II 1 I i ' .J H BB ^ J L I ri ; LETO LIH, št. 2 PTUJ, 13. JANUAR 2000 CENA 130 tolarjev TA TEDEN / TA TEDEN Pmfmsi © di^brih Iludeh Ob prehodu v leto 2000 smo bili polni dobrih želja. Človeku se kar milo stori, ko pomisli na vso to dobroto dobrih Slovencev. Toda kljub temu je pot od besed k dejanjem kar dolga in v tej slovenski ravnici tudi večkratno zavita ter polna ovir, ob kate- rih potone marsikatera ladja dobrih želja. Človek bi pomislil, da smo Slovenci zakleti. Kaj se zgodi, če se srečata dva dobronamerna Slovenca, oborožena s silno željo po dobrih dejanjih, na enem mestu? Kopja se lomijo! Toda za- kaj? Odgovor ponuja zakladnica starodavne slovenske modros- ti: Bog daj, da bi sosedu krava crknila! Pridni, marljivi in zagnani Slovenci smo znani po tem, da vztrajno osvajamo vi- soke in težko dosegljive vrhove. In ko enkrat pridemo gor s to- liko vloženega truda po težko dosegljivi in poti, polni naporov, nas noben bog več ne spravi dol. Ja, življenje je trpljenje in s tem naj se sprijaznijo tudi drugi. Z visokih vrhov človek vidi daleč naokoli, toda na žalost ne v dolino, kjer živijo tisti, ki niso imeli moči za visoke vzpone. Je že tako, daje naša gričev- nata in gorata dežela polna vrhov, na katerih čepimo predaleč drug od drugega, da bi se lahko slišali In zato kričimo drug na drugega, saj je logično, mar ne? Če pa človek preglasno in pre- hitro govori, kajti besede so pri nas dragocene, čas pa tudi, ne more slišati tistega na drugi strani monologa. Zato ni naključje, da je slovenska ljudska povest polna zgodb o sirotah Jericah in drugih ubogih otrocih, ki so jih vsi pozabili. Tisto slovensko o očetu, ki ga je sin odstavil od mize in mu naredil leseno skode- lico, ko so se mu pričele roke tresti, pa verjetno tudi poznate. Je že tako, da se kopja lomijo na hrbtih najšibkejših, če se ljudje ne znajo pogovoriti Temelj vsakega pogovora pa je spoštovanje sogovornika, ki pa je možno samo v primeru, da znamo na sle- hernega pogledati z njegove dobre plati Kajti takšni, dobrona- merni, smo na svet prišli Tukaj smo zato, da je dobro nam in vsem drugim. Zato modre in velike U . I —t— ljudi srečamo v dolini med malimi. \ Narava v objemu zime. Foto: Jože Bračič PTUJ / USKLAJEVANJE POTEKA PTUJSKE OBVOZNICE Bo obveljala podiezerska varianta mostu? v četrtek, 6. januarja, je bilo v Mestni hiši delovno srečanje v zvezi s potekom hitre ceste Hajdina Ormož. Na usklajevalnem sestanku poteka hitre ceste Hajdina Ormož na odseku Hajdina Markovci so sodelovali državni podsekretar na ministrstvu za promet in zveze An- gel Polajnko, predstavnica Družbe za državne ceste Ida Šubic, predstavnik DARS Aleš Ar- har, župani Ptuja Miroslav Luci, Hajdine Radolsav Simonič in Markovcev Franc Kekec, ptujski podžupan Milan Čuček, vodja skupne občinske uprave Stanislav Napast in predstavniki mestnih četrti Jezero (Slavko Brglez, Marija Strelec, Marija Cvetko in Kon- rad Rižner) in Breg (Franc Štrucl, Franc Premužič in Janez Rožmarin). Obravnavali so štiri različice poteka hitre ceste, nam je sporočila Milena Turk, predstavnica za stike z javnostmi mestne občine Ptuj. Kot je znano, je bil lani sep- tembra zbor občanov v mestni četrti Jezero, na katerem je bila odklonjena varianta, ki bi pote- kala iz Markovcev mimo Spuhlje in nato v Budini čez Ptujsko jezero - to je tako imenovana B varianta. Takrat je bilo strokovnim službam mi- nistrstva za promet in zveze, državni družbi za ceste in družbi za avtoceste naloženo, da pripravijo prometno študijo, ki bo zraven obstoječih ov- rednotila še ostale predlagane variante poteka hitre ceste. Po opravljeni prometni študiji in podpori občine Markovci ter mestne četrti Jezero se je izka- zala kot najbolj podprta varian- ta C: ta prečka staro strugo Dra- ve pod jezerom in nato poteka po zahodni oz. desni strani jezera proti Zagrebški cesti ter se priključi na bodočo avtocesto severno od železniške proge. V nadaljnjem usklajevanju bo potrebno ta potek hitre ceste ovrednotiti še iz prostorskega, ekonomskega in drugih vidi- kov, da bi ga lahko vključili v planske akte lokalnih skupnos- ti. Osnutka lokacijskega načrta in presoje vplivov bodoče glavne ceste Hajdina - Ormož sta v januarju razgrnjena v prostorih občin Markovci in Gorišnica, javna razprava o njih pa bo konec meseca, v torek, 25. januarja, ob 17. uri v Gorišnici in ob 19. uri v Markovcih. Ur Prometne težave Ptuja bo rešila šele obvoznica, ki bo tranzitni promet popelja- la mimo mesta. Foto: M. Ozmec 2 četrtek, 13. januar 2000 - TEDNIK DESTRNIK / USODA ROGOZNICE OSTAJA NEJASNA Komu mar za 200 in vei kmeiij ter naravni rezervat v Rogozmsiii dolini? Zagotovo je zgodb, kot je rogozniška, na slovenskem podeželju še več in še dramatičnejših. A tudi rogozniška ni ena nezanemarljivih, saj je stara vsaj dobrih 20 let. Takrat so se namreč pričeli pogovori o potrebni regulaciji potoka Ro- goznica, ki je v vseh teh letih neusmiljeno odnašala rodovitno prst, v neurjih poplavljala kmetijske površine in kleti bližnjih hiš ter rušila manjše mostove. A komu mar, se vpraša človek, ko posluša prerekanja teh in onih predstavnikov pristojnih ministrstev, kjer nekateri ne vedo niti tega, ali gre za potok Rogoznica ali Ragozniea. Eno takih srečanj, namenjenih problematiki ureditve struge Ro- goznice v občinah Destrnik in Ptuj, je bilo minuli petek na Destrniku. Sklicatelja sestanka, zanj so si čas vzeli tudi predstav- niki kmetijskega ministrstva in ministrstva za okolje in prostor, sta bila župana obeh občin Franc Pukšič in Miroslav Luci. A so ju ta dan v Ljubljani zadržale držav- nozborske obveznosti, zato