Prebivalstvo Ptuja je trdno na strani stališča vlade FLRJ glede Slovenske Koroške
V četrtek, 1. sept. t. l. zvečer je bilo v Titovem domu v Ptuju mno-žično protestno zborovanje proti vsebini in obliki not vlade ZSSR z dne 11. in 18. avgusta t. l.
Zborovanju so prisostvovali partij-ski, upravni in frontni funkcionarji za ptujski okraj.
Rejerat na zborovanju je imel se-kretar OOOF tov. Berginc Peter, ki je v kratkem razčlenil dejstva, ki so vodila članice Informbiroja v kle-vetniški napad na vodstvo KPJ in vlado FLRJ ter okaTakteriziral kri-vice, ki so prizadete koroskim Slo-vencem v zvezi s krivičnimi sklepi pariške konference glede Slovenske Koroške. Njegova izvajanja so bila večkrat prekinjena z vzkliki Titu vn CK KPJ ter ploskanjem v znak odo-bravanja.
V diskusiji je bilo iznešenih več okoliščin, ki kažejo na krivično ra-vnanje vlade ZSSR napram vladi FLRJ s tov.  Titom na čelu.
Na koncu zborovanja /e bilo po~ slanih več protestnih resolucij in brzojavk CK KPJ, vladi FLRJ, GO OF in Petkovi brigadi v Trbovlje, iz katerih izhaja navdušenje delavcev in nameščencev iz Ptuja in ptu;ske-ga okraja za graditev socializma v Jugoslaviji pod vodstvom CK KPJ s tov. Titom na čelu.
To zboTovanje spada v vrsto dobro obiskanih zborovanj v Ptuju, na ka-tera so se delovni Ijudje iz Ptuja radi odzivali, fco je šlo a enotnost jugoslovanskih narodov in za par-tijsko in državno vodstvo in za gra ditev socialistične družbe.         V. J.   
Naše delo
   Okrajna opekarna v  Janeževcih je začela s strojno izdelavo opeke
Prizadevanje za dvig kapacitete v produkciji okrajne opekarne v Janežev-cih je doseglo 1. 9. t. 1. svoj cilj. S *em dnem je prenehala v opekarni v Jane-ževcih ročna izdelava, ker jo je nado-mestil stroj n3 električni pogon. S L scptembrom se je prenehala za delavce fc opekarne dnevna proizvodnja 5 do 6000 komadov ročno izdelane opcke iu začela strojna izdslava okrog 20.000 komadov dnevno. Zato se je ta dan vr-šila v opekarni v Janeževcih svečanost. Delavci in delavke so s svojim strokov-nim vodstvom na čelu obljubiH navzc-čitn predstavnikom OK KPŠ in OLO iz Ptuia, da se bodo borili za izvedbo prve petietke in da bodo s tem dokazali de-lavcem vsega sveta. da sta delavska zavest m vodstvo KPJ s tov Titom na čelu nerazdružljiva in da ni sile, ki bi ju razdvojila. Isto so obljubili predsed-niku vlade LRS Mihi Marinku v poslani resoluciji
Na tej svečanosti je bil razgiašen za udarnika strojni ključavničar tovariš Brumen Milan, ki je ob pomoči MOD \z Ptuja in delavca Tikvič Alojza iz Mest-nega vrha usposobil neraben stroj za izdelovanje opeke in skratka ustvaril okraini opekarni Janeževci možnost strojne izdelave opeke še predno bi bUo
rnogoče tovrstni novi stroj dobiti iz ino-zemstva ali pa ga izdelati doma. Prejel je nagrado 2000 dinarjev. Ob isti priliki je bil nagrajen z 3(KX) dinarii bivši upravnik te opekarne tov. Bajgot Ivan, 12 delavcev ie prejelo denarne nagrade po 500 dinarjev
Delo v opekarni se sedaj odvija v na» Klem tempu. Trije vagončki kornaj do hitevajo zalagat grlo str6ja z Uovico. Električni vlačilec olaišuje deio vlače-nja polnih vagončkov. Pšaid Franc, bra-ta Handung in Markež Alojz ter Toplak Anton hitiio nakopavati. Največ napora dajeta Lenart Alojz in Fridl Janez, saj ie od niiju odvistio, da je grlo stroja vedno polno Vogrinec Jurij iz Vinta-rovcev biti rezat ilovnato pogačo. 9 samokolnic je v trenutku naioženih s po dvajset komadi surove opeke. ki \\h zlagaio v sušilnicah Rojko Franc. Voda Drago in Novak Fraric.
S produkcijo opeke v Janeževcih ie dana OLO v Ptuju nova možnost ust-varianja družbeno koristnih objekUiv ki tvorijo osnovne pogoje graditve so cializma v Jugoslaviii. Nadalinja širi-tev opekarne bo tvoriia za svojo oko-lico nadaljnjo možnost zaposlitve delov-nih močt, ki so se dosiej preživljaie le s slučajnim delom pri kmetih.        L. F.   
   Na oblostni konferenci LMS so
ptujski delegati sprejeli obvezo
formiranja nove delovne mladinske brigade
Preteklo soboto in nedeljo, 3. in 4. t. m., se je vršila prva oblastna kon-ferenca mladine Mariborske oblasti. Tudi mladina okraja Ptuj je poslala na konferenco 31 delegatov, ki so bi-li izvoljeni na okrajnem plenumu.
Konjerenca je pregledala delo mla-dinske organizacije od 4. kongresa LMS do danes ter izpolnjevanje sklepov 13. plenuma LMS. Izvoljen Je bil 36članski oblastni komite, fci je nato iz svojL arede izvolil biro. Za sekretarja biroja pa je bil izvoljen član CK KPJ tov. Selinger Vlado.
Na konferenci /e bila ponovno do-kazana enotnost mladinske organi-zacije. Med sklepi konference, ki se
nanašajo na sklepe 13. plenuma LMJ, so se delegati ptujskega okraja ob-vezali, da bodo do 15. sept. t. l for-mirali mladinsko delovno brigado z 200 brigadirji. Da bi to obvezo čast-no izpolnili, je potrebno, da sodelu-je vsa mladina našega okraja. Vsak zaveden in pošten mladinec, ki je še doma brez prave zaposlitve, naj se prijavi v veliko akcijo gradnie Avto-ceste. S tem bo izpolnil. avojo veliko dolžnost do socialistične gra-ditve v naši Titovi Jugoslaviji.
Zbor brigade bo  12.  sept.   1949   v Domu fronte, Prešernova 6, v Ptuju
G. M   
Enu izmed glavnih  pomanjkljivosti  v tekmovunju je še vedno ta, da še tek-movanje ni zajelo dovolj velikega števila delavcev in nslužoencev. Imamo, prime re. ko v nekaterih podjetjih en del dc-lavcev tekmuje. drugi del pa ne; sn pa poleg tega tudi taka podjetja. kjer tek movanja sploh ni; vzrokitega sovgiav nem naslednfi:
a)  slabo  politično delo irt  nezadostno prizadevanje  sindikalnih  organizacij, da bi  s tebmovaniem   zaieli   vse   dtfavce in aslužbence:
b)  slaba  organizactja  dela  ter nepra-vilen način nagrajevanja, Id ne daje de~
tavcem in  uslužbencem   dovolj   osebne vzpodbude za tekmovanje.
Iz nalog ZSJ
*
V tistih delovnih kolektivih kjer ru delovnih posvetovanj, ali se vrše nered-no, je tekmovunje navodno slabo orga-niziranu, izvršrev plunov in dviganje proizvodnosti deki s,e pruviloma ne opira na isboljšanje organnucije dela in na povečanje spretnosti y de(u, temveč se >\pira ha poverane Hzirne napore delov cev. kar pa nikakor ni pot, po kateri mora iti razvoi socialističnega tekmovc-nja  in  borba za   vcčjo  stortinost   dela.
Iz nalog ZSJ
   Državni odkup žita je občutno izčrpal privatni žitni fond
Letošnje priprave za odkup žitaric so puotile nekaj novih izkuš&nj, ki jih je vredno dati ljudstvu v razsojo in dokaz, da se dogajajo nove napake le tam, kjer se gospodarski proolemi ne rešujejo innožično.
Na področjih vseh KLO-jev so se po-nekod uspešno, drugje brezuspešno vrsi-I; množični sestanki z razpravo o otidaji iitaric. Ti sestanki s« blli v večini prt-merov slika, kako krčevito se v neka-terih vaseh večji kmetje držijo gospo-darskih pozcij, kako znajo frontalno nastopati s svojo obrambo in kako ne-učinkovito je ponekod delo upravnih in frontnih funkcionai-jev. Da bi se izognili domačemu reševanju prablema progre-sivne obremenitve, so mnogi krajevni Ijadski odbori poklicali na poraoč okrajnp upravne in frontne aktiviste. Mnogl od teh že Imajo svoje izkušnje, zato se na sestankih niso dali omaiati v prepričevanju, da je bilo potrebuo občutno obreraeniti večja posestva. Drugače je biJo na sestankih, ki so se jih udeležili za spopad z oportunisti ne-pripravljeni aklivisti, k} so se dali pre-prifcati da je hektarski donos previsok in o dru<J<h izmi^llotin^h. V krajih, kjer se v KLO-ju uveljavljajo vefji kmetje, ni čudno, da se morajo pritoževati srednji  in mali kmetje.
Oportunlstične trditve poedinih kme-tov niso mogle dolgo obstojati. V mla-tilniških knjigah ]e razvidno, da je bil pri kričačih heklarski donos višji, kot so ga prikazovali. V KLO-Ju Obrež se je ugotovilo, da so imeli nekateri kmeto-valci dvakrat višji hektarskj donos, kot ga je doloril KLO. Kontrola mlačve Je bila najlaŽe izvedljiva pri kmetih, ki so ve? pridelek zmlatili na strojni mla-tilnici. drugače pa zopet pri kmetih, ki so žito otepali zarad; ohranilve slame za strebo. Predsednik KLO Obrež je v stiski za delovno sllo, zato je zavzel stali&če, ki je odgovarjalo tudi drugim kmptom, da bi bilo potrebno privatne-mu sektorja Jie naprei pustiti delovno mof in «fkupno s to tndi pripadajofe ko-lifine žit. To predsednikovo stališče je v potni meri otkrovsrjalo tudi odborniku /nidaričn Francu. ki bi brez dekle tež-ko gospodaril Takih fn sličnih prime-rov je v okraju mnogo.
Vsa resnost gospodarskih ukrepov pa §e ni pripravila kmetov do prepričan«a, da }e zanje zadružna gospodarska obli-ka edini izhod k taki gospodarski ure-ditvi vasi, ki jim bo omogočala dostoj-trn živlienje mimo težav in neprilik, ki jih imajo sedaj na privatnih gospodar-skih položaiih.                               R. K.   
   Tovarna strojil v Majšperku ima nov dimnik
Majsperk, septembra 1949. Na dan 29 avgusta t. 1. je bil dovršen za tovarno stroji, 42 tnetrov vi*f>k železni dim-nik. Načdn graditve iin tozadevne pn-prave so obrnile nase vso pazornost med tovarni&kim delavci in akolvčan. Kiiub t^rou. da ni bilo nikjer vMeti ni-kakih opažev. je vidno iznad strehe ra-sla velika pokončna črna cev, na kateri
je  bilo  vdeti   vedno  le   po  dva  do   tri ljudd.
Spocetkoma je bilo mnogo govora ugibanja i-n skimovaaja zaradi tovdrni-škega dimnika. Stari dimnik je dosl-u-žil, na tovarn škem dvoriSču pa so ča-kale nove, do 2500 kg težke šestmetrska cev>i, ki jih je bilo treba pos^aviti drugo na drugo, priirditi z vijaki in tako ustvarit   disnnik,  kakor ga ima}o  tovar-
ne. Vsakdo je mislii, da bo traalo h tednov postavljan-e l&senih opažev, da bo zopet treba pripraviti do 70 kub metrov opažnegč lesa da bo treba na-praviti tiad 3000 železnih spojk in na-baviti kg in kg žebljev *er pr tegniti a raznih podjetij skupino tesarjev Ta poetopek je bi) ori prejšnji pnstavitv: dimnika,
Dne 26. avgusta t i. je bilo p-otiebn<< dv gniti v višino 42 metrov zadn^o ce>v na isti način kot so bile dvignien. spodnje cevi To ]€ bila zadnja orei^-kušnja in potrditev da je mogoče po-stav,jati tudi najtežje železne dtmnike na nač n, ki so ga preizkusili bratie Derganc Alojz, Julij in Ivan iz L'ubli*i-ne, ki niso več vezani na 70 kub me trov opažev, tesarje m dnigo ke-¦ opravljajo svoje delo s škripcetn. pa lestvami in 12 metrov dolgim tesanirr hlodom Daljnogled jim je tudi patre-ben za kontro.o škr pčevja raed dviga njem V dveb urah prevvdnega dela jf dobila na'višja cev svoje konrno mesto celotno de-lo pa priznanje bratom De.*-ganc, ki so aa svoj racionalizatorsk: na-čin postavili v vrsti številn h dimni-kov tudi dimnik v Majšperku in s terc; dokazali, kai zmorfeio delavci in obrtn> ki T tove Jugoslavije.
Delo, k: bi ga opravljali raznj inozern-sk strokovnjaki ^edne in mesece, so obrtniki Derganc opravili kl'ub vrem&n-skim motnjaTi v dobrih treh tednih. S tem so prihranili državi material in čas ter velike izdatke in se uvrs.tili v vrsto delavcev racionalizatorjev in borcev za zgraditev  socializma v Jugoslaviji.
