vzeti in nihče nam ne more ubraniti, da bi ne smeli izraziti svojih misli. Dne 19. decembra 1943 sem se bil udeležil sestanka skupnih društev KSKJ, ki se je vršil v novi šoli'sv. Vida. To je bil sestanek uradnikov in zastopnikov društev iz države Ohio. Bil je javno sklican Po društvu sv. Vida št. 25 KSKJ in sicer v lokalnem dnevniku Ameriška Domovina. Zato pa me je zanimalo in sem se tudi jaz udeležil. S prijateljem sva se skupno odpelja-ia na to zborovanje, ki se je pričelo kmalu po tretji uri omenjeno nedeljo, kot je bilo naznanjeno. Predsednik društva sv. Vida je odprl zborovanje ter nam pojasnil namen tega sestanka, obenem pa nam je povedal tudi mnenje njihovega društva in pa sklepe, ki jih je društvo sv. Vida št. 25 KSKJ sprejelo v tem ozi-ru. In ko je društvo postavnim potom hotelo svoje sklepe priobčiti v svojem Glasilu KSKJ, mu je bilo to odklonjeno. To nam je predsednik najprej povedal. Nato pa je izrazil željo, da se za do-tično zborovanje izvoli odbor in predsednik zborovanja, ki bo vodil nadaljno razpravo o stvari, v katere namen je bilo to zbora-vanje sklicano. To se je tudi izvršilo in izvoljen je bil odbor iz uradnikov in zastopnikov različnih društev KSKJ, ki spadajo v vse štiri slovenske fare v Clevelandu. Nadaljno zborovanje je bilo zelo zanimivo in obenem pa tudi zelo žalostno, žalostno v prvi vrsti zato, ker imamo svoje lastno jednotino Glasilo, pa ne smemo v njem povedati svojih misli in želja. Na tej seji je bilo tudi povedano, da so bili razni protesti, ki so jih poslala društva na uredništvo našega Glasila, vsi odklonjeni. Dalje je bilo povedano na tem sestanku, da naši duhovniki, ki so poslali svoje spise in poročila v Glasilo, niso dobili prostora v istem, čujte! v katoliškem glasilu, pa naši duhovniki, voditelji katoliškega naroda, pa niso dobili prostora in to v Glasilu, za katerega plačuje članstvo samo. Da, vsi navzoči smo bili naravnost razočarani nad tem postopanjem in takim poročilom. Dalje se je potem razpravljalo glede poslovanja in delovanja SANSa. Vsak navzoč društveni uradnik in uradnica se je odločno izrazila, da so proti temu, da bi se še nadalje podpiralo SANS. Na to je. šel predlog v tem smislu na glasovanje in vsi navzoči so dvignili svoje desnice, da K. S. K. J. ne sme več podpirati politične organizacije SANS. Tak je bil sklep teh navzočih članov in članic na tem shodu. Rečem samo to, da to je bila moč in odločna beseda zaslužnih mož in žena naše katoliške jecl-nete in te se mora tudi vpošteva-ti. Nadaljnih sklepov tega shoda pa ne bom jaz poročal, ker nisem bil v to določen, vem pa gotovo, da bo vse objavljeno. v naši stari domovini. Med temi žrtvami je tudi devet duhovnikov (kolikor je do sedaj znano) umrlo nasilne smrti. Bog ve, koliko je še drugih žrtve, za katere pa še ne vemo. Ali naj to katoliški narod potem še denarno podpira? Ne. Nikdar ne! Naš narod v stari domovini zelo trpi in nas z odprtimi rokami in žalostnim srcem prosi in kliče preko morja — pomagajte, lakote