sta prva moža obeh občin na sesta- nek poslala svoje namestnike. Vendar so ju zbrani pogrešali, kajti menili so, da bi lahko prav župana, obenem še poslanca, naj- več prispevala k ureditvi Rogoz- nice ter za to pridobila tudi državni denar. Kakorkoli, dobri dve uri traja- joči sestanek perečega problema teh krajev in tudi obeh občin ni rešil in vprašanje je, ali ga kateri sploh bo. Pričakovati je, da se bodo Rogoznice v predvolilnem času ponovno spomnile politične stranke, najintenzivneje Sloven- ska ljudska stranka, ki je že skušala dobiti sredstva za začasno rešitev nastalih težav. Vendar neuspešno. V p)etek večkrat omenjeni decembrski sestanek na kmetijskem ministrstvu z vodjo sektorja za podeželje, državnim podsekretarjem Igorjem Hrova- tičem, je bil menda le razgovor ob kavi, kot je na Destrniku povedal Hrovatičev namestnik Janez Lušina. Podsekretar Hrovatič je prejšnji teden na Vodnogospo- darsko podjetje Ptuj poslal svoj pisni odgovor, kjer pravi, da so se seznanili s problemi Ragoznice (tako potok imenuje trikrat), ven- dar so po pregledu dostavljene dokumentacije ugotovili, da so dela potrebna na sanaciji vodoto- ka in posegih v osnovni odvodnik - potok Ragozniea, za kar je po njegovem mnenju pristojno mi- nistrstvo za okolje in prostor, ki naj bi imelo za to usposobljene kadre in sredstva. ZA ROGOZNICO PRISTOJNO MINISTRSTVO ZA OKOUE IN PROSTOR Sestanka na kmetijskem mi- nistrstvu se je sredi decembra udeležil kmet Mi j o Burina iz Janeževcev, ki razmere v Rogoz- niški dolini takole ocenjuje: "Voda je razlita, obdelovalne površine so zamočvirjene in se ne morejo več uporabljati. V Ljubljani smo se pogovarjali o sa- nitarnem posegu, s katerim naj bi uredili tok, ki bi to vodo peljal naprej in potok ob običajnem deževju ne bi več poplavljal, kar seveda ne bi ogrožalo Ptuja in Drave. Kmetje s kmetijstvom preživljamo sebe in svoje družine," je povedal Burina in še dodal, da so kmetje v primeru, če pristojni ne bodo ukrepali, pri- pravljeni sami poseči v to. Pri- pravljeni so pomagati tudi pri sa- nitarnem posegu, s čimer naj bi očistili več let zanemarjeno stru- go in obrežje. Dr. Franci Steiman, državni sekretar za vode na ministrstvu za okolje in prostor, meni, da bi bilo najprej treba opredeliti osnovne cilje vseh posegov. V pe- tek ga je zanimalo, ali se bo na območju Rogozniške doline v prihodnosti še intenzivneje razvi- jalo kmetijstvo ali pa se bo nema- ra oblikoval krajinski park. Izra- zil je potrebo po spremembah prostorskega plana, zbrane kmete pa opozoril, da gre pri vsem za za- sebno lastnino in zasebne inter- ese ter zastavil vprašanje, ali so kmetje pripravljeni prispevati svoj delež. "V tem trenutku ne moremo reči, kakšna sredstva bodo v državnem proračunu na- menjena za vzdrževanje vodoto- kov, saj bomo to izvedeli takoj po sprejetju proračuna - upam, da še do konca tega meseca," je dejal dr. Franci Steinman. NA PTUJU SE BOJUO POPLAV Ptujsko občino je na sestanku zastopal Stanislav Napast, pred- stojnik skupne občinske uprave občini na Ptujskem. Po sestanku je povedal, da ima mestna občina poleg Rogoznice težave še s poto- kom Grajena, in dodal, da so z ne- kontrolirano regulacijo v Ptuju še možne poplave, na kar je sam opozoril že v začetku sestanka. "V ptujski občini smo veliko naredi- li z levobrežnim kanalom, zato upamo, da smo se velikih voda ubranili. Vse druge regulacije in očiščevanje potokov pa je treba delati naravno, tako da se pritok ne poveča in poleg čiščenja, kar mi seveda podpiramo, so potreb- ni tudi zadrževalniki voda," je še dodal. Za mnenje smo zaprosili tudi direktorja Vodnogospodarskega podjetja Ptuj Draga Klobučarja. Ta je prepričan, da se dolina v prihodnje ne bo razvijala v smeri intenzivnega kmetijstva, realna pa se mu zdi vodnogospodarska ureditev, s čimer bi kmetijska zemljišča postavili na višji nivo. "Vodnogospodarska ureditev ne bo mogoča, če ne bomo dela kme- tijskih zemljišč namenili za vod- nogospodarske namene, za takšne, da bomo imeli še vedno poplave, vendar kontrolirane." Po Klobučarjevem mnenju bi tako v Rogozniški dolini dobili površine, namenjene poplavljan- ju, in take za kvalitetnejšo kme- tijsko pridelavo. Dodal pa še, so se v 90. letih sredstva, namenjena za vodno gospodarstvo, v Slove- niji zmanjšala za 4 do 5 krat, tako da se ne vzdržujejo niti vodnogo- spodarski objekti, stanje pa je po njegovih besedah že porazno. DESTRNIK PRIPRAVLJEN KRITI TRETJINO STROŠKOV ČIŠČENJA Predstavnik kmetijskega mi- nistrstva Janez Lušin je pre- pričan, da je rogozniški problem stvar ministrstva za okolje in prostor. "Gre za osnovni odvod- nik, za te pa je po zakonu odgo- vorno ministrstvo za okolje in prostor. Ko bodo ti urejeni, lahko delamo dalje. Mi smo zadolženi za osnovno osuševanje in podob- no na kmetijskih zemljiščih. Mis- lim, da gre za zelo kompleksen problem. Vidim, ljudje so zainte- resirani, občini vesta, kaj hočeta, a sredstev je malo. Stvari se bodo uredile, če bodo ljudje vztrajali, na občini je posluh, nato pa se bo verjetno vključila tudi država. Ne bo pa šlo hitro, mislim, da se bo kaj rešilo šele v nekaj letih." V destrniški občini je bil za ure- ditev Rogoznice ustanovljen po- seben odbor, ki ga vodi svetnik Janez Irgl. Petkov sestanek je ocenil kot potreben, dodal pa, da je stanje v Rogozniški dolini iz dneva v dan slabše. "Najbolj to čutijo kmetje. Naša občina je ved- no imela in ima posluh, pripravl- jena je sofinancirati 30 odstotkov sredstev za sanitarni poseg. Mis- lim, da ne smemo obupati, treba je vztrajati in se boriti tudi za sredstva obeh ministrstev." Da pa rogozniška