Pleskanje dimnikov, nameščanje stre-lovodov je na ta način dela enostavno in bo v veliko pomoč tovarnani v FLRJ ki    še    nimajo   železnih   dinmiikov
Delavci »Splošne« v Mariboni so ve-seli, da so cevi njihovega izdielkn tovar-iM strojil v Majšperku v pomoč pri ia-daljevanju borbe za izvedbo plana in 76 dosego  novih   prehodnih   zastavic     V.J   
Vprašanje kadrov. vprašanje Ijudi, ki rm't pvstanefo gospodarji strojev in ma teriala. to vprašanje je eno izmed o$-novnih vprasanj našega gospodarstva in izpolnitve naših planov Glede tega smc-mo  in mordmo  mnogo  pričakovati  od
našega delavskega razreda in njegovih tindikatov.                                 B.Kidričč   
   Otvoritev doma Narodne milice v Ptuju 
Leta osvobodi-tve so bila za jugoslo-vanske narode leta vel kih naporov in uspebov pri obnovi in izgradnji FLRJ Duh požrtvovalnosti in visoka zavest za čira hitrejšo obnovo naše porušene do-movine in vzpostavitev nonnalnega sta-nja sta dvignila deiovn polet množic k tekmovanju. v katerem so bili do-seženi  doslej  nesluteni  uspehi
Delovnemu poletu Tudskih tnnožic so se pridružili tudi člani Narodne mil ce ki tekmujejo skupno z njimi za čirn prej&njo izgradnjo boljše bodočnosli v naši  dežeii   —  za izgradiijo soc alizma
Na tem polju pa nočejo zaostajati pri-padniki Narodn-e m.ilice v ptujskein okra-iu, ki so si zadali Ieta 1948 na sestan-ku kluba NM v Ptuju nalogo, da pre-uredijo Dom Naradiie milice na Ormošk ce«tj  v  Ptuju
Bilo je precej preudarjanja in pre-tnisljanja, predno se je klub NM odločii za to velikopotezno nalogo. Enemu se je zdela ta naloga pretežka, drugi je 6ma-tral to stvar povs^n za lahko in tako se v začetku v tef smeri nismo zedtnil Po končnem predlogu kapetana tov Kandriča Franca na skupnem se»1«nku čianov kluba NM so se imenovam 7 največjim navdušenjem obvezali. da bo-do preurediii Dom. pa če se postavro še tako težke naloge na pot
Predpriprav ee je z vso vnemo lotil tov Sešel Ivan kateremu je uspelo m -ličnike organizirati za udarniško delo 2e jeseni leta 1948 se je pripravila ope-ka i7 stare poruše-ne kasarne v Ptuju katere smo z udarniškim delom pripra-vilj tol ko, da smo je zh dograditev do-ma kupili zelo maio Isto je bilo z gra-mozom, katerega smo vozili iz Drave. in to še «kozi vso zimo Marsikdo 6i je ogledoval žuljave roke, toda v zavesti, da ]e to za naš skupni dom, je or če* s še vecjim elanom delati Z vso vnemo je zaril lopato v gramoz, kajt; vsaka lopata gramoza je bil korak bliže k uslvaritv« cilja
Pri tetn delu nas je dohiteia pomlad Treba je bilo pričeti razm šljati o pri-cetku gradn'e toda naiprej je bi'o po-trebno še stari dom nekoliko podreti, kajti vršila se je 6acao adaptacija. Z na've.rjira veseljem so mili^nik sndrlo-vali pri razdiranju Zidarji in tesarji so bilj na mestu in de!o se je pr čelc s  polno paro
Pri gradnji ie ved*no nečesa manjkalo; enkrat opeke drugič apna, železja sip, tice itd., vse. vse to je bilo treba pri-praviti, kajli zgradba ie vse to ?ahte-vala Vse te probleme je spretno rešcva. kapetao  tov, Kandr č skupno s tov. Se-
šel Ivanom rn Bojanovič Jurijean. Med-sebojno 90 tekmovali, kdo bo več in prej pMpravil vse potrebno za dotn  NM.
Gradnja doma 'e napredovala in se bližala zaključni fazi. Ietega je bilr> tre-ba še oroetati. Vra^ta, okna in drugo, vse to |e še čaka^o svojega dela. Pr šli so na vr6to pleskarjj in slikarji. kateri so v re^ord-nein času izvršiii svoje delo Vodstvo nad končnim delotn gradnje je 7. največ'o požrtvovakiostjo vodil tov Granic Ivan, kateremu ni bilo žal iti ob 3. ur zjutrai na delo in je tako že do svoiega službene^a časa napravil pn štiri udarniške ure dnevmo, zaradi če-sar ie tudi zepsltiženo proglašen za udar-nika, kot tudi njegovi tovariši Bojano^.f Jurjj, Sešel Ivau in Kodr č Ljubo
Dom *e gotov! Cast in ponos vsake-ga miHčnika 1-e. Iti to ne samo miličnika p4ui«kega akraja, temveč slehernega pri-padtniika NM v Jugoslaviji Vzporedno s tem je b lo nujno, da dnm tudi <"ast-no izročimo svoiemu namenu. za kar smo si izbrali 28 avqu«t 1949 in tega dne tudj otvoriiev izvedli
Ze na Dredve^er, dne 27 avgusta t. 1.. se je vršil v Trtovem domu v Pmju koncert pripadn kov NM, na kater^m ie sodelovala qodba NM Ljubljana, peveki zbor NM Maribor. tamburaški zbr>' NM Ptu1' in miličnik-solist iz Ljubljane Kon-certu je prisostvovalo okrog 2000 Imii ki so nastapajoče nagrajeval z navduše-nim aplavz-om Vsi 30 odnesli s te<ja kon-certa  res dober  vti«
Na dan otvorilve je b la ob 6. uri zmtraj budni^a godbe NM Ljubljana po mestu Ptuj. TaJco so opozorili ptujsko prebivalstvo na praznik, ko se otvarja dom NM, ki je prv v Jugosiaviji. od-nosno prvi dom okrajnega merila Dom take vrste je edino še v Ljubljani, ki je stotako v ponos vseh pripadnikov NM
Dom NM smo izročili svojemu namenu 28. avgusta t. 1. ob 10 uri Otvoritvi so prisostvovali poleg predstavnikov okr komiteia KP OLO-ia. JA in dr.. tudi podpolkovnik Kolar Franc. kapetan Ko-man, kapetan Dolar m drug predstav-niki Narodne tnilice Med otvoritvenimi govori, katere so imeli tov podpoikov-nik Kolar. predstavnik JA. predstavrr.k okrajnega kom teia KP tov Berginc Pe-ter in kapetan Kandrič Franc, so priteki« iz štirih smerj ptujskega okraja štafete in prinesle pozdrave in resoiucije za generaij-polkovnika Aleksandra Rankov -ča general-majorja Barisa Krajgeria. ggnerala Božaniča in polkovnika Zgonr Antona Stafete so bile navdušeno po-zdravljene od navzoče publike in milič-
nikov, Vse šfcrj štafetne palice ie tov kapetan Kandrič Franc predal tov. pod-polkovniku, kateri jih bo izroči. na-menjenim predstavnikom
Ob tej prilikJ 60 dobili tudj vs štirje najbol|ši miličniki pri gradnji doma NM svoje diplome za njihov trud n požrt-vovalno delo. Saj 90 naredili: Granc Ivan 336, Bojanovič Juri) 278. Sešel Ivan 224 in Kodrič Lkibo 196 ur. katere je ljud-stvo  počastiio   z  burnim   aplavzom.
Po svecani otvoritvi si je ljudstvo ogledalo razstavo NM. kjer so bil v mali dvorani razsravljeni predvsem sten-čaej postai NM tukajšniega okraja Ob 11. uri se je vršila nogometna tekma SD Miličnika Ptuj Maribor, kjer je bii rezultat  4:10 za  Ptuj
Popoldne ob 14.30 uri se je izvrši.a še kolesarska tekma m ličnikov iz Ljublja-ne, Maribo.ra in Ptuja, s čiiner je bila slavnostna otvoritev zakliurena
Doro je izročen svojemu namenu, s či-tner smo dokazalj klevetnikom ia=e Par-tije in vodstva da niso na pravj poti Dom smo postavil v svoji neminiiivi »jubezni ki 10 go]itno do naše vlade Centralnega komiteja in tovariša Tita Z gnusoro zavračaino vse klevete, s ".a-••erimi 2 raznih strani obmetavajo našr deželo, našo vlado in našo Partijo Vsem nam je zdai iasno. kje tfč V7rok, da Sovietska zveza m dežele Hvidske de-mcvkracije tako besno napadajo našo de-želo. ki gre kl'ub sabotazara in eknnom ski blokadi grožn'am -n lažern Avrs'ib korakov v socializem Zato smo ponos-ni. da le na^a Partiia s fov T\\orn ns re.u nastopila v obramho marks stirn;h narel v obraoabo resn^ce v Tnednarodnpni rjelavskem gibaniu RevizinnizPTn in cportunizem ki sta zaviadala v vodstvib informbirojevskih oarfii 7 VKPfb) na ce-lu prodaja Slovenske Knroške arnžnia in nedeniokrat čno sfa!:«rp izrafeno v zadnMh notah vlade ZSSR nam ;a«no govore da vo.dite)ii VKPfb^ in ni>hr>v' pomagač' !zda'a1o osnovna nare|s marksizma-leninizma m p3da'o na pn-ziciio   ooorfun /rna   in   rpvi7ir>ni7.ma
Prepričafn smo da na<? nobene osov-ke. k.evete in laži iz Moskve Praoe BudiniDG-šte in drugib informbiro]evsk:b podružnir ne bodo odvrnHp od na^e i>o-tj in da vse to ne tnore prikriti naš'h dejani na pTtj v socializem Miiifnik; tukajšnjeqa r>kraia bomo ^e nada1;e oH-ločno premaqoval vse terave ker ce zavedamo sivari. ki \o grad^Tno in na«e poti, po kateri gTemo v snciali7pm n^ = novi dom pa naj bo odgovor vsem kle-vetnikom.                                             L. P.   
   S takimi uspehi je delavski razred sposoben preobraziti naše celotno gospodarsko življenje
Od 24. julija, ko je Alija Sirotanovič izkopal v ent izmeni 152 ton pre-moga |e minilo pifllh 45 dni. Ceprav je ta čas kratek, so vendar te tabe-ležene mnnge nove. velike image. ne ^mo rudarjev. temveč tudi d?Iavcev ostaiih panog aa&ega gospodarslva. Dejstvo, da se tekmovanje za visoko pro-duklivnosi dela / vsakim dnem bolj šJri, dokazuje. da to tekmovanje oi nek slučajen pojav — dirkanje poedincev pred ostaJirai, — temvet, da lahko postane stalna metoda dela naših delavcev, samo fe se od začetka pravilno organizira. To lahko postnne prav zaradi tega, ker Je izraz visoke politilne zavesti in delbvnega heroi/nia nasih delovnih Ijudi ki vedo. da delajo i* sebe, da * svojim delom poslavijajo teraeije novi. viijt orqanizaci)j dela, ki bo omogočila mnogo večjo proizvodnjo materialnih dobrin za delovne Ijudi   sociaiistifne Jugoslaviie.
V tero tekmovanju dosegajo nasi rndarj) in drugi delavcj take r«eul-tale, kakr&ne do seriaj 5e niso nikoli dosegali. Mnogl od r»Hh izvrSe po več norm dnevno. Kako veliki so uspehi. katere riane* dosegajo na&j dtlovni ljudje. v prvi vrsti rudarjl, pokaie najbolj primerjava teb uspehov z uspeh) sovjetskih rudarjev. Pri tem se moraroo oziratl na dejstvo, da naii rudarjt visoko dvigajo produktivnost dela že v tretjem letu prve petletke — koma| šliri leta po osvobod tvi. — medtent  ko je Stahanov svot prvi rekord »  izko-
^^^pavanju premoga dosegeJ   17 let po Oklobrsk) revolnciji.
^^Hf                     Pregled   sovjetskih   rekordov   v   kopanju   premog«
^^B            Alekse)   Stabanov  (prvi  rekord) .    .    102 tonj   (1935.  let«)
^^H[             Vfiron   D)ukanov.........115 ton
^^H            Koncedalov           .........!25    „
^^V            AJefcsej Stahanov  (drugi re.kord) .   .   .    175    „
^^H            Aleksei Stabanov  (treljj  rekord) .   .   .    227    „
^^H;            Aluksander   Tjurenkov.......669     „
^^^B            Ivan    SUerbinskov........    720     „
^^H            \'ikola|   Viasalov.........801     .,
^^H            N kolaj  Drnjev       .........860 ton  (1948. letal
^^B      V  brigadi  Nikolaja   Drnjeva  \e  delalo 9 Ijudt.  Povprečni  delnvni uHnefc
^^^vsakeqa  posameznika   je  bjl 93.5  ton,  merftem  ko  Je  bi!a  norma  9,1   lon«i.
K,.            Pregled   naših  rekordov   v  kupanju   premoga.
¦^L           24   julija: Alija  Sirotanovir   (Dreza)   152 ton.
^^B            ~y.  |uli)a: Nlkota Skobif (Breza) 166 ton
^^^B             17   avgusta: IbrahJm   Trako (Kakanjl 270 ton,
^^B            17   avgusta: Risto   Mijatovič   (Kakanjl  354 2   tone.