umiramo. Rešitev bo le potom organizacije slovenskih župnij. Dajmo hitro in veliko dajmo ! Anton Meljač. -o- Klic na sejo Za svojo osebo rečem samo to, da je pač žalostno, da moramo sklicavati take shode v namen kot gori omenjeno. Zakaj pa imamo'potem svoje lastno Glasilo, če se ne smemo v njem tudi v bran postaviti? Da, tako daleč smo prišli, da če hočemo imeti svoje želje in društvene sklepe priobčene, se moramo posluževati drugih listov. Kdo je temu kriv? Ali je to lepo? Ali je to za napredek naše Jednote? Ali je to koristno in priporočljivo za našo organizacijo? čemu se sme od politične organizacije vse pri-občati v našem Glasilu in poročila naših društev pa se ne sme omenjati v katoliškem Glasilu, ki ga članstvo vzdržuje. Našim duhovnikom je prostor, za pri-občanje njih lepih in koristnih člankov, odklonjen — čemu? SANS ima v Glasilu KSKJ prostora za svoja poročila kolikor ga hoče, a za poročila Pomožne akcije slovenskih župnij v pomoč bednim in revnim pa ni prostora v katoliškem glasilu. Kdo to zabranjuje? članstvo KSKJ, kaj boš ti reklo k tem mojim mislim — ali imam prav, ali ne? Svoboda govora in tiska je še vedno v veljavi v Ameriki. Članstvo, povej ti, ki plačuješ za svoje Glasilo, smeš ali ne smeš izraziti svoje mnenje v njem? Geslo KSKJ je "Vse za vero in narod!" Bodimo vendar svoji in le glejmo vsi za napredek in koristi naše dične organizacije Kranjsko slovenske katoliške jednote in svoje misli in želje izražajmo svobodno v svojem lastnem Glasilu. Drugo pa, kot je zadeva SANSa, pa prepustimo drugim, ki se za to zanimajo. Beseda boljševiki, ali komunisti ali po novem partizani je nekaj, kar bi ne smelo biti imenovanega v našem katoliškem Glasilu. Tisti, ki nosijo ime "partizani" so pomorili že na tisoče nedolžnih žrtev — Slovencev in Slovenk — Hubbard Rd. — V zadnjem poročilu (hubbardskih novicah) ste čitali poročilo o naših volitvah in kabinetnih uradnikih. Upam, da smo izvolili najboljše moči v ta naš kabinet. Nekateri so se že oglasili pri našem poročevalcu v znak zadovoljstva in priznanja za njegovo veliko in trudapolno delo, ki ga vrši s poročanjem. To delo je res naporno in ga je tudi precej. Naši kabinetni uradniki so vsi j ako priljubljeni in družabni, zato bi pa tudi storil zanje vse, kar se le da. Vse to pa samo zato, da se ohrani med nami medsebojno prijateljstvo in pa najboljši sporazum. Prepričan sem, da ne bo noben sitnaril in delal kake zdražbe med nami. Pri našem poročevalcu se jfe bil oglasil tudi naš "purger-majster," to je, Mr. Strojin in sicer s precejšnjim in reči moram prav času primernim božičnim darilom. Saj sem vam že zadnjič povedal, da je Tony Strojin, ki ima svojo gostilno tam doli pri jezeru, sedaj ponovno izvoljeni župan na Hubbard Rd. Seveda z njim pa je bila tudi njegova prijazna gospa županja. Obema prav lepa hvala za obisk in pa tako pomembno in prikladno darilo. Obenem pa mi je naš gospod župan naročil, da naj v našem glasilu. Ameriški Domovini, sporočim vsem odbornikom, ka kor