zgodba ni tako nedolžna, kot se na prvi pog- led zdi, je v petek potrdil tudi Ivan Brodnjak s Kmetijske sve- tovalne službe na Ptuju. "Gre za precejšnji ekološki problem, kajti Rogoznica poplavlja ob vsakem dežju, odnaša na stotine kubikov zemlje in to najbolj rodovitne prsti humusa, s čimer se zamaši propustni kanal, zato so poplave vse večje. Voda odnaša tudi gnoj in gnojnico, zato gre pri tem tudi za ekološki problem na približno 400 hektarjih kmetijskih zemljišč. Na tem območju je oko- li 200 kmetij, ki so življenjsko od- visne od zemljišč na porečju Ro- goznice, več pa je tudi manjših kmetij, ki izpad dohodka rešujejo na drugih zemljiščih." Zahteve kmetov Rogozniške doline je odločno podprla tudi Radojka Čeh iz Janeževcev, ki je prepričana, da je destrniška občina na tem področju doslej storila premalo, vsaj kar se pros- torskega plana tiče. Miran Čeh iz destrniške občine je vse do konca sestanka vztrajal pri očiščenju Rogoznice brez predhodnega prostorskega plana in zatrdil, da bo občina Destrnik svoj delež za- gotovila. Dodal pa je, da spre- membe prostorskega plana že po- tekajo. Sestanka na Destrniku se je udeležila tudi Nevenka Cohiarič iz ptujske izpostave Uprave Re- publike Slovenije za varstvo nara- ve, ki deluje v okviru ministrstva za okolje in prostor. Podobno kot Drago Klobučar iz Vodnogospo- darskega podjetja Ptuj je potožila o perečem finančnem položaju pristojnih institucij ter nevzdrževanih vodotokih. O tem, kdo bo zagotovil sredstva za po- trebno čiščenje potoka Rogozni- ca, tako še vedno nič znanega, kot tudi ne, kdaj naj bi se to pričelo. Kmetje vztrajajo, da še pred pom- ladansko setvijo. Anemari Kekec Dve desetletji neuspešnih sestanlarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Propaganda; Oliver Težak, ■B 041-669-509. Naslov; RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; ■a (062) 749-34-10, 749-34-15, 749-34-37; faks (062) 749-34-35. Celoletna naročnina [ 6.760 tolarjev, za tujino 13.520 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280 Tisk: MA-TISK, Maribor Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se i obračunam v skladu s 7. točko I 25. člena Zakona o davku na \ dodano vrednost, Uradni list i 23. 12. 1998, št 89. i I Nenaročenih fotografij in 1 rokopisov ne vračamo. | Strani na Internetu: j www.radio-tednik.si. \ , E-pošta: j I n^iralnikS>radio-tednik.si 1 I tednik&amis.net I TEDENSKI KOMENTAR IZ ILIRIKE - BORZNOPOSRED- NISKE HISE Sodelovanja s iujino in povezovanja Slovenska vlada je v prvem tednu novega leta obravnavala program za spodbujanje neposred- nih tujih investicij. Pregled investicijske dejavnosti tujcev v slovenskem gospodarskem prostoru kaže neugodno sliko. Vsega skupaj so tujci investirali le 3 milijarde dolarjev, pri čemer je ugodno vsaj to, da so investirali v izvozno orientirana podjetja. Tuj- cem naj bi bilo v prihodnje olajšano predvsem preskakovanje administrativnih ovir, pri investiran- ju v Sloveniji pa jih bodo čakale tudi druge spod- bude in ugodnosti. S temi ukrepi želi slovenska vlada vplivati na aktivnost tujih vlagateljev, saj pri- ložnosti v Sloveniji ne manjka. To se je pretekli teden izkazalo pri podjetju Ko- linska, ki je z ameriško multinacionalko Bestfoods že podpisalo pismo o nameri za prihodnje sodelo- vanje in kapitalsko povezovanje. Na področju iz- delkov Knorr in Helimann's se bo Kolinska v bližnji prihodnosti z ameriško multinacionalko kapitalsko povezala v novem podjetju. Podobno kot Kolinska se povezuje tudi domžalski Helios. S tujim podjet- jem bo ustanovil skupno družbo, s katero bo He- liosova tržna moč večja predvsem na področju barv in lakov za avtomobilsko industrijo. Prav tako se na osnovi dovoljenja Urada za varstvo konku- rence utrjuje sodelovanje med Petrolom in hrvaško Ino v novem podjetju za distribucijo ute- kočinjenega plina, seveda pod določenimi pogoji, ki onemogočajo nastanek monopola v tem sektor- ju. Kot vidimo, trenutno že potekajo skupni projekti slovenskih in tujih podjetij, pričakujemo pa jih lahko še več. Samostojno pot pri rasti pa nadaljuje Mercator. Objava seznama podjetij, ki jih je trgovski velikan že prevzel in ki jih še namerava, ter poslovnih načrtov za prihodnje obdobje je potisnila njegovo delnico precej navzgor. Vrednost je zopet pre- skočila 14.000 tolarjev. K vzpodbuditvi rasti slo- venskega borznega indeksa SBl, ki je porastel za 1,35 odstotka na 1830 točk, pa sta večino prispe- vali farmacevtski podjetij. Lek je pridobi! 2,7 od- stotka in teden končal pri 34.540 tolarjih, vzpod- budne novice o prodaji Krkinega zdravila enap na ameriškem tržišču pa so povzročile še višjo rast. S tem zdravilom bo podjetje predvidoma zapolnilo svoje proizvodne kapacitete in povišalo prihodke. Na to se je odzval tudi trg, ki je dvignil ceno delni- ce za 5 odstotkov. Lepo rast je v preteklem tednu dosegla tudi del- nica Intereurope. Po gibanju pod 2.400 tolarji, ka- mor so jo zbile prednovoletne prodaje, se je njena vrednost zopet prebila preko 2.450 tolarjev, kar je 1,2 odstotka višje kot zadnji trgovalni dan pretek- lega leta. Ostalim pomembnejšim delnicam se ni godilo tako ugodno. Zdravilišče Moravske toplice so med njimi izgubile največ. Prednovoietno po- pravljanje tečajev v pozitivno smer se je tokrat vrnilo z obratnim udarcem. Vrednost delnice se je vrnila za 12 odstotkov nižje na 1.373 tolarjev. Omeniti pa je potrebno še začetek kotacije delni- ce Save. V četrtek so borzni posredniki pn/ič pre- ko borznega sistema sklenili posel, njen tečaj pa se je oblikoval pri 17.200 tolarjih, kar je glede na ceno, ki je pred