^^Hf            18- avgusfa: Djemal  Ramovie (Kakanj) 442  ton,
^^B            (9. avgusla:  Ethem   Skortf   (Kakanj)   396  ton
^^¦^_       21. avgusta: Dušan  Timotijevič (Sen}ski rudmk)   274 ton   (To  |e naj
^^^^^K           večji delovni  u/Snek  v  rudniku Srbije.)
^^HJ^"        22. avgusta:  Anton  Bičič  |Ra*a|   513  ton.
^^B<            28. avgusla: Alojz   Petek   (Trbovlje)   517.9   ton.
^^^V            31. avgusta- Anton   Bicič   fdrugi   rekocd)   520   ton.
H^P             4. septemhra:  Anton Zagoriek  (Trbovlje)  862 ton.
W             V' britjadi  Antona   Zagorška  je delalo   13 ljadl   Slehemi )•  izkopal   * eni
¦        izmeni povprefno 66.3 tone premoga. norma pa Je bila 6.5 lon.  Iz nidnika ¦* je tekmovanje za visoko produktlvnost dela hitro  ra«tirilo n« gradheno, k«-vmsko.  tekstiJno ter lesno industrljo  in  vedno bolj  *e ^iri na  dnige  paooge gospodarstva.
Tudi luksj delavci visoko presegajo norme in dose^a^o rckordno pro izvodnjo 2. septembra )e zidar Josip Balažek v osmih urch sezidal 40.10 kbn /idu a samo dan poineje ga je prehitel raladlnec Jovan Gemeri. V ofrmtb Br«b je sezida) 53.84 kbtn eidu in s tem potolke) vse dosedanje rekorde />d«A|4 v naSi državj V zeleznrni v Zenicj je Ahmed CarSr s svojo brigado ndpoinU L        M-irtinovo   peč   v   15   oiimifah;   norma   la   polnjenje   pefi   \e   tri   ur«.   Ljva«
¦       Razingei  je v  železarni Store s svojo brigado napolnll Martinovo pet —  prt I'       kattsn  |e norma tri in pol are — v 57  minutah
m             Zahvn\\u\ot  lemu   velikerou   le.kmovanjo,  se   je   proizvodnia   v  nek»tenb
¦        naMh  rudnikih  in  tovarnab ie  *natno povečala   Prof*vodn|o  v  \&m\   *Ora*J« I       v Kaknju so poverali la d!A%. v  vhem rudniku  Bresa la 25%. * v  vseh ntd I       nikih  istrskega  premogovnega   bazena  se  dnevni  plan   presega.   Samo  v  se-
¦        demdnevnem    tel»movanju    livarjev     se    |e    proizvodnja   v  livarai     eavoda
¦        »Aleksander Rankovič« povetala za tez 25%.
I              rekroovanle  ta  visoko   produktlvnosl  dela,  k|  «o ga sproiili  rudarjl   )e
I       tore(   dalo   te   velike   rezultate   Odvisno   |e   sedaj   od   uprav   podtetlj,   psrtti-
¦        skih   in   sindikalnih   organizacii.   da    vsestransko   vzpodbude   pripravljenost. I       visoko polilitno zavesJ in polet našib delovnih Ijndj  ta  nadaljnje rarLlr]en{|e
¦        tekmovanta  na   vsa   nafta  podjetja, da ga   pretvorljo  v gibanje  naiih  deiav-I       cev /a  visoko produktivnost dela, da bi naž prvj petletnj plan uresnffli  pren
rokotn-
   Priprave za proslavo 100 letnice obstoja jugoslovanskih železnic v Ptuju
Delovnj kolektiv drž železnic v Pta-ju namerava v okviru proslave 100 let-nice obstoja jugoslovanikih žeieznic pruvdit) v dneh od 11. do 16. t. m. v sind kalni dvorani svojega delovnega kolektiva razstavo, ki bo prikazala delo in delovne tispehe ptuj&ke ielezniške vozovne delavnice. nadzoretva slgnala tn   br/ojava   ild
16 l. m. ob 6 uri zvečer bo pn ptiijskih ulicah povorka i godbo, v ka-teri bo sodeloval relotni žeiezniški de-lovni kolektiv proge Pragersko—Sredi-iie in Ormož—Zerovlnci Ob 20. uri «»e bo vTSila v sindikalni dvorani ielezni-čarjev igra »Mati« i nagovorom in pesmtmt, ki jib bo pel železničar«ki pev-skj ifoot.
17. t. m. se bo vršila na igrlšču SD Drave nogomelna tekma mošlev, k) bo-sta sestavljeni iz iz vrst ptujskih železni-čarjev, ob 16. uri pa se bo vršila t\a pru-storu pred 2elezntčar*ko slndikalno dvorano svečana proalava z govornm. razglasitvijo udarnlkov, nagrad in po-hval. na kar bo sledila prosta zabava.
Delovni Ijudje iz Ptuja tn ptujske okolice, ki vedo ceniti naporno 'elo železniJklh uslužbencev ter njih napo-re in uspehe pii lavrševanju plapskib nalog, bodo vsem prireditvam ob pro-slavi stoletnice jngoslovansklh ieleznic s svojo prisotnosijo izkazsli primerno pozornost.                                        N. A.   
   V nedeljo 11. septembra bodo v Ptuju člani sindikalnih podružnic pomagali nakladati les
Gozdno gospodarstvo Manbor )e na-prosllo Okrajni sindikalni svet v Ptu.u. da organizira potrebno število prosto-vo!'cev iz večjih sindikalnih podružnc, ki bodo v nedeljo, 11. septembra ni področju okrajnega odbora OF Pluj na relezniški postajj v Pluju nakladali va-gone in opravilj ostaU manipulaUvna dela na  skladAiu
Mesec septembei velja ?a gozdno go-s.podarstvo kot »Mesec odpreme«, za-fadi česar je vsako nedeljo naročeno po planu dolofeno število vagonov Nujna je zaradi tega ranesljiva pomoč sindikalnih   prostovolicev
Okrajm emdikalm svet v Ptuju je pozval večje siniiikalne podružnice ai pomoč pri nedeljskeTn prostovoljneni de-lu Zb rališče ]e v nedejjo zjutraj ob 8 uti na železniški postajj v Ptuju, kjer bo prevzol prostovoljce upravitelj goz-i-
ne uprave, jih razporedil in jiw odiftdU dolo
Piostovoljeem bo na razpolago h^ana in vino, kar bo priskrbeia gozdna upra-va Ptuj.
Z nedeljsko akcijo bo opravije«o ve-1 ko delo v verigi planskih nalog, ki j« odvisno od delovne pocnoti požrtvoval-nih članov sindikalnih podruznic, kj ^e zavedaio, da ho ljudstvo Titove Jugo-slavije praznovalo me*to sedanjih ne-delj inesece in leta svobodnega. kviUur-nega   in   srečnega   življenja.           P. A.   
V podietfih moramo dati delavcem možnost, da sodelujejo pri izdclovanju konkretnih planov na svojem sektorju, da bi delavci s svoje strani lahko rez-vtfaU hticiativo v oblikj raeionaihator-škifi ukrepov. notraniih pltfttov itd.
P. Kordclj   
   Marljivi delavci bodo že tekom 1 meseca izpolnili pogoje za častni naslov udarnika
V državnih podjetjih, ustanovah io uradih, kakor tudi v podjetjih in usta-novah zadružnih in družbenth orjjamza-cij v ptujskem okraju je ninogo delavccv. ki izpolnjujejo $ svojitn delom pogoje za dosego častnega naslova udarnika, ven-dar se vedno znova do^aja, da li pogDji niso znapi niti delavcem, niti njihovim predpostavljcnim. čc podjetje ne po-laga dovolj pozorno&ti na obseg in uspe-he marljivosti delavccv na njjhove ,M*a-vjcc in  ujžodnosti
V rednem dclovneuo času presega skozi ves m«scc itevilo delavcev predplsano dciovno normo za določen odslotek, zra-ven tc^n dose^a predpisano kakovost proizvodov osjiroma dcla in sc drži vsch prcdpisanih normativov, nc da bi vedeli, da so s tem doseženi poijoji za dosetfo častnc^a oaslova udamika, ki so pred-pisnni v uredbi o dajaniu Častnega na-slova udarnika, ki jc obja»'ljena v Urad-nem listu FLRJ it. 73 * dnc 31. avgu-sta t.  1.
Če bodo uprave podjctij in delavci santi vodiii evidenco o tem, kdaj je za-6el delavcc prese^ati predoisano norroo potem ne bo težko ugotoviti, kdaj je bi! itpolnjen ča* enei?a meseca. ki )e v »mi-»1« te urcdbe minimalni čas sa doscjjo častnep*a   naslova   udarnika.
Vprašanje prekinitve enomesečnenJa č«.sa prescjjanja delovoe norme je odvis-no od neopravičenlh izostankov x dela Med neopravičene ;«o5t»nkc iz dela pa ni mo^oče prištevali okoHščin, rarad; kat«-HV> i> hj!o deio zafasno ustavlicno kret drtavCeve krivde. ali če i* delavcc za f«.!«"© dodelien rta drusfo drlov»o ntesto M«<i prektnitev časa ni mo<?oče prište-v»(i, Lr 5«* W. opravičen'h raricfov za-t»(»«o nf d?U r>o normi. Čc je hi! deiavcc po tx>trcbi dodeijen na dnt^o delo ali k e*«-t»tf«T)u •trojn v «<»t<»tTi ali ^Mirfenj pod-t»t?w funi^nori urac*u) p» *«xie v \5 dr.rh nr! nov^m stroiu rire*?^nti prodni-can« deiovno normo za določen odstotek
Tok Časa ea dosego naslova udamika ni prckinjcn, če se izostanek z dela opra-vtči.
Razglasitev dclavccv za udarnike po-meni priznanje častncga na<lova Te sve-čanosti pa ni ntogoče lzvršiti več kot enkrat mcsečno in siccr do 10 v mest-cu Noben delavec se ne bi »mcl zadovoljiti s (em, da bi jja kdo razsjlasil za udarri'ka po preteku nad 30 dni po izpotnitvi po gojev, ker \e to tudi z zakonom prepo-vedaoo. Nalogo dajanja čagtne^a naelova udarnik.a inia dircktor podjetja v držav-nih podieijth «n v podietiih družbenih or^anizacij v državnib ustanovah n ura-dih in uslanovah dnižhcnib organtzacii pa starešina ustanove ali urada. v zadru-Lfah   pa   nprava  zadruge
V znak priznanja častncjja naslova udarnika prejme udarnik ob raz^lasitri udamisko diniomo. udarn ško izkaznico in udarpiški znak Večkratnt udamlki preimeja   posebni  udarniški   tnak
Najmanj 18 dni plačanc^a lctncga do-pusia izkoristi udarnik, ki obdrži časien na?lov udarnika neprctr^ano najrnanj tri mesecc ali pa v preslcdkih šestib mcse-cev v zadnjih 12 mesecih Najmani 21 dni plačane^a letnejja donusts r»a bo tzkort« stil udarnik. ki obdrži ta paslov oepre-•r^oma nalmaoj 6 mesecev, ali s prcslcd-ki   8  me«ecev  v   zadniib   t2  mftsecfh
Urlarn:ki se ločijo od p*=tal;h dclavcev tudi v terr>. da prcimcjo dodattio oreskr-bo na podl?a"i doda+ne Drcskrbovalne na-kf»zp'ce. veliavne ra doHo ene<?a meseca 06  drieva   razjjlasitve  za   udarnika
Dodatne oreskrbovaine nakazn ce. kc-Hčinc «n vrsic prcdmctov in načio rsre-sk»-bc udarnikov 50 odvisni od predpisov mtni?tra ra trtfoviro in preakrbo v spo-r?»zi>ir,u   z  minJstronj  za   delo   FLRJ
Se dru<te orav^ce in u«*odpo«;ti za udar-nikc na *(\ oflv;^ri> od nredt>i«ov mlnl-*tra 7A d^lo P^R.T v ^očlasiu s pristoi-nirn ?)*fn™ »\<>4e FLRJ in minis^-om za finarre   FLRJ                             Pn   
   S tekmovanjem bomo preobrazili gospodarsko in kulturno življenje v ptujskem okraju
V oočast- tev Ustanovne »kupsčin^ ZSJ — Oblasinega odbora za maribor-f&o obla.»t — naipovdtuje sindikalni aktiv podrufnic ir območja OS-a Ptuj, 7bran r« konferfenc: d?ie 2. septembra 1949 v PfeMu, dvomese":no te'-;mov5TJit vsem OS-cm   in   KS-om   po   s!ed&čih   točkah
1. Ka-terj KS odnosno OS bo najpre-!»d«!al p"an konierenc v podružnicah 'n kmfevn h konferenc in kateri 'io plan n* riioslednpje  i"/va'a1.
2 Na podaročju k.a!er©ga KS-a in OS-a bodo «i«dikalAe podružnice sprpjele nnjve^č konkreln'h 'obvez v proizvndneiro in 8;<nd:kalnem deiu.
3.   Kateri KS in OS bo v ča«u tekino« va*iia   vkljucil   na;več   novih   članov   v •iadkalno  ongan-zacijo   i-n   dosefei   nai-bol]&\   %   plačevanja   članarine   od   bru-to ze«lužka.