tudi njih soprogam in prijateljem* da je sklical kabineto sejo, ki se bo vršila na starega leta večer, to je, 31. decembra 1943. v njegovih prostorih, za katere menda j a vsi veste, kje so. Torej odborniki, iz tega raz-vidite, da smo pozvani in na-prošeni od našega župana, da se te seje gotovo udeležimo. To bo prva kabinetna seja in je res želeti, da bi se je vsi odborniki tudi udeležili, da se bomo tako bolj seznanili med seboj ter se prijateljsko med seboj pogovorili, kako bomo "ronali" v prihodnjem letu, da bo kar največ zaleglo. Tega važnega sestanka pa se lahko udeleže tudi naši prijatelji iz Clevelan da in jih tem potom tudi prav prijazno vabimo. Torej upoštevajmo ta župa nov ukaz in nasvet in na svidenje pri Mr. Strojinu na starega leta večer. Frank Leskovic, poročevalec. P. S. Naš prijazni Tone je obljubil, da bo za ta večer po,-skrbel za dobro jedačo in pijačo. Pravi, da ne bo ničesar manjkalo. Če bi pa slučajno kaj zmanjkalo, da bo pa stopil k jezeru in vlovil nekaj rib, katere bo prijazna Mrs. Strojin kaj ročno spekla ali spo-hala. -o-- ker ta prireditev bo prva, odkar stoji nova stavba v prostQrih, na katerih ni nobenega dolga, (razven delnic). Da pa ne bo kdo mislil, da si podpisani prisvaja kredit za to, vam na tem mestu povem, da NE. Delali in žrtvovali smo VSI. Dobro vodstvo, pošteno delo in zaupnost delničarjev je (Nadaljevanje na 3. strani) uimHii"""1"* , verjamete aT pa ne -^minimumiH"' To pišem v pondeljek po pi'a" znikih. Slab dan je bil danes. Časopisi poročajo o nesrečah preko praznikov, ki niso bile Pa nič v primeri z ono, ki se je zgodila pred našim oficom danes. Neka dobra duša, ime moram iz važnih strategičnih ozirov za-molčati, je šla v državno dobrodelno štacuno in tam, Bog ji daJ zdravje, kupila dva pajntka železne pijače. En pajnt zase, enega je pa žrtvovala našemi vedno žejnemu uredniškemu m u pravniškemu štabu. Kdo Pra" vi, da so dobre roke že ohromele, ali da so usmiljena slovenska srca že otrdela? Še davno ne! < Po vsesplošnem blagrovanju in iskreni zahvali tej dobri slovenski dušici, smo se razšli. - ^ pajnt je romal'v železno ker jo štejemo prav toliko ^ ^ gotov denar, dobro slvensko s- 2e je pa odšlo s svojim PaJ1 domov, globoko ginjeno nad liko hvaležnostjo, ki jo ,ie zoval naš ofic. Zunaj pred se je pa zgodila strašna nesr<;c/ ki je zbudila splošno simPa™_ pri vseh, ki so to nesrečo za hali in zagledali. Pajntek se J :iamreč tej dobri osebi na M}^ ;asnjen način izmuznil in ^^ :ia tla, tekočina je pa scur!Jalf obcestni kanal, od tampa > , m./, 2» izka-ati L v nass slavno jezero, kjer bo tolik0^ ^ Euclid, Ohio Kakor ste že videli v našem oglasu, da bomo na starega leta večer sežgali zadolžnico (Mortgage) Slovenskega društvenega doma v Euclidu, Ohio. Odkar smo si postavili ta dom, smo imeli že več priredb, katere je ljudstvo posetilo v velikem številu in tako pripomoglo do današnjega .napredka. Ampak za nas vse je pa ta prireditev najbolj pomembna, legla, kot kapljica v m°rJ"na. kjer gotovo ne bo vzeta na t nje s takim dopadajenjem- ^ bi bila, recimo, pri našem^.