kotacijo na sivem trgu znašala 15300 tolarjev, gotovo pozitivno presenečenje. Naslednji dan je na tečaju pridobila še nadaljnjih 5 odstotkov, kar jo je prineslo na petkovih 18.285 to- larjev. Enako kot najvišja borzna kotacija se je pretekli teden gibal tudi vedno zanimiv trg pooblaščenih investicijskih družb. Indeks, ki meri splošno giban- je delnic pooblaščenih investicijskih družb, PIK je porastel za odstotek, tako da sedaj znaša 1.488 indeksnih točk. Vsa združevanja in prevzemi kažejo, da se tudi slovensko gospodarstvo giblje v trendu svetovne- ga trga. Globalizacija poslovanja in prevzemi bodo tudi v prihodnje stalni gost na slovenskem trgu, zaradi njih pa bo močnejša tudi gospodarska rast in posledično slovenski torzni indeks. Matjaž Bernik, llirika BPH, d.d. TEDNIK ■ Četrtek, 13. januar 2000 3 SLOVENSKA BISTRICA, OSAN KARI CA / SPOMIN NA POHORSKI BATALJON Praznik, vpisan v srta ljudi 8. januarja je minilo 57 let od padca celotnega Pohors- kega bataljona, ki je izkrva- vel pri Treh žebljih nad Osankarico. Ta dan je od 1992. leta spominski dan občine Slovenska Bistrica. Na predvečer obeležijo spo- min na tragični dogodek v Slovenski Bistrici s slavno- stno akademijo, na sam spo- minski dan pa je pri Treh žebljih še žalna komemoraci- ja, ki se je iz leta v leto ude- ležuje več ljudi. Viteška dvorana bistriškega gradu je bila tudi letos polna; manjkalo je sicer nekaj najsta- rejših članov borčevske organi- zacije, ki se prireditve zaradi bo- lezni niso mogli udeležiti. Os- rednji govornik na spominski proslavi je bil Stane Gradišnik, ravnatelj Zavoda za kulturo v Slovenski Bistrici. Z izbranimi besedami je prisotne popeljal v slovensko preteklost. Omenil je, da je iz leta v leto težko povedati o dogodku in njegovem obrobju kaj novega. Vendar ko se spo- min sprehodi po orumenelih fo- tografijah padlih borcev, ponov- no privrejo na dan mnoge, tudi jezne misli, besede in večni za- kaj. "Ne razglabljam o tem, iz kakšnega navdiha je kateri od pohorskih borcev šel v hosto, zakaj je kateri od njih zgrabil za orožje in tvegal usodo svojih najbližjih, ki so ostali doma. Bolj mi je pomembna ugotovi- tev, da je šel, ker sta bili doma- čija in domovina v stiski. Ta odločitev je več vredna kot tiso- čere druge, kadar je treba meriti ljubezen do domovine in pre- magati lastni strah pred nezna- nim in vedenjem, da gre v ta- kem primeru tudi za lastno živ- ljenje. Zato je potrebno vse tiste, ki niso oklevali in so po svoji notranji vesti vedeli, kje jim je mesto, spoštovati in ceniti," je še poudaril Stane Gradišnik in iz- razil še željo, da bi spomenik borcem pohorskega bataljona pri Treh žebljih postal kulturni spomenik državnega pomena. Spominske proslave so se ob svojcih padlih borcev, članov borčevske organizacije ter šte- vilnih drugih občanov bistriške občine udeležili tudi župani drugih obpohorskih občin ter borčevske delegacije. Na spo- minsko proslavo je prišla tudi predsednica glavnega odbora ZZB NOV Slovenije Ela Ulrih - Atena. Stanetu Gradišniku je za njegovo vsestransko človeško zavezanost Pohorskemu bataljo- nu, saj sta si 1992. leta s takrat- nim županom Ivanom Pučni- kom prizadevala, da postane 8. januar spominski dan sloven- jebistriške občine, pa tudi zara- di njegove skrbi za spominsko obeležje na Osankarici ter za vsakoletno vsebinsko podobo praznovanja podelila visoko praznovanje - zlato plaketo ZZB NOV Slovenije. V kulturnem programu na spominski proslavi v bistriškem gradu so nastopile trio flavtistk Tityre ter Jana Jeglič s pri- ložnostnimi recitacijami. Tudi komemoracije pri Treh žebljih se je udeležilo veliko šte- vilo obiskovalcev. Številne orga- nizacije so ob spomenik položile vence, med udeleženci je bilo veliko šolarjev, članov ZB ter drugih, ki se pridejo vsako leto na ta dan poklonit padlim bor- cem bataljona, ter pripadniki slovenske vojske. Vida Topolovec Komemoracija pri Treh žebljih. Foto: VT Od tod in tam PODVINCI • V soboto letna konkrenca gasilcev člani in članice PGD Podvinci se bodo v soboto ob 18. uri v gasils- kem domu v Podvincih zbrali na 53. letni konferenci. Poleg pregle- da dela v minulem letu in sprejetja plana za letos bodo gasilci na- jzaslužnejšim podelili priznanja in odlikovanja. TM KRIŽEČA VAS • Dan bistriškega odbora ZLSD 8. januarja je OO ZLSD Slovenska Bistrica pripravil V Križeči vasi pri Studenicah srečanje članov in simpatizerjev. Predsednica 00 ZLSD Slovenska Bistrica Ljubica Zgonec - Zorko je povedala, da je bila njihova stranka v minulem obdobju delovna na vseh ravneh. Med drugim so v tem času v Oplotnici ustanovili občinski odbor. Srečanja se je udeležil tudi predsednik stranke Boris Pahor in med drugim povedal, da se ZLSD priključuje evropskim demo- kratičnim silam, ki so prelomile stik s tradicionalno levico. ZL hoče pripadati svetu, ki bo gradil gospodarsko uspešno družbo. Povedal je še, da bo stranka na letošnjih volitvah nastopila samostojno, zavez- ništvo pa bo iskala pri tistih, ki bodo imeli podoben politični pro- gram, s tem pa, da ne bodo podprli večinskega volilnega sistema. VT LENART / OSKRBA S PITNO VODO Onesnaženi vodovodi terjajo posege v občini Lenart bodo letos nadaljevali obnovo vodovodnega omrežja, ki jo bodo sofinancirali s sredstvi ministrstva za okolje in prostor, del denaija bodo prispevali tudi krajani, precejšnjo vsoto pa so predvideli tudi v letošnjem občinskem proračunu. Investicije na magistralnem cevovodu Maribor - Lenart bosta sofinancirali tudi preostali dve občini, ki se oskrbujeta s pitno vodo iz mariborskega vodovoda. Prednostna naložba na tem področju bo gradnja