4.   Na  pod.roč.hj katerega  KS-a in OS-<? bo   največ   delovnih   kolrfttivov   pričelo delati   po Siroitajiovičevcin sistemn  ds.a v proi7i:vo<iinji.
5.   Na    podrocju     katerega    XS-a    tn OS-a   bodo   iiod>'ikalne   podmžn.ce    pri-
tegnile  naiver   deiovne  sil« s  podežeP* v teiko tndiistrijo
6. Na podrocju katerega KS-a m OS-a bodo podruinjcp posjale rjajve* Ijudi na sernjo drv  in  oreseq!e p!an  sečnje.
7   Na  rx>dročju  katerega KS-a in OS-3 bo najvef de.ovrrh kolektivov prevzelo patrnnate  nad  kmečko-obdekivalnimi 7,a-dnigami s tera,  da  j ni bodo popravljali orodie  in  jih  obiskovali s kullurno-umei-n:š<k;jTii   s.kupindmi
8   Na področjti katercqa  KS-a »n OSts bo-rtn   jvf'ružnipp   100%   Irvolile   Ijndsko
n*p«»ktorje   :n   lih   usposobilj   za   samo-stojno delo
9.   Na   podroMu   ka'erega  KS-ainOS-^ bodo   podružnice   100%   ustanoviie  hra-nilne  blagajne   vn   bo   vplačan   največji pc\*precvpk   na   j>nsame7.ne<ja   tlana
10.   Katen   KS  odnosno  OS  bo   rpdno tedeneko   po&iljal   porodla   na   ZSJ   — oblastni   odbor   za   Mariborsko   oblast
Tekmovanje »raja od 1. septembra i~> 1.   d^cembra   1949                               Os   
   Železničarska sindikalna podružnica
je dala pregled dela svojega delovnega kolektiva
Na sestanku, ki se je vršil dne 5. 9. t. 1. je sindikalna podružnica ptujskih že-!<rxničaricv podala piegled dela v !e-to^njcm lctu. TovariS Pretnk je v svo-jem poročihi povedal, da je kolektiv uslužbencev drž,. žehznic sckcije Ptuj dosescel v osmih mesecih letofnjejsa le ta S2.5 odstotkov celoietnega piana eks-pioatacije, od tega v mesecu avgustu 14.7 oclstotkov Za ta veliki uspeh ie bil delovni knlektiv deležen priznanja tudi s strani  Direkdje v  Ljubljani.
Uspelii delovnega kolektiva za dvij? življsnjskega standarda železničariev hi biii mnogo večji, če bi ne bi!i v vrstah članov sindikalnc codrnžuice litidie, ki hodjjo na de'o iz slepe pokorščine ljuc1-je, ki delajo samo rz denar m ijudje. ki namerno nagajaio nri delu kakor da bi hoteli s tem svojim obnašanjem ko-mu ngajati ali izzvati usniiltonje. tnesto da bi se zavedli časa delovnih liudi no-ve Jugr.slavije, ki iini je dclo ča^t. sle-pa poknrsčina pa ostan^k hlapčevstva in de!o za denar slika brezdušne borbe za   obstpj.   Ob   takih   oivOliSčinah   niina
delo za/.elenega učinka kiitika pa ne doseže svojega namena, V;er ne kritizi-rajo marljivj delavci, temveč oni. ki isčejo vzroke svotib slabnsti v ekoiici. tnesto da bi nanravili obračun s svojim nezdravim   zadržanjem.
Referati in kritike so dokazali, da je vodstvo strtdikalne podružtiice vezano na deio svpjih predanih m borbenib članov In da so doscženi uspebi vedno uspehi  večiega de!a tnarljivih delavcev.
Na sestanku so hilj Izvoljeni triie de-le«ati v oblastno skupščino in to tov. Debenjak Vlado, Horvat !van in Kapu-stič Juri.i. Trije novoizvoljeni Ijudski m-^peKtoFii, tov. Gomilšek. Horvat Janez in Rogina Martin bodo poniagali orga-noin Ijudske oblasti preprečevati nepra-vilnosti v blagovnem prometu. ki gredo na škodo pravilnega in pravočasnega oskrhovanja med drughni tudi železn'-ških de'avcev.
Ob 7ak'uičku sestanka ie bila poslana nir-kciii žele^nic v Ljubliani brzojavka z zaKotnvilotn bodočerca horbenega deM za izgradnjo sociaMzma v FLRJ      A. F.   
   Stanovanjska zadruga v Ptuju in njena perspektiva
Stanova^njska zadmga »G adj dom« v Ptuju, ki )€ b.ila uslanovljena 2.1 febru-arja t. 1. za ivdanve stenovan;skth i\h •«a delavre in name?fence v Ptuju. 'e doaegla, da }i je da! Mestni Ijudaki o:i-bor v Ptuju na ra&polago z dovoiie njem vlade LRS 76 stavbišč površ nc. 700 do 1000 mJ.
Primanjkljaj nad 200 sUnovajnj vP:«-ju eili člane zadruge k nujni poltebi, da hi začeli 6ira preje s pripravljaln.rm deli za zgradltev stanovanjskih b š iti ?a sprojlitev seda' zavzetdh stanovan; V letu 1950 bo paotnfbovala zadruga n^j-manj 50 vago-nov cementa, 15<W kub. mctrov stavbnega  le*a, 2 vagona  betOu-
sk<i»ga železa in 100.000 komadov streJ-nikov trr 5 vagonov d^sk. za k«r se ja tipravni odboT zadfuge že s^daj obrnH na Komunalno minsttstvo LRS v L;ub-l.ani « prošnio za zagotovitev feb kolt-rin m-»tera'.a
Z-snimarrp <ra Stenovan:sko zadni<70 je zelo va'iko V n^o se vk1!učujiejo rte-lavci, name^eticj \n obrtniki, ki narnft-ravajo s kolekUvniro delom oipraviti vsa pomo?na dela in znatrti dei s-trokov-n h del, zraven feqa da nameravajo ti-dove naoravitj iz ilovjce. Velfko hiš v okolici Ptuja, ki imajo zldove |z ilovice, scdai dobro siuž. «vojenui namenu
C. F   
   Kmet Kac iz Loke
je pokazal svoje
pravo lice
Dne 23. avgusta se je t obmoiji KLO-ja Starše pnčel odkup žita. Večim poseetnikov v KLO-ju Starše je pravihic razumeia pomen odkupa žtta. Kmetje sc pravočasno izpolnili svoje »bveze Dqevni plan odkupa je bi] 40.000 kg 11 ;e bil tudj presežen na 58.000 kg dnevao Pomanjkanje vreč je b;l eden zmec giavnih problemov, da ni potek odlcup« dnevno presagel plana. Pokazale so se tudi še grobe administrativne napak« pri samera dolotanju hektarskega donc-sa Glavm vzrok je bil v tem, da pri ugo-tavljanju hektarskega donosa niso so-deloval« množične ergamzacije. Na apio' šnp pa je adkup dosege! svoj c.lj.
Kot pri vsaski akciji, se je tudi tuka; pokazalo še par poeestnikov, ki so s» na špekulativni način hoteli izogniti ow vezni eddajj. Izrazit primer, katercg^ Ijudstvo obsoja, ie po«estnik Kac Fran< iz Loke st. 6. Imemovani poseduje 10 h^ ztmlje. Preclpisane obveze Ri hotei iz-polniti 100?*, kljub temu. da bi to iahkc storil Ko ]e bil od stran. KLO-ja po-novno opoTsorjen, da pripelje še ostahh 46 kg pšenice. da bi obvezo izpolnii nj tega sioril, niti ee ni opravičii, za-kaj ne mmre o-bveze izpolniti [QQ% ali vložil prošn'o. Ko so se organi odkup-nega podjera iz Ptuja saiaj ustaviii pn omenjeneim pose&tjiiku Kacu, so ugoto-vili, da je ime! na zalogi ca 2600 kg bel h žit.
Protj imeoovanemu s« je podviel ukrep s tein, da se mu je v*e žiro k ga je imel več kot ga njaiuu pri.-odvzelo, poleg tega pa se je izvrši. . misijski preg!ed, koliko povriine je ims. de ansko poseiane v tetu 1948-49. Ker ie Kac vedet. da nim« vsega ž ta pri-javljenega. si je zopet poiskal svojo pot, da bj se izmuzivil poeledicam, kj so tnu pretile zaTadi špekulacije Ko mu ie komisija merila na Hcu me^ta nj ve, si je ipekuiant Kac Franc drznil, da j^ šel • iraesto na svoio njivo. na n\ivc Potočnika Franca, katerega n)iva )« dvakrat ma.nj*a in tako ponovno ata)i; 20 arov površina, posejane s pšonico 7a §peki)lativna poteza je seveda pr Kacu ze!o slabo i/padla, ker se je to ie nasle^nji dan ugotoviio in ga rarkrin-kaio
To je prinve-r vaškega kulaka-špoku-^aflta, ki se poslužuje vseh rvijač, da &i se iiogBil svojim dolžnostim, k". jb skupnost od njega zabteva.             H. A   
   Delavci in kmetje iz
Sesterž  pomagajo  s
prispevki pri gradnjah
zadružnih domov
S e s t r i c . scptembra 1949. Okrajna uprtva za gradnjo zadružoih domov r.as je prcpričala. da bi tudi naša skromna pomoč predstavljala pri gradnji zadruž-nih domov v okraju velik delež v e'radit-vi socializma na vasch Sekretar OF tov Belca Štefao jc praktično prtstocil k de!u, obšel v prostem času nekoliko hii in zbral pri delavcih in kmctib večje in manjše  denarne  prispevke
V tej akciji so pokazali člani in funk-cionarji Osvobodilne fronle razunievanje za gradnjo zadružnih domov v tem, da so prispevali zncske po sto, 60, 50, 40, 30, 20, 12 io 10 dinarjev, kar ie zneslo skupaj okrog 2000 dinarjev To ni po-moč kmftom v poedinih vaseh. ki sabo-iirajo jjradujo socializma, temveč malim in srednjim kmetom, ki se skunno z de-delavci borijo za do?e^o sjospodarskih položaicv na vaseh. Razumljivo je. da v tej borbi ne morejo oajti razuni9v-anic pri   velikih  kmetih
Po dio 100 so prispevali Medved Maks. Sajjadin Franc, Kavčcvič Aoton. po din 60: Sagad^n Janez in Žunkov:č Matilda, po din 50: Sajfadin Vincenc, Robar Jože, HajSek Anton. Gajšt Ivati. A.hec Anton, Jez# Jo?e. Mesarec T;J:ka. DobsrSek Alojz, HajJek Anton, tajnik. Ma^čič Ja-kob, Kovačič Franc, Korošec Neža in Hajšck Franc. din 40 \z prispeval Ko-roiec Franc. po din 30: Arnuš Jožcf. KHžanec Vinceric. Salatnk Anton in <^u^_ rečko Franc Po din 20 so prispevaliiB MohorVo Anton Planirc Mil:ca, Neu-« bauer Alojzija, KoroSec Jožef, Po'f Jera, Kopže Fr^nc Pcrnat S'mon. Korcšec Franc. MlnUar Franc, Kovačič Marija, MoHorko H«lera in Piiek Antcn Din 12 ie prisp?vala Neral Mar:ia din !0 pa Vantur Ncža Sekrefar OF Bp?c S!efan je nrisnevfi din 1K0 Tu^i v Mcdverfc^h <»(» ie začclo zbiranie. vendar *e rczultat zbiranja ni znan
Ko bomo v Sas^-žah iJraHUi zadružni dom, hodo ncdvomno izkazali isto raz-umevanje delavci io kmeiie tistih krajev. ki svoi dom že iz^'o»avliaio in ki so spo-znali vpI;Uc vrcdnosti zadružnih dcnov na vaseh                                        B   S.   
   Vabilo           
na                      
veliko kmečko
  zborovanje 
ki se bo vršilo dne 11. septembra  t949 v  Gorišnlci in  v zadrugi  Osojnik. Začeteb obeh zborovanj ob 9. uri.
Vsi vljudno  vabljeni!   Kraečba  komislia
   Pri varovanju gozdov in preprečevanju  gozdne škode posvečamo nevarnosti gozdnih
požarov posebno pozornost
Obš'mo bi lahko razpravl'ali o po-menu gozdov za cašo Ijudsko državo Kot eden najvažnejših gospodarskib sektorjcv zavzema gaspodarstvo v zves-nera in republiškem petletnern planu iz-edno važno raesto. Pet.Ve.tni plan preri-ideva i>a eni strani izgraditev rnočne c«ne industrije, ki bo močan vr držav-nih dobodkov, racionirano in popolno izkoriščanje gozdov, na drugi strani pa izboljianje gozrinih naprav in pot , po-gozdovanje star;h pose'< in goličav Kra-sa v površini 9700 ha. ureditev zane-marjenih go?.dov In s tem povečane našega gozdnega bogastva. 2e prvi pet-U»tnj plau bo postavil naše gozdarstvo na trdne temelje.
Po pretekl; uničevalni vo;ni daiejo gozdov! hidi ves poireben les 7a obno-vo celotnega gospodarstva — od orodja in hiš do tovarn. ladij in drugth pred-metov. Za enkrat n-atn raorajo dajali cjcvzdovi še velike ko'ič:ne drv 7.a kur-iavo, dokler nam teh ne bo nadomcstil jremog  in  e)ektr čna  energija.