^j Jaz nesreče z lastnimi je, usodi "v nisem videl in sem vsa.1 ne- žen, da je nisem, imam ^]oveI1-kaj poštenih in grčavih s vesti- skih besed manj na J./i pajnta in inako se mi Je b sem pa :ocu uiaiij "" stafl' gledat zemeljske os™ . lo • ,P MoJe pri pogledu na cepin . ' aC]etim iskreno sožalje vsem PrlZ' preostalim. Dotična dobra ^ ša nam je prišla Poveda straŠil sreči. Nisem se toliko i ge žalostnega dejstva, kct ^ tgkrat ustrašil misli, ki mi Je_ ^ je treščila v glavo, namreč zdaj ko je prišla dobrotnica z^ ubila svoj pajnt, po naseg ■ ^ kla pa ni nič, jaz je Pa sem hotel na to-napelJ8^8^ bj Dobrota je res sirota bila šla tista dobra duša ^ bj pa.intoma naravnost do) ^ imel doma obe stekleni«' nima pa nobene. i (]0bre^ nih Jaz, ki nimam tako j*^- rok> bi bil ni srca m ne tako radodai' kot ta naša dobrotnica- ........................i f ie ii«*" brže napravil tako, koi j . p0. tisti fantek, ki ga Je ^ čoko-slala v štacuno po dva ^ kos čokolade. Rekla mu je, da j^j^gov. zanjo, ne kos pa naj 0 ci0m°v' Fantek je prišel Prfe" Iof & "Kje imaš pa čokol^0 vpraša mama. "Snedel sem jo!" "Pa oba kosa?" "Ne samo svojega niso imeli," se je pa ie odrez^ . ^ ki mu mati niti zamer ravi-gla. Tako bi bila -ca la tudi ta naša dobrin jnt, . . . ,,v.;i>i en 1 prej naj bi bila ubila ^ jn re- potem pa prišla v na®klj cla ine kla: "Da ne boste re*^ ku; ne mislim na vas, sem ^ ^ bi pila en pajntek pU^- ^vr se ji, seveda, na vso kra- ljevali in ko bi jo pov ^ zih večne hvaležnosti vi ^ kje ima pajnt, bi reW- ^ azbit! Mi J ne c a>i. zunaj leži raz žal, pa pomagati se se mi je ravno vas i ^^ svojega sem Pa> hvH ' šila." Jjj*^ h 'o i, n i- 1-10 j iu o-1Š o, ot r-m ,0-a-iti •a,' j« .u- je ločil IŠS ja-ifl cot mi Jene- 311- gel ike •ilo oje ;im cluneal se rat je je Re-iii" ,bi ■nia bi aKo Lovrač Spisal JAN PLESTENJAK E'iko ste trpeli, oče, res. N pojdite spat." sam vem, kdaj mi je le- lv& je zaspal. Jera je bila strPna. Okelnila se ga je J®eni in ga s težavo vle-®mize. i me, ti pravim, ali sli- je skoro vlekla Ada-Po hiši. Noge so mu dr- II tleh, roke so mu pa vi-" otrple ob telesu. P Bogu!" se ji je izvi- Je Adamovec telebnil pa io. Jej, da se le more tako ''ti!" je tarnala Marija-°h'pi, Jera, potrpi, saj !astonj!" je tolažila. 'Jana je še pozno v noč \ molitve. Adamovec je III se še v sanjah prerezom, ki sta si bila v . Prepiru, poveličeval "Jivice in svoj svet, na je bil ves prikovan, smuknila v posteljo, Pa ni mogla. Cez dan :illla razmišljati, bila je 2aposlena, ta večer jo "šla otožnost. Pusto' in Se ji je vse zazdelo. Ma-ednica ji je bila premeh-'redobra, zamaknjena že Adamovec pa grčast, 2Solj na svoj svet, na bregovje in bukve v ' svoje košenine in ov-so mu bili občutki, budili v Jerini duši. Ji je, da je Adamovimi je vse tuje. Njej EUCLID, OHIO ie, «la je 4 ilo la zemlja premalo. Kli-nekaj v duši, ki je eva in hotelo imena in mehko in sladko. Ko 0Vce, jo je