prečrpalne postaje Šiker v Močni, za katero so že lani pridobili zemljišče in pripravili projektno dokumen- tacijo. Njeno gradnjo bosta sofi- nancirali občini Sveta Ana in Benedikt. Podlaga za sofman- cerski delež občin je predlog mariborskega vodovoda po deležih porabljene vode. Letos naj bi tudi zgradili povezovalni cevovod ob Partizanski cesti v Lenartu, lotili pa se bodo tudi zahtevnih nalog v Lormanju in v Voličini. Ta lokalna cevovoda sta občasno močno onesnažena, zato bodo v občini Lenart podvzeli vse potrebne ukrepe za zagotavljanje neoporečne pitne vode. Bistveno bodo morali spremeniti svoj odnos do vodnih virov in zajetij tudi upo- rabniki lokalnih vodovodov in zlasti spremeniti način kmeto- vanja na površinah ob vodnih zajetjih. Ker pa je to dolgoročno zastavljen cilj, bodo postopno zgradili nove cevovode, tako da se bodo tudi občani na območju Lormanja in Voličine oskrbova- li z neoporečno zdravo pitno vodo iz mariborskega vodovoda. Program naložb v oskrbo z vodo za letošnje leto je v le- narški občini ocenjen na dobrih 97 milijonov tolarjev. Za prečrpalno postajo Šiker naj bi porabili nekaj več kot 37 milijo- nov tolarjev, za povezovalni ce- vovod ob Partizanski cesti v Le- nartu 6 milijonov, za vodovod Lormanje 16 milijonov, za prvo fazo ureditve vodovodnega sis- tema v Voličini pa 38 milijonov tolarjev. M. Toš LENART / CESTE SO ELEMENT RAZVOJA Proraiun s iestnim denariem ne skopari Preoblikovana občina Lenart, ki jo sestavljajo krajevne skupnosti Sveti Jurij, Sveta Trojica, Lenart in Voličina, je stopila v novo leto s potijenim občinskim proračunom. Ta znaša milijardo in 261 milijonov tolarjev in je dokaj in- vesticijsko naravnan. Med važnejšimi nalogami na investicijskem področju so na- daljevanje modernizacije cest, obnova in razširitev vodovodne- ga omrežja ter urejanje kanalizacije in drugih komunalnih ob- jektov in naprav. Za modernizacijo in obnovo občinskih cest je v odhodkih letošnjega proračuna predvidenih 205 milijonov to- larjev, od tega dobrih 134 milijonov za dela v letošnjem letu, ne- kaj več kot 74 milijonov tolarjev pa bodo namenili za poravnavo pogodbenih obveznosti iz minulega leta. V predlog programa modernizacije in obnove cest v lenarški občini je vključenih dobrih 23 kilometrov cest, od tega 5,4 kilometra lokalnih cest, pri čemer naj bi sodelovala tudi država s sredstvi za demografs- ko ogrožena območja. Nekaj več kot 13 kilometrov lokalnih cest in javnih poti naj bi letos temeljito modernizirali, pri čemer bodo del denarja primaknili tudi občani sami. V program obnove cestnega omrežja so vključili še 2,4 kilo- metra tako imenovanih kmetijskih cest, ki jih bodo poskušali urediti tudi s pomočjo sredstev kmetijskega ministrstva v okvi- ru programov celostnega razvoja podeželja in obnove vasi. Te projekte nadvse uspešno izvajajo v krajevnih skupnostih Sveti Jurij in Voličina, uvajalna dela in pripravo programskih usme- ritev pa so konec minulega leta začeli tudi v krajevni skupnosti Sveta Trojica. Skupaj naj bi letos za obnovo in modernizacijo cest porabili kar 231 milijonov tolarjev, ki so jih tudi predvideli v sprejetem in potrjenem občinskem proračunu. Za komunalno dejavnost pa so predvideli 170 milijonov, od tega znaten delež tudi za obnovo in razširitev vodovodnega omrežja. Mar|an Toš pOFORI SE ... DA Še sreča, da je slo- vefiska vojaška doktrina zgolj obramona. Naši vojaki se namreč izgubljajo že ob slo- venskih mejah. ... DA otroci sedaj že prve korake delajo s pomočjo računalnika in da prihaja čas, ko bodo šli računalniki z bodočimi mamicami v postel- jo. ... DA bo takrat načrtovanje družine in naroda računal- niško uravnano. ... DA ormoško socialno skthatvo ]^ direktivi občine več ne skrbi za reševanje proble- mov mladine in ostarelih. Recept je enostaven: mladina bo odrasla in sama rešila svoje probleme, ostareli pa... ... DA marsikatero žensko zanima, le kaj je Bog v božično-novoletni poslanici zapisal poštenim ženskam. ... DA je bilo lani na Ptujskem 195 porok. Koliko iz ljubezni in koliko komercial- nih, statistika ne govori. ... DA v okolici Ptuja dva brata stotodstotno pravilno na- povedujeta prihodnost. Prvi napoveduje dobro, drugi slabo. ... DA je destrniški župan, poslanec in raziskovalec v T V intervjuju večkrat kategorično zatrdil, da v Sloveniji ni poli- tične volje. Zdaj se državljani bojijo, da za naslednje volitve ne bo kandidatov. ... DA bi bilo naše življenje brez poslancev preveč prazno. Na koga bi se jezili in komu smejali? 4 četrtek, 13. januar 2000 - TEDNIK mOJVRA, IZOBHAZeVJMiE PTUJ / USPESNO LETO 1999 V MLADINSKEM ODDELKU KNJIŽNICE Tudi z malo denarja veliko dela Med temeljne naloge mladinskih knjižnic sodi zraven izposoje knjig bibliopedagoška dejavnost. Ta je bila v mladinskem oddel- ku knjižnice pestra in zanimiva, kljub skrajno šibki denarni po- dpori. Temelje bralne in kulturne izobrazbe postavljajo tudi mla- dinski knjižničarji, ki oblikujejo in izvajajo programe za vzpodbu- janje branja in spoznavanja domače in tuje knjižne produkci- je. Kvaliteta dela v knjižnicah za otroke je v veliki meri odvisna od pestrosti ponudbe mladim upora- bnikom. Odkar mladinski odde- lek ptujske knjižnice posluje v no- vih prostorih Malega gradu, sta število in raznolikost dejavnosti za mlade strmo narasli, kar je pri- pisati zraven primernih prostorov tudi dokaj spodobni kadrovski zasedbi v oddelku. Minulo leto je bilo v oddelku pripravljenih 11 knjižnih razstav. Te so namenjene seznanjanju obiskovalcev^ z novimi knjigami, vabijo k branju starejše kvalitetne mladinske literature, spominjajo na pomembne