Gozdovi vplivajo tud* na klimatske, dravetvene, turistične in splošne raz-nere naše pokrajine. Uravnavajo odtok vode, varujejo naselja in pol;edels<a lernliišča pred poplavami in viharj, ter s lem odločilno vplivajo na rodo-vitnost krajev.
Poleg teh posredm-b koristi najn go-^dovi dajejo še mnoqo post.ranskih. kot ^a paša, stelja, smola, gozdni sadeži, .<*v ;td.
Važnost cjozdov je pri n?s že splo.šno rnana, vendar se tega premalo zaveda-mo v vsakdanjem živlieniu. Zato je naša dolžnost, da vamjemo gozdove pred mnogimi neva.ro osLml, ki jjh pov-zročijo ljudje. živali \n rastline ali raz-ni elemeaitarn pojavi (voda. ogenj itd.). Ogenj oziroma požar je najnevarnejši uničevaiec gozdov Zato ifl važn-o za vse prebivalstvo. da sp podrobneje se-znani z vretajmj gordn'h požarov in hkriro  fer uspešnim gašenjem.
Gozdni požari se pojav jo največkrat zaradi neprevidnost; ali malomarnosti ljudi, ki odTnetavaio po tksh neuqa«e-ne. viigalice a]i cigaretne ogorke, netijo v go7d-u ali njegavi bližiTii ogenj brez za-dostnih varnostnih uVr&pov in ga pu-"rajo uepogašenega. 2eJezni^ke lokomo-tive povzročaio z iskraTni all izpadajo-¦;mi ogorki požaTe ob železniški prog . V ma-njš: me.ri nastanejo poiari z na-menum podtaknienjem oonia \z zlobe ali maščevania. še redkeje pa. zaradi strele.
Najve-?;a nevamost ra nastanek in razširjenje pofara je spomlad fod mar-ca do laaiaV ko \e ie skotmel sneg, ut. pa povsod o^elesiela trava in" ostalo rastlmstvo. Sufeao polat'e in zoodnja je-sie«n {september) sta tndi še n^varna za gozdne jK>x3re. To sta natn polrdjili pre-tekli dve leti, ko je, bilo pri nas v sep-terobru in oktobru precejšnje stevilo gozdn b požarov.
Razen letnega časa vnliva na sirienie po^ara še dnevni fas. Ponači, ko nasta-ne hladno in preneha veter. se navnfl-no umirl požar. proti jutru pa. ko zapi-ha veter (takn zvani jutranjikV nonov-no vzplamti. Na to moramo zlasti opo-zorit: gasilce in požarne čuvaje, ki tno-ra^o budno paz:ti na navidezno že po-gažend ogenj Po?ar se širi navadno naihHreje na slabih (suh:h) vi=inskih Ueh 'n na iurnih. jugoTanadnih in 7f>-padnih pobočiih, v strminah pa od spo-dai navrgor. HribovHl tereni, ki bo pre-traani z iarki, niso tako nevarni za raz-! ^tev požarov
Vrste poiarov
Gozdn požari se pojavljajo v glav-rwtn v štirjh vrstah: kot taini ali nizki, te se vname Ie zeme!;skJ pokrov (tra-va, mah, l:6tje, dračje itd.), kar ie na-vadno v preredčenih gozdovih. Ce pre-lete iskre zaradj vetra v kjašnj« in vrhove dreves, se razvije takozvan vršnji all visoki požar, kj zajame dre-vesa v visina ter se hitro razvija |n razširja, ako ga pravačasno ne prepre-činio. Za  igličast   gozd   je  to  najnevar-
nejži  gozdni požar in ga   je zlasti  težko pogasiti, če piha močan vcter.
Stebelni požar se pojavi le poredko-tna. n. pr. če udari strela (trešči) v pa-samezna suha ali že votla drevesa ai fe jih nameino zažigajo ljudje (pastirjil. Ako ga pravočasno ne aogasimo. s»e razvije  v  tatnega  ali  vršn©ga.
Kančno poznarao še podtalne ali pod-zemne požare, t. j. kadar gori pod ze-meljsko površino šota, humus (zenil]a črndva), korenine in drugo. Ti požari so najpogostejži v votlinah tn>cid ska-lovjem na kraškem svetu. Pojavljajo se sicer redkeje, se pa laJiko neopazno razširjajo in trajajo po več dni in ted-pov. Podzemnj požarj se lahko razvje-jo v talne ali tudi obratno, kjer so za to ugodii)! pogoji.
Zaradi požarov nastale posledicc in poškodbe so ze!o različne, kakor so tudi go^dni požarj raznovfstni. Odv sne so od vrsle, obetga in trajanja požarov, od dievesne vrste (iglavci aii listavci), sta-rosti gozdov ter vremena (veter), v ka-terem so se pojavili.
Talni požar, kj nastane v starem gozdu '¦n hitro preleti povriino, ne napravi skoro nobene škode. Ce pa se pojavj  na
zatravljenih tleh z mladim iglasitim drcvjem, ki ga v celoti in v kratkem času uniči, če je vetrovno vreme, po-vzroči ogromno  škodo.
Vršni požarf povzročajo v splošnem največjo ikodo, ker ožgo ali uti čijo skupino dreves in večja površuie goz-dov. Navadno pa ti požari ne uničijo lesa popolnoma, ker ga ščiti več ali manj debela skorja (odvisno od dreves-ne vrste) ter ga moremo večinoma šg izkoristiti iq uporabiti.
Podtalni požari uničujejo korenine dreves, tako da izgube n. pr. Storovci življeBJsko moč in se posuše, visoko drevje pa opo.ro in se če?sto zruši na tla. Les se lahko izkorist.
Posredna škoda pa nafitane v pnslab-§anju tal, v manjši odpornosti c'o gozd-nih uničevalcev, predvse.ra lubadariev ter v večjih stro^kih za ponovno pogoz-ditev. V pianinslcfb in strmih kraj h po-žari lahkn povziote posredno ve!iko škodo zaradj nastanka hudournikov, usadov in  snežnih plazov.
Splošna  navodila za  gašenje
Po zakonltih predpis h j€ dolžafi po-magati gasiti požar vsaic državljan. Naj-važnejše je, da se gozdni požar čim pre' ugatovi in javi gozdn.j upravi, KLO-ju, NM ali gasilcem, da se pr tne z gaše-njem, dokler se požar še ni razširll. Po po'avu požara moramo ohran'ti hladno kri in se ne smemo ustrašiti. Navadno Se kaze požar nevarnejši, kakor je v resnici. Vendar se je treba polruditi, da preprcčimo njegovo širjcnje s tem, d* odstranimo  koiikor   mogoče  hitro   vnef-
Ijiv material — suho travo, veje, dračje, treske, mah in drugo — ter odvračarno požar od gozdnih nasadov, oziroma mladih gozdov.
Pravilno orodje, aprema, obleka :n okrepčilo so zelo važna. Gasilci naj bodo po možnostj lahko oblečeni, v©n-dar pa zavarovani pred iskrami. Za lju-di, ki gasijo, je treha preskrbeti dovoij pijače. Pr poroiamo mrzlo alj toplo ka-vo, čaj ali sadne sokove z vodo, kar ja najlažje pribavKi. Pod nobenim pogo-jem pa človek, ki gasi, ne sme uživa»i alkoh-olnih pijač. Skrbeti je treba tudi za obvezn,. material. Za gašenje požara je po-trebno sledeče orodje: krampi, iov-nice, motike, lopate, vile, grablje za prekopavan'e tal, tasipavanje in na-pravo zaščitnih jarkov. Za sečnjo in po-spravo drevja in grmovja pa so potreb-ne sekire, ceipini in žage, za odstranitev trave in praproti pa kose in srpi. Upo-raba orodja je odvisna od terenskih razmer, kj«r se je pojavil požar. Poseo-no dobra sredstva so tudi aparat: za ga-šenje požarov sploh (n, pr. MLnimax i. dr.), če so na razpolago. V času, kr» preti nevarnost požarov, morajo bui asebe za gasenje vedno pripravljeno fpri   takem   delu   zapn6lene,   da   se   jih
lahko zbere in pošlje na pcžariače). Vcxlja gašenja mora bitj tndi že pred-časno določen (pri nn^HTiih upravah, na   KLO,   pri   ga^ilsi                 itd.).
Pri   ga.^eni\J' mora                  discipiitia.
gasilcj se marajo ravn^.ti po poveljih voditelja in drug drugemu tovariško pomagali.                                           L.   P.   
   Bliža se "Teden matere in otroka"
Ljubezen in spoStovanje, ki ju izkazuje Ijudska oblast po svojlh organih napram materam, sta raed najlepšimi in najglob-IJimi čustvi človeškega rodu. Pesniki opevajo brezmejnost malerinsUe lju-bezni. Mnogim pisateljem jev materina podoba neizčrpen vir ustvarjanja. »Na soncu je toplo, a pri materi dobro«, pravj  že  starj rek.
V prejšnjih časih jc bil vse do kon-ca stare Jugoslavije posvefca materam »Materinski dan«. Takrat so naslavljali na raatere vlsoko zveneie hvalnice, po-veličevali so sveto domače ognjišče; vendar matere kliub temu niso čutile gospodarske in politifne enakopravno-sti   in   dražbene   zaščite.
Steliiče mater v novi socialislični Ju-goslaviji je docela drugačno. »Teden matere in otroka« ni omejen samo na tisk, kjer bi se matei-am izrekale hvale in opisovala njihova požrlvovalnost. Svoje pridobitve maters dejansko ču-tijo. Velika pol ticna in gospodarska osvobodilev se praktično odraža na vseh   kulturno    gospodarsklh    področjib.
Podjetja, ustanove in uradi, ki Izvaja-jo pravice žen in mater v delovnem od-nosu, dokazujejo, da znajo ceniti dopri-nos mater h graditvi socializma, zanjo odstraniti vse o\a!e, ki bi kakor koli kratile in zoževale tigodnosti delovnih mater, ki jim pripadsjo v socialističnl drf.avi. Zaščito nosečih žen pred po-edinci, ki bi v svoji brezduAnosti silili ženc na nadurno delo, na delo ponoči in ki bi skrajševali dobo porodni^kega do-pusta ter kmili ob=ežno zdravniško ln babiško pomoč, spada raed velike ?ri-dobitve v korist mater. Prav tako ^i ru-šil družbeno zakonitost, kdor bi onemo-gočal materara v službi, da ne bi niogie vsake tri ure hranin dojenčka, alj p« bi onemogofnl raateram, ki ne bi mogle j>o 4 nrnem delu k dojenčku, fe |e službeno mesto oddaljeno od stanova-n;a in če otrok ni v jaslih ali dečjem dcmu.
Te in mnoge druge ugodnosti v korht nege olrok omofiofajo materam do spo-znnnja, da ni dovolj, če bj samo mi-slile   na   svoje otroke,   ne  bi  pa  storile
vsega v svoji moči, da bi izboljSale živ-ljenjski položaj svojih otrok s pomočjo dela. Dečji domovi, jaili in domovi igre in dela, pomagajo materam v skrbi za njihove otroke. Za olroke pa, ki lima-jo staršev, je slrokovno in pomožno osebje v domovih praktični izvrševalec nalog družbe napram otrokom, ki »ooo kot koristni članj pozneje pomagali de-lovnemu Ijudstvu, ne da bi bili v svoji tnladosti odvisni od raznih sorodaikov, sosedov in botrin, ki vetkral razen svoje na vellko prikazovane usmfjje-nosti otrokom ne morejo nuditi niii raa-lega dela  tega,   kar jim nudijo   domovi.
Vse množične organiziicije, zlasti AF2 in Rdeči križ nudijo pomoč orga-nonj oblasti pri izvajanju in kontroli pravic tnater in otrok. Rdeči križ nudi potom zdravstveniii aktivsstov nasvele o čistoči, prireja razne tečaje m mlade matere, za ne^jo dojenčkov, da bl <e med ženami čim boij razvil čut ta red in čistočo, ki sta med drugim porok ia to, da bodo olroci zrasli v zdrav fn rao-čan rod, Rdečl krii pomaga nekaterim materam s plenicami. V letošnjem etu je že razdelil materara 1600 plenic. V »Tednu matere in otroka« bodo prejele matere s itevilniml otrokj denarni pri-spevek.
Organizacija Rdecega kr.ža se trudi, da bi na vaseh in mestih matcre postavljale higieno. nego in hrano "Jo-jenčkov pred vse in da bi si lažje po-magale v naporih za zaščito otrok pred boleznlmu
Malere bodo v novj Titovi Jugosla-viji prve vzgojiteljice otrok, da bodo videli v delu najvisjo čast in dolžnost, da bodo videli v junaštvu osnovno last-•ost vsakega državljana in da bodo v družbcnem življenju staJno iskali ¦ rilJ-ko za pomoč svoji okolici v borbi proti goipodarski   in   kulturni   zaostalosti,
K.  M.   
   Jugoslavija vodi svojo zananjo politiko v skladu z neodvisnostjo in suverenostjo države
Sraraotna rcsolucija Informbiroja, sko-vana na pobudo in pritisk Sovjetske zveze, je prizadejala mednarodnemu delavske-mu in naprednemu gibanju veliko škodo, kajti voditelji sovjetske države so v svoji zunanji politiki — vsaj v odnosih do Jugoslavije — krenili s poti revolucio-narnc pretcklosti, Oktobrske revolucije, graditve socializnia in Velike domovinskc vojne.