klicalo, ko Pl'oso, jo je vabilo. Šla fkoli že, pretesen se ji ^ Adamovčev dom in , 5V svet. Cer jo je pa še prav . Obolel spomin na de-la> ko jo je hribovska podila s psovko Trža-'Je ni razumela. Spo-sele ta večer, kako tu-Adamovcu in kako a Je kot najdenka med J11 ljudmi. Zaihtela je I i^a z rjuho. n->u je zabledel pred ačev obraz in mehko . Pri duši. Tedaj je za-okrog hiše, pod ok->hreščalo na skladov-^la se je pod odejo, ričala. Tako jo je bi- Je na okno, enkrat, nalahno, močneje. I ^ei'a, samo nekaj bi a'>" je moledoval Lo-neroden, nič fantov- ivt. ti eg» •ok-ia.!' po->k0' IcOS ^ JOV-lOV-, ga iali> ra°' avi- jut, re-nic ku-i bi iva- Je zganila, ko ga je ( glasu. j'Se bo prebudila, nikar siten!" et besedi; takoj grem!" ^ vedela, kdaj je od-' „° i" kdaj se je nasloni ezne križe, doma sem se spri. »J11 ne dajo. Kar obesiti i °tel. Ali ' Je ušlo Jeri, da jo Mnam S' ra"1 oP fcer Lib'1' ter bi Vem,- se, tako sem pre- Qvec me ima rad." * mogla do besede, bi- ^o da so sanJ'e-J hočeš," je izkolcala r Plrala okno. Vsa se je ^o pa lazi okrog hi- zrf.' 'iL " Je zategnila Jera in odejo. V. i oi?bnih ln'il)rav se Jc L ločil, da se preseli C»»t. Adamovec je 0j)i Jen, Jera pa še bolj. Uvljivih jezikov in pa nevšečnih pogledov, to je bilo vse, kar je Jeri grenilo sladke ure pričakovanja in sreče. Brez solza in cmeravosti sta Lovrač in Jera pripravljala gnezdo in oče je bil ves srečen, misleč: "Sedaj je pa sin rešen !" "Moja molitev ga je rešila," je menila mati. Vendar jo je v dnu duše skrbelo, zaskelelo pa tudi očeta. "Bog varuj Lovreta nesreče," je vselej zavzdihnil in vsak dan pred slovesom mu je bil težji. Slovo pa je prišlo prehitro. "Lovre, lepo te prosim, Boga ne pozabi," ga je prosila mati, ko se je selil. Pred hišo sta bila vprežena voliča in izpod" strehe je zvlekel Lovrač svojo skrinjo in jo porinil na voz. "Pojdimo še malo v hišo," je poprosil oče, ki so ga oblivale solze. Sin je nemo sledil in zlezel za javorjevo mizo. Mati je postavila na mizo mrzle štruklje, oče pa je primaknil pred vso družino steklenico češnjevca. "Nisem mislila, da kdaj uča-kam," je tarnala mati. "Mladiči so se začeli izpeljevati, staramo se," je dodal oče. "Kar brž bova sama, Lovre _t» Lovrač si je nalil in tudi njemu je bilo tesno pri srcu. Skozi okno se je zazrl v planino, kjer kraljujeta sv. Mohor in Fortu-nat. Bukve pod planino so po-šumevale in rumenka pred hišo je že spuščala na tla ovelo listje. Voda v veži je enakomerno pela svojo pesem, ki jo je poslušal šest in dvajset let, pa mu je bila danes vse dražja in slajša. Očetov obraz se mu je zdel voščen, oči nekam vdrte. "Kaj je to tisti oče, ki ga je bilo vse življenje dobrota, smeh in ljubezen?" Zasmilil se mu je. "Nalij si, Lovre," ga je bodrila mati, da bi prevpila mučno tišino. France, Luka, Jera in Marijana, Franca, Lojze in vsi so pa skrivali solze: slovo od brata je prišlo preveč izne-nada. In kaj bo grunt brez Lo-vrača? Kdo bo pletel košare in koše, kdo bo cepil slive in češnje in hruške, kdo