avtorje in predstavljajo njihova znana in manj znana dela, poudarjajo po- membne obletnice in praznike, predstavljajo kulturne dogodke ... Vse razstave so povezane z reševanjem mesečne literarne uganke, ki jo obiskovalci rešujejo ob obisku v knjižnici. Razstave v letu 1999 so bile naslovljene: Sli- kanice nekoč in danes. Slovenski knjižni kviz, Moja družina, In me- moriam Branki Jurca, Domači ljubl- jenčki, Počitniški nahrbtnik. Počitniške urice in izdelki. Pravice otrok. Sodobne slovenske ilustracije. Knjižne novosti, Srečno novo leto. Mesečno je literarno uganko reševalo čez sto mladih bralcev, ki so jih z malo sreče razveselile tudi skromne nagrade. V letu 1999 je v organiziranih skupinah obiskalo mladinski od- delke knjižnice 2048 otrok (444 predšolskih, 1604 učencev), ki so se udeležili sto in ene bibliopeda- goške ure. Te so zajemale pravlji- ce, pripovedke, poezijo, poučne knjige na določene teme ter vodstvo po knjižnici. Skupine ot- rok so prihajale iz vrtcev ter iz vseh mestnih šol, pa tudi učenci osnovnih šol Majšperk, Središče, Ormož, Velika Nedelja, Polenšak, Dornava, Juršinci, Cirkovce, Gorišnica, Kidričevo, Hajdina, Destrnik, Vitomarci, Trnovska vas, Markovci, Žetale, Podlehnik in Ptujska Gora. Minulo leto so bile organizirane pravljične ure za izven. Te so na- menjene predšolskim otrokom in učencem prvega in drugega razre- da osnovne šole. Skupaj je bilo iz- vedenih 20 pravljičnih ur, ki jih je obiskalo 548 poslušalcev. Urice so bile vsak prvi in drugi četrtek v mesecu (s predahom v juliju in av- gustu), v decembru pa smo uvedli še tretji termin - zadnji četrtek v mesecu ter pravljice z jogo. Zraven naštetih oblik dela smo izvajali tudi specialne bibliopeda- goške ure za oddelke OŠ Ljudevi- ta Pivka in za literarni krožek go- jencev zavoda v Dornavi. Med pomembne in zahtevne ob- like dejavnosti sodi medobčinski knjižni kviz, ki smo ga že petič or- ganizirali s pomočjo NKB Mari- bor - Podružnice Ptuj. Kviz 1999 je nosil naslov Pravljice so doma v knjigah in so se ga udeležile tričlanske ekipe domala vseh os- novnih širšega ptujskega območja (tekmovalo je čez sto učencev). Tekmovanje je potekalo dva dni (ločeno za razredno in predmetno stopnjo) in je bilo namenjeno mednarodnemu prazniku otrošk- ih knjig (2. april) in mednarodne- mu dnevu knjige in avtorskih pra- vic (23. april). Finalno tekmovan- je se je odvilo z neposrednim prenosom iz studia Radia Ptuj. V juliju in avgustu smo pripravi- li 30 počitniških uric, ki jih je sku- paj obiskalo 561 otrok. Počitniške urice so namenjene kvalitet- nejšemu preživljanju prostega časa šole prostih dni. Urice so za- jemale pravljice, pripovedke, pes- mi in uganke, literarne uganke, družabne in besedne igre, likovno oblikovanje, telovadbo in nag- radne igre, origami in oblikovanje papirja, slikanje na svilo ... Med odmevne prireditve sodi že tradicionalna Ulica knjig v počas- titev aprilskih knjižnih prazni- kov. To je pravzaprav obsežna knjižna razstava v izložbenih ok- nih ptujskih trgovin ter Orfejeva čitalnica v kava baru Orfej. Idej mladinskim knjižničarjem ne manjka, manjkajo le denarna sredstva, saj za pričujoči program knjižnica ni dobila namenskih sredstev. Le-ta bi omogočila iz- vedbo vseh načrtovanih priredi- tev (pravljični maraton, najstniška scena, literarni popold- nevi z znanimi avtorji...). Medna- rodni standardi zavezujejo knjižnico k brezplačnim priredit- vam za otroke, zato nimamo možnosti lastnega prihodka (čep- rav zadovoljni obiskovalci knjižnice pogosto izražajo željo po plačilu, da bi bile prireditve po- gostejše). Uliana Klemeniii Pravljična ura z jogo - idealna kombinacija za sproščeno otroštvo; vodita pravljičarka Liljana Klemenčič in inštruktori- ca joge Sonja Trplan TEDNIKOVA KNJIGARNICA A fftv • • ff«! • • Oali€ni novi slikanm Mladinske knjige Zadnje dni preteklega leta sta pri založbi Mladinska knjiga izšli dve veliki izvirni slovenski slika- nici, ki bi ju morali spoznati vsi otroci. Obe se odlikujeta po vsem tistem, kar opredeljuje kvalitetno otroško knjigo: sta besedno in likovno dovršeni ter prinašata temeljne literarne zvrsti za mlade bralce - PRAVLJICE in UGANKE. ŠVICA, ŠVAGA, ČEZ DVA PRAGA je knjiga iz zbirke Velike slika- nice, ki že dolga leta razveselju- je najmlajše ljubitelje knjig in nji- hove starše. Slikanica, natisnje- na z velikimi tiskanimi črkami na celostranskih ilustracijah, zaje- ma sto ugank, ki so delo uvel- javljenih starejših avtorjev, manj številčno so zastopani tudi mlajši ustvarjalci. Uganke je iz- brala Marjeta Zoreč, ki je dos- ledno upoštevala najžlahtnejše izpod peresa domačih pesnikov in pisateljev. Mnoge uganke imajo častitljivo letnico prve ob- jave in so jih z veseljem reševali že današnji prastarši. Zvočne, tudi šaljive in zbadlji- ve štirivrstične zavozlanke so napisali: Valentin Vodnik, Vojan Tihomir Arhar, Oton Župančič, Jože Šmit, Manica Komanova, Mira Voglar, Ivan Cimerman, Jo- sip Stritar, Pavel Golia, Vera Al- breht, Janez Bitenc, Helena Bizjak, Stane Vinšek, Danilo Go- rinšek, Gustav Strniša, Viktor Plemelj, Lojze Beltram, Matej Bor, Darinka Petkovšek, Tama- ra L^anin, Viljenka Jalovec, Anja Štefan, Ulijana Praprotnik Zupančič, Andrej Rozman Roza. Uganke najboljših slovenskih ugankarjev so razdeljene v te- matske sklope, ki jih je ilustriral Matjaž Schmidt. Na koncu slika- nice so rešitve z imeni avtorjev. mul Mfiif mmciK je zbirka sedmih živalskih pravljic mlade slovenske avtori- ce Anje Štefan. Kratke pravljice so odlično prvo branje, ki ga žlahtijo ilustracije Marjance Je- mec Božič. Izjemno bla- gozvočne pravljice