Po zloglasni bukareštanski rcsoluciji je Sovietska zveza z neštetimi primeri pokazala, da ji ni mar načel marksizma-leninizma, marveč se je brezobzirno po-skušala vmešavaii v notranje zadcve socialistične Jugoslavije, ne jjlede na to, cla krši s tem najosnovnejše pravice su-verenosii in neodvisnosii.
Leta 1941 je Sovjetska zveza pristopila k Atlantski listini. Ob tej priložnosti je objavila svečano izjavo, ki so jo z navdu-šenjem spreieli vsi na<odi. ki jih |e naci-fašizem prejiazil in zasužnjil. Izjava se glasi: »Sovjctska vlada jc izvajala in iz-vaja v svoji zunanji politiki načela spoštovanja suverenih pravic na-rodov. Sovjetska zveza je v svoji zuna-nji politiki uveljavljala načelo samo-odiočbe narodov. V svoji narodnostni politiki. , . izhaja Sovjetska zveza iz ti-»tcga načela, v čigar osnovah je prizna-nje suverenosti in enakopravnosti vsa-kega naroda. Izhajaioč iz tega načela, brani Sovjetska zvcza . pravico vsakej|a narnda do državre neodvisnosti in orc-meljske nedotakljivosii svoic državc. pravico, da si ustvari tako družb^no tjrcditev in da si izbere takSno obliko vladavinc, kot jo smatra za koristno in nuino z namemom, da zavaruje 0ospo-darski   in   kulturni   razcvet   vse   države.«
To so bile visoke in lepc besede . . Vsakdo bi pričakoval, da se jih bo So-vjelska zveza vedno dižala. poscbno še v odnosih do novo nastalih držav ljnd-ske demokjacije. Toda praksa — poseb-no po objavi resolucije Informbiroja — je  pokazala  popolnoma  nekaj  drugega.
Od svečanih izjav o »suverenosti in enakopravnosti«, o »državni nedotaklji-vosti«, o »pravici vsakega naroda, da si iz^radi takšno druibeno ureditev, ki jo smatra za koristno in nujno«, je sovjet-ska zunanja politika naredila skok k pozivom na nasilro zrušitev zakonite vladc, ki jo je izvolilo liudstvo in ki \o ljudstvo tudi podpira. Prav ti pozivi predstavljajo osrednjo točko protijugo-slovanskc informbirojevske ^onic, ki jo narckufejo  voditelji   Sovjetske   zveze.
Na pritisk od zunaj, na jjrožnje in na gosoodarsko blokado so jugoslovan-skc delovne množice odjjovorile s pove-čanim tempom dcla, z zvišanjem delov-ne storilnosti. ki je potrcbna za hitro iztfradnio socializma. Na vse poskuse volivanja od zur.aj, na .neosnovano kri-t»ko, na nerramno obrckovanje in nod-iikanie, ha prikrite jjrožnie in na dry<?a izzivanja je hidi jutfoslovancka viada mirno in odfočno odtfovorila: »Noben zunanji pritisk ni imel, pa tudi v bodoče
ne bo imel nikakcga rpliva na njcno notranjo politiko.« Jugoslavija vodi svo-jo zunanjo politiko v skladu z neodvis-nostjo in suverenostjo državc, v skladu z naprednimi načeli miru in sodelovanja med narodi in državami na osnovi cna-kopravnosti in medsebojnega spoštova-nja suverenosti, v skladu z mednarod-nimi sporazumi in obveznostmi. To so načela, ki se jih je Jugoslavija vedno držala in ki se jih tudi danes drži, naj j« to Sovjetski zvezi in informbirojev-skim  klevetnikom prav ali ne!
Če skušajo sovjetski voditelji svoje politične neuspehe v gonji proti Jugo-slaviji in svojo — prav zaradi te gonje — omajano avtoriteto zavarovati z gro-bostjo in nasilnostjo, kot jo izraža n. pr. ton njihovih not Ju^oslaviji, se bridko varajo. Demokratična svetovna javnost ni tako kratkega spomina, kakor bi si to nekateri želeli. in dobro pomni sve-čane izjave o »priznanju suverenosti m enakopravnosti vsakega naroda«. vc za tista načcla, ki .sta iih Marx in Lenin postavila za tcmelj pravilnih demokra-tičnih odnosov med narodi. posebno v razdobju borbe proti kapitalizmu in im-perializmu Prav tako ji danes ni vcč prikrito, da pomeni gospodarski in po-litični pritisk na Ju^oslavijo vmešavanje v notranje zadeve druge socialistične države. Tudi ni oikaka tajnost. da izrab-lja mednarodna reakcija scdanje »pote-ze« sovjetske zunanje politikc v svoj prid, saj ne mine dan, da bi imperia-listični tisk ne izkoristil prolijutfoslovan-ske gonje za napadanje demokratičncga in naprednega  gibanja do  vscm  svetu
V svojih revizionističnih tcžnjah so sovjetski voditelji zabredli na stranoot'i, teptajo osnovna načela markKizma-lcni-nizma in potvarjaio dejstva Zanie. ve-liko bolj kot za kožfa drurtyj>a. veliaio znane Stalinove bcsede: »Ne more fv'ti laupania v voditelic, kjer so voditflji zgnili v trbli demokratični igri. kjer be-scde ne pofrjujcjo dela in kier voditelji jjovorijo  eno —  dclajo  pa  drugo!-
   M. Iljin
Priroda in ljudje
(Nadaljevanje)
Žito je prišlo do končne postaje. Treba ga je bilo odpraviti dalie. In spet se je odprla luknja, v katero se je vsipaio žiio, določeno za gladuioče vasi: lastniki voz so zahtevali z* prevoz po tri, po štiri pude od vsakih desei pudov — sko-raj poiovh:o!
A tudi tu še ni bi'o konec: žito je bilo treba 5e zmleti. Za mlettv je bilo treba plačati pri mlinarju, in sicsr spet z žitom
Knnčno je prišlo žito v vas. Okra.ini pisar in okrajui stareSina sta se fotila dela, sestaviiala sta seznam potrebnih. In tedai so $e med gladujoče ncopazno vtihotapili tudi taki. ki so irrteli v zaloKi n^ tucate vreč žita. Podkupuin^ so na-pravile 2e vse drugačne čudeže!
Koliko kruha so torej dobili gladujoči?
Navedimo en primer:
V vasi Abaševu y samarskem okrožiu so razde!ili v oktobru 1S91 skupno 62 pudov za 699 ljudi. To zncs« 1,4 kilo-zraina na mesec, manj ko 50 graniov na  dan  za  človeka.
Povrliu žita niso daiaH vscm gladu-jnčim, ampak sarno tistim, ki niso mogii delati: otrokom pod 15 leti in starcem nad 5,^ let. Žito so dajali torej samo poiovici  družine.
Kako pa ie bi!o s tistimi, ki so irneli nad 15 let in manj  ko 55 let?
Tem so dejali: Pojdite delat!
A  kje naj bi dnbili delo?
Nekaj tisoč (od miliionov!) so jih sprej^li na delo pri pradiiji železnic in cest, todj, nadzorniki uiso radi spreje-rnali Ijudi, ki $o tako oslabeli od lakote, da jitn je Jopata padla iz rok Izkoristili so njihovo stisko in jim plačevali skraj-no mzke mezde. Dobivaii so po devet kopejk na dan in z njiini so se morali tudi sami prehraniti!
Kdor pa n« hotel delati za toliko pla-čo, ga je dal general Anenkov. ki jc vodil dela, pretepsti in poslati pod straio dornov.
V mestili pa so biii zidovi polni le-pakov: »Knncert v korist gladujočini«, »Ifobroddna veselica v prid gladujočim«, »Ples za gladujoče«. Iz rok v roke so romale nabiralne pol? in liudie. ki so od prav te lakote zaslužili tisoče. so da-rovali po deset, petuajst in celo po pe!-deset rubijev za ustanovitev dobrodel-nib kuliinj.
A gladujoči so knialu prišli iz mode. Naveličali so se jim pomagati.
Lev Tolstoj je zapisal v septembru 1892:
»Gladujoči! Ljudske kuhinje! Kuhinje! Oladujoči! Sai to vse ie ž? tako staro in tega smo že strašno siti!
Da. vi v Moskvi. v Petcrburgu ste se tega naveličali, a tu, kjer narn stoje od
jutra do večera pod okni in pred vrati in kier ne nioreš iti po ulici, ne da bi slišai venomer iste besede: ,Dva dni ze nismo jedli. poslednio ovco smo poiedli. Kai bo z nanii? Prav iia koncu smo. Po-mremn naj torei?', tu snio — kakor ie to priznanie sramotno — tega že tako siti, da eledamo nanje kakor na svoie sovražnike... Da. navelioali snio se jili. A oni hočeio vendar tudi jesti. ho čeio  vendar tudi  živeti.«
OBSODBA
Priče   so  zaslišane.   Preiskava  ie  za-ključena. Sodišče mora izreči  sodbo.
Kdn jc kriv lakote, kdo je kriv. da ie dežcia opustošena in da jc oropara svoiili bojrast?v? Kdo je spravil deželo na rob propada. kdo ie kriv, da je naj-bol.i.^a črnozemeliska pol.ia paiifa su^a, da so bila velikanska prostranstva v nevarnosti. da se spremenijo v pustin.ie?
L.akote in ttničevania dežele tiiso hili krivi sanio Strukovt, Stremnulinvi in Sukovkini. Kriv ie bi' ves nreišnii driiž-beni red. tisti družbeni red, v katerem nekateri delovno silo ktinuioin drntri pa jo morajo prodajati.
Sodba pa se je mogla giu-Mu >:imu — revolucija.
Ta sodba pa ni bila izrečena takrat, ampak v oktobru 1917. ko ie delovno l.hidstvo vzelo oblast v svoje rnks. da bi zgradito   nov  družbeni  red.
SVETOVNI RKD 1N SVETOVNI NEREO Kakšen  naj  bo  nov  družbeni red? Družbeni red bi moral biti tak, da bi
ne   bilo   bide   ne   lakote.   ne   zatirania
človeka po človeku. Ce hočemo odpraviti lakoto, ne zado-
stnie, da si nabavimo stroie in prisilimo
zemljo, da Uaje več žita.
V  nekaterih drujjili dcželah  daje zem-lia   več   pridelka,  kakor   v   Rusitt   pred revoiucijo.    Tam    izvrstno     obdeluiejo zemljo. intajo dobre pluge, rnočne knnje, stvoje   in   gnojila.   Toda   ali   niar  liudie tam   ne   strada.io?
V   rokah   'mam   nemški   list   »Rerliner Ta.geb!att«  številka 370 z  dne 6 avgusta 1932.  Vsebuje  obširen člansk o bedi  na Thiirinikem     !z   tega   članka    podajamo nekaj odlamkov:
»Preteklo jesen so se morala okrož;a odločiti, da odpuste iz svoiih zavodov liirajoče. pohabljence in bolnike, Wer abč ne niso več zmagovale »vojevfa de-leža prj stroških . . ., da, celn težke bol-nike iz umobolnic so morali spet pustiti med Ijudi...
Kot značilen primer naj nam služi vas Frankenheim Skorai ves kraj 6 1200 prebivalci je brezposeln. Preteklo po-letje n mogel župan cele tri mesece iz-plačati niti pare podpore in je prebivat-slvo napotil k nabiranju jagod in dru-gim možnostirn za »samapomoc«. Ko pa je prišla zima, je postal položaj brez-upen Da ne bi od lakote poginila, je začela vsa vas berač ti.
Očetje z odrasluni otroki so obšlj ves kraj 40 kilometrov naokoli. V nedeljo so se vrnili k družini z nekaj brane in s par  priberačenimi groši.
Ker to n zadostovalo. so svojo »sa-mopomoč« raz3iri'.1 na krajo. vlome m riivjaštvo Ob takih okoliScinah m rud-no da iupanu razbijejo šipe hi da si dežetni svetnik upa v vas l<? takrat ka-dar   ma s senoi denar za podpore            m
Poklicno beračenie celih vasi pa ni redkost. V drugih krajih, kjer np be^a-čijo cele občine, »ernveč !e posamezne riružine, ščiti otroke. ki beračiio pred žandarjf prebivalstvo samo. Tnria v splošnem policija namenoraa spreg!&du-jp to početje
Uradna dovolienja za berarenje pa so deistvo, ki dovoli iasno prira. kako re-seo \e pnloža^ na ThiirinAkftm Zuoani v okrnžjn Rodoifstadi na primer «i niso nvi!<ili pomagatj in so prebivalstvn po-frriili. da ie >e leta brezposelno in da 'ih obč na ne morp ve^ podpirati Zupnn«1 :n policijo tistih občin. v katerih b; se lastniki teh dovolilnic za beračenie po-javili. pa napro^a;o da njihovn obrt pnspe^ujejo    n pnrtpiraio«
Isto opažamo Kidi v drugih dpže^ah, kjer se  vlada  stari  red
Kaj se je ¦ zgodilo? Zakai ljudi^ stra-dajo?
Kat je na svetu neraara prernalo kruha?