bo varoval Jcostanj in češnje pred tajtovi, hišo pred cigani? "Lovre, če bi ti pa kaj manjkalo, saj veš, kje si doma. Kolikor bomo mogli, bomo dali. Težko boš spočetka shajal, sam boš za vse, ti bo pa prišel pomagat France ali pa Luka. Za plevice ti tudi ni treba skrbeti," je razkladal oče in si nalil, da bi si zbral srčnost, ki mu je ta- top' Bog Te je poklical in moral si zapustiti svoje drage. Os tal nam boš vedno v sladkem spominu in v solzah za Ijeni prosimo Boga, da naj Ti podeli večno srečo v večn osti in miren počitek v hladni ameriški zemlji- Žalujoči ostali: ROZALIJA KOPORC, soproga EDWARD, RUDOLPH in PVT. ALBERT, sinovi VICTORIA poroč. Faletic, OLGA poroč. Urbas, hčere • STELLA in FRANCES, sinahi FRANK in ANTHONY, zeta devej vnukov in »tiri vnukinje Cleveland, Ohio, 29. decembra 1943. Mr. in Mrs. Anton Grdina, Mrs. Gredence, Mr. in Mrs-John Habjan, Mr. in Mrs. Louis Hlad, Metta Ave-. Mr. in Mrs. Joseph Homovec, Mrs. Ivancic, Mr. |n Mrs. Adolph Jalen, Mr. in Mrs. Arthur Jarc, Mr- >n Mrs. Tončka Jevnik, Mr. in Mrs. Edward Jarc, A® • Frank Kapla, Miss Eleanor Karlinger, Miss Martha Jane Kelly, Pfc. Allan J. Kingzett, Mrs. Mary Kl«P' cic, Mr. in Mrs. J. Kolenc, Mr. Martin Kostanjsek, Miss Lille Koshel in Miss Mary Ivansek, Mr. in M"' Wm. Kotnik, Mr. in Mrs. Koželj, Kremzar družina. E. 72 St., Mr. in Mrs. Emery Krizman, Mr. in Mrs-Edward Kromar, Mr. in Mrs. John Laseak, Miss Eve lyn Lousin, Miss Anna Legan, Miss Mary Legan, Mrs-Lenarčič, Mr. in Mrs. N. Locker, Mrs. Ursula Lufk0^ Mr. in Mrs. Anton Malensek, Mr. in Mrs. August M«' lensek, Mr. in Mrs. Martin Antoncic, Miss Helen glich, Mr. in Mrs. Emil Melle, Mr. Ferdinand M»s,c' Messrs. Matt in Frank Mlinar. Miss Mary Mram°r' Mrs. Frances Oražem in družina, Mr. Frank PaU 1 ' Mr. John Paulin in družina, Mr. in Mrs. Frank P«*r0" vich, Miss Frances Primosch in Miss May Scobie, M* ' Mary Pucel, Mr. in Mrs. Tom Pustotnik, Mr. J°hn Ranko, Mr. in Mrs. Fr. Rode, Mrs. Olga Schutte, fj^ ga družina, Mr. in Mrs. Jack Serak, Mr. in Mrs- M Sharkey in družina, Mr. in Mrs. Frank M. Shega, Mrs- Shine, Mr. in Mrs. L. Shuber, Mr. in Mrs. John Sim0 " cic Jr., Mr. in Mrs. John Simoncic Sr., A. Sire družin* Miss Jean Skander, Mr. in Mrs. John Skorich, Mr- ^ Mrs. C. Skully, Mr. John Slapar, Mr. in Mrs. Slapnik, Mr. in Mrs. Martin Snider, The Boys t Tino's, Mr. in Mrs. Tome, Dibble Ave., Mr. Tomazin, Mr. Jack Tomazin, Mr. John Milavec, družina, Schaefer Ave., Mr. in Mrs. Uhan, De r j Mich., Mr. in Mrs. Anton Urbas družina, Nor** Rd., Miss E. Verbic, Mary Vidmar, Miss Mary Vr ^ in Miss Lucille Sury, Mr. in Mrs. Anton Znida ^ Mr. Charley Zobec, Mr. in Mrs. Jack Zorc, Mr-Mrs. Martin Zugel družina, Carl Ave., Pvt. Hankrlee pancic, Youth Club of St. Vitus - Orels - Baraga G Club - CYO in St. Vitus Holy Name Society, drUS sv. Vida št. 25 KSKJ, Neighbors of E. 72 St. ki s° Naša prisrčna zahvala naj velja tudi vsem, ^ dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago priliki pogreba. Mr-