nevsiljivo poučujejo in tolažijo otroško dušo. Knjiga, ki je uvrščena v zbirko Cicibanov vrtiljak, vsebu- je naslednje pravljice: Jabolko, Čmrij in piščalka. Darilo, Melje, melje mlinček. Zajtrk, Srajčica, Robček. To je knjiga, ki bo nav- dušila mlado bralno občinstvo, ki bo gotovo zahtevalo večkrat- no branje in pripovedovanje pravljic Anje Štefan, saj je avtori- ca nesporno izjemno nadarjena pripovedovalka, ki ima izjemen občutek za otroško dušo. VABILOMA PRAVUlCOZJOGO Danes, v četrtek, 13. januarja, bo ob sedemnajsti uri pravljična ura z vadbo joge v pravljični sobi mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča, Mali grad, Prešernova 33. Vstopnine ni, obvezni so copati in lahka športna oblačila. Llllana Klemeniii FILMSKI KOTIČEK Oika po sili (Btg Daddy) Otroci. Ljubki na pogled, zabavni, če smo z njimi I uro ali dve, in nemogoči po celem dnevu. Današnji I film nam skuša dopovedati, da otroci niso igrače, saj neprestano bruhajo in izločajo, podobno kot koker španjeli. Sonny (Adam Sadler) je neodgovoren mladenič, ki si ne zna najti prave službe, kaj šele punce. Neke- ga dne se na njegovem pragu pojavi petletni Juli- an, nezakonski sin sostanovalca, ki je začasno na Kitajskem. Sonny se odloči, da bo otroka posvojil, in s tem dobi priložnost, da se izkaze kot odgovor- na, odrasla oseba. Toda kaj, ko ]e obnašati se odraslo zanj popolnoma nova izkušnja. Najbolj sporna točka tega filma je, da otroke ne samo primerja s psi, pač pa jih v resnici obravna- va kot koker španjele: neprestano so lačni, bruha- jo, lulajo, od psov jih loči le to, da si znajo sami obrisati rit (seveda le, če so dovolj stari). Zakaj bi se torej glavni junak trudil obdržati najdenega otro- ka, če predvidevamo, da nima rad psov? Po tem filmu sodeč, je skrivnost v zvezi oče - sin, ki na nepojmljiv način poveže dva človeka, pa čeprav se to zgodi med uriniranjem na zid. Precej ponesrečen film torej, ki prikaze moške kot brezdelne idiote, otroke pa kot nepotrebno navla- ko. Na srečo pa se izkaže, da niti idiotstvo niti otroštvo ni neozdravljivo. Z zvrhano merico črne- ga humorja, ki spremlja tako gledanje, se nam skuša prikupiti in nas nasmejati ta komedija. Mera, do katere ji to v resnici uspe, pa je vprašlji- va. Film je tipična hollywoodska uspešnica, ki pa je za evropski okus premalo smešna, preveč prostaška in nasploh pretirana v vsebini. Skratka, komedija ne predstavlja nič takšnega, kar bi bili voljni preba- viti v še tako dolgočasnem zimskem večeru. Nataša Žuran TEDNIK ■ Četrtek, 13. januar 2000 5 MARIBOR / 36. POHORSKA ZLATA LISICA Prefnor/evcf druga v slalomu To, da je bila 36. pohorska Zlata lisica sredi tedna, je vpli- valo na nekoliko slabši obisk prvi dan, v sredo, na velesla- lomskl tekmi, ko se je na snežnem stadionu kljub lepemu vremenu zbralo slabih 5000 obiskovalcev. Tudi naša dekleta se ta dan žal niso odrezala. Drugi dan pa je peti slalom sezone svetovnega pokala zablestel v vseh pogledih - tako za- radi sončnega vremena kot zaradi več kot 10.000 obiskoval- cev in predvsem zaradi odličnega uspeha Špele Pretnar, ki je za las zgrešila prvo In stopila na drugo stopničko. Eno najboljših ženskih tekem v svetovnem pokalu si bodo smučarke iz vsega sveta zapomni- le tudi po odlično pripravljeni progi, obiskovalcem snežnega sta- diona pa je oba izjemna dogodka kvalitetno začinil športni komen- tator Igor Bergant, ki je vlogo uradnega napovedovalca in vzpodbujevalca vseh tekmovalk odigral brez primere. V VELESLALOMU NAJBOLJŠA AVSTRIJKA DORFMEISTER- JEVA žal odlično pripravljena proga na veleslalomski tekmi v sredo našim dekletom ni pomagala do boljših uvrstitev ne v prvem in ne v drugem teku, tako da so razen dveh ostale brez točk za svetovni pokal in nekatere žal tudi brez uvrstitve. Po prvi vožnji na vrhu ni bilo bistvenih presenečenj, saj so bile v vodstvu tekmovalke, ki so velesla- lomski vrh krojile že na prejšnjih tekmah. Po drugem teku pa je ve- leslalomska šampionka Pohorja postala Avstrijka . Michaela Dorfmeister, ki je v tej sezoni zmagala že na dveh tekmah (v Serre Chevalieru in Val dTseru) in tako dokazala, da je trenutno na- jboljša na svetu. Izredno vedela je bila, saj kot je dejala, kljub odlično pripravljeni progi ni pričakovala zmage. Drugo velesla- lomsko mesto si je z odlično dru- go vožnjo priborila Švicarka Son- ja Nef, ki je zadihana izjavila, da je v ciljni areni pomislila tudi na zmago, tretja pa je bila stara znan- ka pohorskih strmin, lanska zma- govalka Avstrijka Anita Wachter, ki je prvo vožnjo odpeljala nekoli- ko bolje kot drugo. Naša dekleta so bila razočarana, saj sta si nastop v drugi velesla- lomski vožnji privozili le Mojca Suhadolc in Urška Hrovat. Tudi velik up slovenske ženske smučarije Korošica Tina Maze je žal odstopila v prvem teku. Naša najbolje uvrščena Mojca Suhadolc je na koncu pristala na 26., Urška pa na 27. mestu. SLALOMSKI PRAZNIK: PRETNARJEVA ODLIČNA DRUGA Ni naključje, da smo za četrtkov, peti ženski slalom sezo- ne svetovnega pokala v tiskovnem središču iz ust znanih športnih novinarjev slišali laskave pohvale, da je bilo to eno najlepših tekmo- vanj v zgodovini pohorske Zlate lisice. Prepričan sem, da bi to lah- ko potrdilo tudi več kot 10.000 obiskovalcev, ki so v od sonca blestečem in prijetno čkripajočem snegu spremljali izredno lepi ter nadvse zanimivi in kvalitetni tek- mi. Organizatorji so prepričani, da bi bilo vsaj še nekaj tisoč obisko- valcev več, če bi bila med dekleti na pohorskih strminah tudi Hrva- tica Janica Kostelič, ki je prav ta dan slavila svoj 18. rojstni dan. A žal smo lahko slišali le njenega