Ne. dovolj ga je. Meščanski gospodar-stveniki se eelo pritožujejo, da je ž:ta na svetu preveč.       (Nadaljevdnje siedit
Fizkultura
,,Prihodnje leto bomo radevolje zopet prišli v goste prijateljem Jugoslovanom"
so izjavili inozemski udeleženci na mednarodnem turnirju v Opatiji
V dneh od 22. do 29. avgusta t. 1. se je v Opatiji vrsil II. turnir za medna-rodno prvenstvo FLRJ v tenisu. Ude-ležba inozemskih tekmovalcev je btfa v letošnjem letu mnogo večja kakor latia tako, da je na letošnjem prvenstvu so-delovalo poleg 52 Jugoslovanov tudi 15 inozemcev. Posaimezne države 6O pri-javile eledeče števido teJcmovalcev; AV-strija 7, Svica 4, ItaMja 2, Francija 1, Belgija 1, Jugo<slavija 52. Razen Bel-¦ gitjca de Bodta ter dveb. Avstrijcev so P. vsi   inozemski   tekmovalci  nastopLM
Organizacija prireditve je bila pover-jena Teniški zvezi Hrvatske, ki je svo-jo nalogo v vseh czirih dobro izvršila Turnir se je odigraval   po  urniku,  ki so
 I&e ga v glavnem vsi igralci strogo drža-li. Kako dobro je organizaci.ja turnirja uspela, nara dokazujejo izjave tekmo-valcev ofo priliki skupnega izleta vseh udeležencev turnirja v Medejo ter ob priliki 6večanega banketa, na katerem so bile najboljšvm tekmovalcem razde-ijene nagrade. »V vaši državi smo fiL počutili kako-r doma. Prihodnje leto bo-mo   radevolje  zopet prišii   v   goste  pri-
 Ijateljem Jucioslovanom!« V igrah: Borbe za mednarodnega pr-vaka FLRJ so se vodile v 6 disciplinaib: moski posamezno, ženske posainezno, mladinci posamezno, mo-ški v dvoje, m!a<Jinoi  v dvoje  in ženske  v  dvoje. V
konkurenci moški posamezno so sode-lovali tudi vsi juni-orji, kar priča, da naše vrhovno teniško vodstvo posveča vso požornost naši mladiini in izrkorisbi vsako priliko, da naširci mladiim igr&i.' cem da možnost nabrati sti dovolj tur-nirske rutine, brez katoie je vsak n-a-predek   v   teaisu  nemogoč.
Tekmovanje   v posameznih disciplinah
Moški posamezno: Poleq uaših vrhun-skih tekmovalcev so nastop.ila tudi av-' strijski Davi6-cup igraiec HarUvioh., Švticarja Biichi in Cassut, Ualijana Gar-dini in Centonze ter Avstrijec Gf.mer. Zmago in mednarodno prvenstvo FLRJ za leto 1S49 si je prib-orij letošnji držav-ni prvak Dra^o Milič, ki je bil ne-dvomno najboljši igrajec tumirja. V fi-nalu je zapet premagal starega rivala " Branoviča v 5 nizih. Mitič je v finalni igri nadk.riljeval Branoviča predvsem po fiziičnd kondiciji ter večji rutini. Igra ]e bila do 5. niza borba za v-sako točico, medtem ko je bil Branovič v 5. nizu na kraju svajih moči in je posiljal žo-ge zaporedoma v aut. Tretje in četrlo meslo s-ta osvojila Palada in MiJojkovič. Od inozemcev &ta najboij ugajala Biichi in Gafrdini, ki sta se pla&irala v četrt fLnale. Odlikovala sta se po ve-liki   borbenosti,    imata   pa    svojevretne
udarce. Hartvvich je imel poškodfoe na nogi ici je zaradi tega igral pod 6voji-mi mogočnostmi. Slovencl so itneli na turnirju smolo pri žrebu in tako aiso mogli pokazati vsega svojega zaanja. Prvak Razboršek }e prižel med 16 naj-boljših, kjer je izgubil z izredno sigur-nira Lazslom. Velik uspeh sta častna rezultata Cebularja, oziroma Milavca v 2. kolu proti Milojkoviču, oziroma Š^-rič-u. Cebular je v 1. kolu premagal ze!o dobro razpoloženega prvaka Hrvatske Mislefiča v treih nizih, medtem ko je dr. Škapin že v teni kolu izgubil proti Svicarju Buchiju, prav taiko v treh ni-zih. Mladinca 2erovec in Bergant 6€ proti prejšnjima Davis-cup igralcema Fridrihu Dragu, oziroma Krešku nista mogla uveljaviti in sta izgubila v dveh niriih.
Zenske posamezno: Ta disciplina je bila zelo roočno zasedena. Naši ekipii na č&lu z dTŽavno prvaikinjo Crnadkovo so se z&perstavile igralke med-narod-nega siovesa, kot so Avstrijika Broz, Švicarka Charbonnier ter Francozinja Marenott. Prvo mesto je osvojila Bro-zova pred Charfeonnder. Obe igralki sta v finaind igri pckazali kvaliteten te-nis in je zmaga.la si-gumejša Broz v dveh nizih. PrvoplasiTani z državnega prvenistva Cm^idkova, oziroma Laz>lova sta biCo i7,loč;e(ni v polfinalu po Brozovi in ChaTbonnier. Omembe vreden uspeh je dosegla D. Mogorovič-Vasičeva, ki ie premagala favoTizirano Maretiott po lepi igri v treh niznh. Sloven&ki igralki nr.«ta itneli uspeha na turnirju. Voglar-jeva je nepričakova-no rzgubila proti bortbeni Kc^ice^n, medfem ko je m'sdin-ka Tropova morala kloniti pred Mogo-rovitč  M.    .%
Mladinci posamezno: Prijavljen je bil paleg vseh naših nsJboljMih mladincev tudii rrtiadin.-5'ki prvak ItaUje Gardini, ki pa je potera igrai samo v senlorski kon-kureffici. To je biCa lepa gesta Gardi-nija, ki k&i dvajsetleten (v Italiji eo jun.iorji cto 20 let) ni bofel Jgrati z na-šitni junio-rji, ki morejo igrsiti v rolci-diirjski konkurenci le do 18 let, čeprav v juni-or^ki -kcnikurenci. Podvig z držav-nega prven-stva v Novem Sa-dii je uspe-lo Panajotoviču poTioviti, tako da je zo-pet za-sedel prvo mesto P^^d Nikolidem, ki ga je toilcrat prcmagal Se!e v treh tv'iz:3v. Slovens^ka niladinca 6ta na \&m tumirju boljše odTezala ko+. na d^"7:av-neim prvensh/u. Zerovec je priše) zopet roed 8 najboljsih, kjer je iz-padel pvoti prvaku Pamajotovičti. Bergant pa je v predfcoLu nepričakovamo premagal Ja-gerja (Hrval&ka) v 3 niziih, potem pa je izguibil kljub dobremu odpOTu proti Ni-koltiču,   drugoplasiranemu   turnirja.
Igre v dvoje: Mednarodni prvaki FLRJ so  positaii:
Moški   v   dvoje:   Mitič—Palada. Milaidiiaci   v dvoje:   Kerelič—Miletič.
Mo.iki in ženske v dvoje: Mitič— Lazslova.
Na<jTJ6pe>š;n&jšii Igralec turnirja Miletič je gsvojft ,že dve prvj, mesti y moi-kem in me5anih pari^. Preseaečenje je nna-ga mladinskega para . Keretič—Mvietič v finalu nad državnima prvakama Niikoli-čem  in  Panajotovicem.
Zanimanje občinstva je bilo 7.elo ve-liko :n je finalniin igrain prisostvovalo nad   1000  gledalcev.
Z letošnjim iatemaciofialnim prven-stvom FLRJ v Opatiji je bil storjen zopot korak naprej v popu.lariz5ciji te-nisa v Jugc«'.avi>i :n ima Opalijski tur-nlr vse možnos-ti, da pcstsne tradicčonal-n.a teniška prireditev i-s!ega pomeiia, kot veliid turnw t v W'Iau!biedonu, Fore&t Hillsu  in   Parizu.
Po končanem turnirju so se ju-go&lo-vatn«ski igralci Z;braM na koiraultaciji, na kateri so dajaii vodetvu svoje predloge in zaimii^li za večji nspredek nigaslova-n-fikega   tenisa  v  prihodnji  teniški sezoini.
KU
SD  Drava  (Pfuj) :   SD Nalta  II  (Dolnja Lcndara)     4:1    (3:0)
V nedeljo 4. t. m. se jc SD Drava se-stalo v no^omctni tekmi v okviru tek-movanja za nogometni pokal maršala Tita z drugim moštvom slovcnskcga li-gaša SD Nafto iz Dolnje Lendave. Po-polnoma zasluženo je zmagalo neprt-merno boljše moStvo Dravc in s tcm kvalificiralo v naslednje kolo tega naj-množičnejšega nogometnega tckmovanja v   naši državi
lLra jc potekala takole: Pričctek igre je bil popolnoma v rokah Ptuičanov. Žo-ga je neprestano pred vrati Natfc. Pre-cej neodločcn napad pa šele v 10 mi-nuti po lepem strelu Peroševiča privede domače moitvo v vodstvo. Po tem golu se moštvo Nafte nekoliko osvobodi pri-tiska tn prične tudi satno napadati vra-ta Drave. V 22. minuti, ob napadu na-sprotnika na domači gol. vratar Drave potisne zaradi ncsporazuma z obrambo žojfo sam v svoj gof. Nato sc Drava zo-pet trudi. da bi prišla v vodslvo, toda Lendavčani nudiio močan odpor. Prori koncu polčasa na so prisiljeni dopustiti, zaradi nav:0a P'ujc?nov, več kotov za-povrstfo. To tudi privede Dravo zopet v vodstvo Leoo streljan kot potisne Sirec Maks v 34. minuti prisebno v mre-žo Stiri minute nato doseže isti i^ralcc iz gneče pred golom še trctji gol in po-s*avi s tera rezultat prvega polčasa. — V dru<*em polčasu ie situacija na ignŠču priblJžno enaka kakor v prvem poiča-su. Poslednjič zatresc mrežo zopet vod-ja ptii'r.ke^a napada Pcroševič v 8. mi-"'tti. Tgra ie še vcdno na strani Mafte Pritiska sc \e na trenutke nasnrotnik osvobodj in izvede nekai ncvarnih pro-dorov, toHi brez usneha Z»dn;o orili-ko za zmžanie r«»zij'tata ima Nafta v t* t^inuti, ko 5»dnjk raradi prcstopka Serd"in?Va prisodi' fmcfirektriM stre? na vrala Dr.*vRi a tndi te^a niso znsii n-l-"Ttstiti M:nirto Or^d kon^m Sirec Ma!" §e r>ot;<; zaft-Rsp n.rRžo N^fte. toda z^radi   offsidea   -sodiik   gola   nj   o»-iznal
MoStvi sta nastopili v naslednjih po-stavah:
Drava: Sircr I. BerHč. Serdinšek. Gaj-»¦cr I. Gaizer II., StrpHar. Hanzel. Repič. PeroSevič.   Sirec   II..   Stojkovič
Nafta II: Farkas I. Javišsija, Gonc, Novak l. Lebar. L««nda;n, FiirkaŠ II., Novak   II.,   Simtinič,   Varga.   KaVber
Sodnik Stareštna \z Maribora jc imcl igro ve$ čas v oHUst^ in ic svoio nalogo ooravM odlieno. Gledalcev jc bilo okoli šest  sto.                                          K   M,
Y
V  nedeljo 4. t. m   se je vtši] v Ljutome-ru turnir v odfoojki, v ka-terem so sode-lova.a tri  moštva, in sicer: TD Ptuj, TD L'utomor in drugo moštvo »Edinstva« iz
Var^ždina.
Prvi sta se srečal1 mošhri Ptufa \n L'utomir;ra Ljutomersko moštvo, ki fe bi!o oja^eno t ioralcem Imbljanske »Edi-noGti«, Ivanom ^ufnakom, je zmacralo v prv-:h dveb »etih % rtjrulfatom 15:13 m 15:7 Za^etni neu&peh pa je Ptujčane vzTJodbudil, da so resnoie zaigralj in v naslfKJniib treh sef h premzG&n domačme z   rezultati   15:3,   15:2   in   15:13.
Gosle i? Varaždina so Ptrijraini ofi-VTino podcenjevaM, sa' so prvi set it-guhilj z nraultatom 13:15. V dmgem in tretiem setu pa 6o zmagali z rezultatom 15:3   n   15:13.
S to zmago so ptuj-ski odbojkašj zase-
dli prvo mesto na tu.rn.irhi, kar dokazuje,
da  bodo  z  marljivim   trenrngcan    lahko
dosegli še le.pe uspehe.                    S. F.
•
V  soboto, 3.   septembra  1949 je nogo-metno    društvo    ptujskih    Zelezničarjiev odigralo   v   Mariboru   nogometno   tekmo z   movštvoin     mar borske     žeJezničarske fehnične delavnice. V prvem  polčasu *o zmagali Ptujčajii z 2:0,  v drugem pa se je  moštvo Mariborčanov okrepilo s tre-mi_ aktivnimi   igralc}  mariborskega  »Ze-lezničarja«   ter  mu  je  tako  uspelo  pre-magat   Ptujčane z  ^ezultatom 3:2.
Z\rezni odbor Zreze rad'oamaterjev Jugoslavije razpisuje
IL   ZVEZNI  NATECAJ
za izdelavo sprejemnifcov, instnimentov, aparatov m pritiklin s področja radia-tehnike, da b; pospešil nadalnje širje-nje radiotehničnih znanj in okrepil kon-stniktorski in iznajditeijski smisel svo-j.h   članov.
Razpis obsega de!a z naslednjih poi-ročij:
1.   Uporaba   radiotehnike   v  gospodar-stvu:    prva   nagrada   10.000   din,   druga nagrada   4000   d'n,   tretja   nagrada   1000 din.
2.   Detektorski   sprejemniki:   prva   ih-grada 3000 din, dve nagradi po 1500 din, pet  tretjih nagrad po 500 d:n.
3.   Sprejemnlki   z   neposrednim   ojače-njem  (bater.jski in  strujni,  koncertni  ;n komuniJ5.aciiski,    stabilni    in    prenosni): prva  nagrada  8000 din, dve  nagradi  po 3000 dn,  tri tretje nagrade po 1000 dia.
4.  Sprejemniki s posrednim  ajačenjem — superheterodinl fbateriiski  in strujri, koonceftnj   in  komunikacijski,  stabiln    m prenosni):   prva  nagrada  10.000 din.  dve drugi nagradi  po 3000 din.  tri tretje ru-grade po  1000 din.
5.   Instrumenti    za   radiotehrrčne   mt-ritve in pritikline za nazoren pouk: prva nagrada   8000   din,   druga   nagrada   40(0 din,  štiri  tratje nagrade po   1000 din.
6.   Ojačevalci   in   zvočne    postaje    t» ozvočevanje vasi  in mest: prva  negrada 7000  din.   druga   nagrada   3000   din,   d\e tretji nagradj po 1000 din.
7.   Za samostojno izdelavo delov: prva nagrada 4000 din, dve drugi  nagradi po 2000   din,   štiri   tret'e   nagrade   po   1000 d:n,   šest   četrth  nagrad   po   500   din
8.   Za  razliine  aparature  (po   svobo^-dnj   izbiri)-   prva   nagrada 5000  din. dru-ga nagTada  3000 din.  dve tret}i na/7ra<M po  1000 din
Poleg te<fa bodo društvom, krožkoni in skupinam, odikoder bo največje šte-v lo odličnih deL dodeljene nagrade v skupni višini 20.000 din.
Poleg denamih nagrad je določen!) tudi verje število nagrad v knjigah la časoT>is!h.
Dela spreiemamo od 1. maTca do 1. maja 1950. Dela bo ccen la žirija. kj )3 bo sestavil Zvezni odbor. Pravico sode-lovaiija ima;o vsi čiani Zveze radio-amaterjev Jugoslavije in člani klubov tehnike,   posame^no   alj   kolekfvno.
Pod delom se razume: izgotovljen aparat, ki mora funkcionirati, shema apara^ta in krafek opis z na|važne;šimi podatki o furiikc ji in namenu apa-aU. Nekompletna dela pri natečaju ne bodj upoštevana.
Dela je treba v označenem roku do-sfaviti na naslov: Savezrsi odbor Sa-veza radioamatera Jugoslavije, Beograd, Lole Ribara 1, telefon 23-591.
Po končanem natečaju bodo vsa dela vrnjena.
Kdor 6e za natečai zanima. n»i se obme na zgomH oaslov za vsa po;asni-la glede natečaja.
Zvezni odbot Zveze   radioamaterjev   Jugoslavii«
»TRIGLAV^ prodaja obutve, Ptuj, Kre-kova 8, se je preselila v lofcal na Kve-drnvem trsru 5.  fnreta Okrnini  mnp.irin.l
Oseba, ki je 1. sept. t. 1. okrog 10 ure dopoidne vze;a pred kleftnirai vrati »Ple-tarne* v Ptirju ufinjeno tortiico z doku-menti, ključem in denartem, je zna«a, zato se poz-va, da v najkrajšffni času isto odda na postaji NM afci na naslov, ki je v torbici, sicer bo ime dorične csebe ofojavljeno v časopisu in bo pri-javljena zaradi tatvine.                   T.M.   
Udarništvo jc svojstveno in more biti uresničeno in skupnosti koristno samo v državi, v kateri ima Ijudstvo oblast v svoiih rokah, to }e državah, Hier st dcla za potrebe Ijudstva, ne pa^za do-biček posameznikov, v državah, ki grc do v socializem, v katerih je izvršena nacionalizaciia vseh proizvodnih sred-stev ali vsaj večine proizvodnih sil ui ckonomike sploh.
Iz nalog ZS/
TEORIJA V ZADRUŽNl PRAKSI
Jesensko globoko oranje je predpogoj za zvišanje hektarskega donosa
Dipl.   ing    Zorec   Egon
V cilju zvišanja hektarskega danosa naših kulturnih rastlin je med agroteh-ničnimi ukrepi gotov« najvažnejše je-sensko rn zimeko globoko  oran|e.
Kot negativna stran v našem načinu obdelovanja zemlje je navada, bolje re-čeno razvada, da se z jesen-sko setvijo konča tud: jesensko obdelovanje zem-ije. Kljub terau, da je bilo že mnogo govorjeno in pisano o potrebj globake-ga jesenskega oranja, imamo v vsaki jess«i priliko videti mnogo njiv v sta-nju, kot so oslale po pospravljanju pri-delkov. Naj-češce najdemo njive z ostanki koruzn.ce, velikokrat gledajo zeljni koceni še izpod tan«e snežne ode-je. V jesenskem času )e sicer veliko dela, včasih pa dela preglavice še vre-rae. Zgodi so, da repo na polju zaihete prvi snpg. Toda ta tudi hitro izgine in je navadna v oktobru in novembru še lepo število dni, ko je možno nemo-teno iti s plugom po njivi. Res so velike ovire, ki otežujejo pravočasno oranje pred zimo, vendar je največja mišlje-n e, češ da predziinsko oranje ni potreb-no. Dejstvo je, da temu agrotehničnemu ukrepu pripi«ujemo vse premalo važno-sti, ker se ne zavedaino pravega pome-na   predzmskega  oranja   zeanlje.
Izkustva so pokazala, da je globoko jesensko oranje eden temeljnih agro-tehničnih ukrepov, ki vplivajo na iz-boljšanje  plodnosti zemlje,  torej za p»-
višanje hektarskega donosa. Dokazano je, da so iz njiv, kjer je bilo izvedeno globoko jesen&ko oranje, dobljeni večji pr.nosi. Na takih njivah je posevek vedno boljši, zato moraimo globoko je-sensko oranje izvesti na vseh njivah, icjer bomo spamladi sejali, razen na onih, ki leže v področjih, ki jih poplav-Ija voda ali  pa na stnnih hrib h.
Jesensko   glaboko   oranje   nam   nudi sledeče  prednosti:
a)   Zemljj    damo   zlog    ali   strukturo. Taka zemlja je rodovitna, za tem pa tu-di vse  obdelovacaje  in gnojenje  slremi. Rodovitna je pa lahko  le  tedaj,  če nu-di   rastlin:   vse,  kar oma   rabi  za   svoje živijenje, torej vodo  in hrano. V jeseni preorana   niiva   ima   večjo   prostornino, ker z oranjem nastanejo v zemlji večji medprostori, ki vsrkajo več vlage, ki jo tudi  obdrže za   poletn;   čas, ko  je  manj vlaga
b)   Obdelana  in  zrahljaiva zemlja laže sprejema  hrano, ker vsebuje  več zraka. Kjer je pa zra;k, tam je živlienje, tara so mikroorganizmi,   kj   pripravljajo   rastlin-sko  hrano v zemlji.  Mraz  seže v  obde-lano  zemljo  globlje   in   opravi   koristno delo.   V   jeseni   preoratv.   zetnlji   sa   vsi odpadkj   lepše  razkrajajo  in   spreraeni'o v sprhnino,  pri  tem pa se  pripravi pre-cejšTija   zaloga   rastlinske  hrane.   Z  ob-delovanjem   . čistimo     zemljo     plevela, škodljivcev   in   rastlinsk.h    bolezni.   Po-
mJadansko delo je v zetnlji, ki je bila v jeseni preorana, mnogo laže, ker se n;iva preje osuši in se la.h.ko tudi setev preje prične.
Začetek jesenskega oranja je odvisen od prejšnje obdelave zemlje, od pred-p&sevka, klimatsk h prilik, se«tava ze.in-lje ter njene vlažnosti in položaja zem-ljišča. T-aJko na njivi, k;er je bilo i-zve-deno prašenje ali zaoravanje hlevskega gnoja, globoko orjemo šeie čez 3 a!i 4 tedne. Deteljišča, travnike in pašnike orjemo tedaj, ko :majo dovolj vlage v tleh, t. j. v pozni jeseni. V toplih, vlaž-nih krajih je treba začeti z zimskira oranjem pozneje, da se prepreči pre-močrao razpadainje drobcev zemlje iii huimisa ter izguba rastUnskib. snovi. V pre-delh, kjer na«taja zgodaj močan mraz, začnemo z oranjem preje. Pesče-na Ua orjemo kasneje, že v začetku zi-me, da preprečimo preveliJto aerolno delovanje in razpadanje tal.
Suha tla orjemo po prvem močnera dežju. Na vaiovitem in hribovitcma pod-ročju, kjer nastopajo daJjše periode je-senskega deževja, bomo izvajali giobo-ko oranje kasncie, ker tako preprečimo površ nsko izpiranje drobcev zemlje v spodnje predele in pa zamuljevainje niž-jih  zemeljskih  alojev.
Čim nastopi močnejši mraz, je treba z globokhn oranjein prenehati, ki ga ie pa sicer treba izvajati pri nonnalni vlažnost tal i>n to predvsem v času, pred&n nastoipj glavni zimskj mra?.. Ce je zemlja preveč vlažna, je po-d nobe-nira pogojem ne smemo orati, ker bi v nasprotnem slučaj« pokvarili stiukturo tal in  bi nastale škodljive posledice.  ki
b.   imele   svoj   odraz   še  v   na«lednjem letu.
O globini poznega oranja je treba ve-deti sledeče: najvažnejše je, da ne orje-mo plitvo, vendar v različn« namene orjemo različno globoko. Oziramo se pa tudi na to, kako globino zahteva rastli-na, ki jo bomo spomladi sejali. Za ja-rine pust mo plug do 20 cm globoko, pri okopavinah pa gremo gioblje. Ra\Tiamo se pa tudi po globini orne plasti, ki ]e odvisna od globine zemljc in globine dosedanjega oranja. Zemljo smerao ie postopoma globlje orati ter moramo vse-lej. ko obrnemo neobdelano zetnljo na površioo, izdo»trbo pognojiti. Poglobitev ornice vsekakor ni lahka operacija. S tem spravimo žive bakterije globoko v zemljo, kjer jih mn>o<jo propade, na vrh pa jih pride le ma!o in je potrebno pre-cej časa, da se zapet namnožijo. Bre^z njih pa v zeralj: ui živl^enja. Zeinlja je brez njih pusta nerodovitna, mrtva. Jas-no je, da moramo poglabljeno ornico temeljito gnojiti predvsem s hlevskim gnojem  m  ne mma z  umetnimi gnojili.
Globina o-me plasti naših njiv je okrog 16 cm. Izjemno imarao ornico gio-boko tudi do 30 cm, vendar je v sploš-nem globina pUtva. Če hočemo povečati globino ornice, je dobro, če zemljo pod glt>b no brazde zrahijamo s pasebnitn podrahljačem ali s podzemnim plugom. Univerzalni piugi iinajo v večini pod-rahljače. Zadružrviki, ki tega nimajo, si bodo pomagali t.ako, da bodo dvakrat orali v i6tem razoru. Najprej zorjemo brazdo navadne globine okrog 16 cdi, takoj za tem pa s plugora, k-i smo mu sneli desko, v istem razoru zrahljamo zemljo  v   globkio  5 cm   ali    pa   še  več.
Tako  iahko zrahljamo zemljo v  globino 21   do 23 cm,  kar za prvič zadostuje.
Kalco pa orjemo ledine, ceJine dete-ljišč, travnikov in  pušče?
Ledino najbolje orjemo s plugom —¦ predplužn koaa. To je plug, na katerega je pred črtalom moatiran^ majhna pluž-na glava, ki reže za tretjino ožjo iii za polovico plitvejšo brazdo, ki pada na dno razora, glavna brazda pa jo pokri-je. Zadružniki si bodo v tem slučam po-magali z dvema enakima plugoma. Prvi bo oral v globino 10 do 12 cm, nasled-nj: pa še 10 cra globlje. Tako dobimo brazde okrog 20 cm ter je uspeh isti kot s predpluŽDitsoim.
V jeseni ne orjemo tam, kjer je ne-varnost, da nain bo dež ali snežnica od-plavila zemljo, ali kjer je n«varnost, da se viseči svet usede in pa tam, kjer js zemlja v zimskem času pod vodo. Če ja pa zemlja zelo plitva s kamenito ali pe-ščeno podlago, bo učnek predzimskeg* oranja &!ab in bo boljše, če bomo az-vršili podzenvno rahljanje zemlje s pod-rahljačern.
Brez vsakega dvoma pa je, da je je-sensko globoko oranje zelo važno apra-vilo, ki nam v vsakem primeru koristi, če ga pravilno opravimo.
Zapomniti si je sledeče: Vse njiva naj bodo do zime o-bsejane ali pa &b<ie-lane. Niti ena ne sme ostati preko zime v pušči. Kot 6« dober kmet sodi po gnojntm kupu, taiko se dobri zadjužnvki sodijo po tem, a>li so v jeseni globoko preorali vse svoje njive. Ko bodo vsi gnojn. kupi v redu Ln ko ne bo nobena njive, ki bi ne bila v jeseni globoico preorana, bomo lahko rekli, da smo do-bri kmetje in do-bri zadmžniki.