trenerja, ki je povedal, da je opera- cija po poškodbi noge uspela in da Janica že okreva. Med najrazličnejšimi navijači in njihovimi zvočnimi pripomočki so tudi tokrat izstopali koranti iz Ptuja. Kakih 15 jih je bilo, majh- nih in velikih, in v zakulisju so bili glavni, naše tekmovalke pa so bojda prepričane, da so jim s svojo magično močjo pomagali tudi pri dobrih uvrstitvah. Slovenska dekleta so potrdila svoj uspeh z zadnjega slaloma v Lienzu. Izredno razpoložena Blejčanka Špela Prentar je tudi po drugi vožnji ohranila odlično dru- go mesto. Za nekaj stotink je bila hitrejša Norvežanka Trine Bakke, ki je dosegla prvo norveško sla- lomsko zmago. Tretje mesto si je privozila slovensko govoreča Avstrijka Sabine Egger. Od naših se je Nataša Bokal uvrstila na so- lidno 12. mesto, Urška Hrovat in Alenka Dovžan, ki sta si po prvi vožnji delili osmo mesto, pa sta v drugo dosegli 17. in 18. mesto. Vsekakor, v celoti gledano, lep us- peh naših deklet. In napori orga- nizatorjev so bili tudi zaradi tega poplačani v vseh pogledih. ZLATA LISIČKA SONJI NEF Zmagovalka 36. Zlate lisice v kombinaciji je z drugim mestom v veleslalomu in desetim v slalomu postala Švicarka Sonja Nef. Na- mesto lisičjega kožuha je prejela zlato broško z likom lisice. Srebr- no broško lisičke je prejela Šve- dinja Anja Person za 16. mesto v veleslalomu in 4. v slalomu, bro- nasto pa Avstrijka Anita Wachter. MODRINJAK JE VEDNO ZRAVEN Med okoli 280 novinarji in foto- reporterji iz vsega sveta je 36. Zla- to lisico budno spremljal tudi mojster fotografije Dragiša Modrinjak, od leta 1958 Večerov, v pokoju pa Delov fotoreporter. Odkar se dogaja smučarija pod Pohorjem, je s svojimi fotoaparati in budnim očesom vedno zraven. Takole pravi: "To je že moja 37. tekma, sej je 36 Zlatim lisicam tre- ba prišteti še predhodni maribors- ki smučarski pokal. Svoja na- jboljša dela z dosedanjih lisički- nih tekmovanj sem predstavil na fotografski razstavi na Bolfenku. Sicer pa lahko trdim, da je organi- zacija tukaj v Mariboru vedno dobra. Včasih je bilo premalo sne- ga, pa so ga naredili in celo vozili, tudi s pomočjo vojske. Letos so pogoji odlični in mislim, da je bila oba dneva tekma vrhunska. Čes- titke fantom iz smučarskega kluba Branik. Brez njih svet ne bi vedel za Maribor." M. Ozmec Slalomsko tekmo si je v četrtek ogledal tudi predsed- nik Slovenije Milan Kučan in ob koncu dvodnevnega tekmovanja pod Pohorjem izročil priznanji Trini Bakke in najboljši Slovenki Špeli Pretnar. Za zasluge pri pro- mociji Slovenije v svetu je predsednik Kučan odlikoval očeta Zlate lisice Dušana Senčarja s častnim znakom Republike Slovenije. Oba dneva je naravnost blestel športni komenta- tor Igor Bergant Zmagovalke prvega dne - najboljše veleslalomlstke: od leve Sonja Nef, prvouvrščena Michaela Dorfmeis- ter in Anita Wachter Od naših deklet sta se v veleslalomu uvrstili le Urška Hrovat in Mojca Suhadolc (desno) Najboljše v slalomu: v sredini zmagovalka Trina Bak- ke, levo Špela Pretnar, desno Avstrijka, sicer slo- vensko govoreča Korošica Sabine Egger Tonetu Vogrincu se je po Špelinem uspehu odvalil kamen od srca Zlato lisico si je ogledala tudi prava lisica Najboljše lisičke v skupnem seštevku: Personova, Nefova in VVachterjeva Slalomsko tekmo si je ogledal tudi predsednik Milan Kučan. Foto: M. Ozmec V četrtek se je na snežnem stadionu zbralo več kot 10.000 obiskovalcev Dragiša Modrinjak ima za sabo vseh 36. pohors- kih smučarij 6 četrtek, 13. januar 2000 - TEDNIK Ip^ r-. v .. .Uitim.- /-r^t ■ ^^ t ^ _ ' Kuharski nasveti Kremne juhe Kremne juhe so kvalitene juhe, ponudimo jih za svečane jedil- nike in tudi v vsakodnevni prehrani. Zaradi svojih sestavin pa kremne juhe lahko ponudimo tudi kot samostojne jedi skupaj z nekoliko hranilno bogatejšimi jušnimi vložki ali zakuhami. Sestavine za kremne juhe pret- lačimo ali zmiksamo, ime pa do- bijo po glavni sestavini, iz katere so narejene, v redkih izjemah pa tudi po jušnih vložkih. Najpogos- tejši jušni vložki pri kremnih ju- hah so profiteroli, ki jih naredi- mo iz paljenega testa oziroma iz testa za princeske ali kremne krofke. Kremne juhe se lepo po- dajo tudi z ocvrtim ^ahom ter ocvrtimi zlatimi kroglicami. Vse kremne juhe lahko iz- boljšamo tudi z vložki iz listnate- ga ali maslenega testa, tako da pripravimo razne maslene zvitke, ki jih predhodno nadevamo z ze- lenjavo ali celo mesnim nade- vom, nato jih spečemo in tik pred serviranjem damo na krožnik ali v jušno skodelico in čez prelijemo vročo kremno juho. V kremne juhe pa lahko damo tudi koščke kuhane zelenjave, iz katere je juha pripravljena. V praksi kremne juhe imenuje- mo tudi potage. Pogosto lahko slišimo naziv potage velute, kar pomeni, da je juha zalita z svetlo telečjo osnovo oziroma velute jem ter na koncu izboljšana s smetano ali legirjem. Potage creme pa imenujemo kremno juho, ki ji na koncu okus izboljšamo samo s smetano in staljenim svežim mas- lom. Kremne juhe lahko pripravimo na dva različna načina. Prvi način je tako, da na manjši količini masla ali margarine naj- prej prepražimo grobo sesekljano čebulo in jušno zelenjavo, s tem da pri belih juhah, kot so cve- tačna in krompirjeva, od jušne zelenjave ne smemo uporabiti ko- renja, ker juha dobi rumenkasto oranžno barvo zaradi barvila ka- ro ten, ki ga vsebuje korenje. Ko zelenjave s praženjem ovene, do- damo moko in jo le toliko pre- pražimo, da ne spremeni barve, ter zalijemo s čisto juho ali vodo. Od začimb pri kremnih juhah uporabljamo sol, poper, lovorov list ter muškatni orešček. Lahko pa jih pripravimo tako, da v poljubno čisto juho ali vodo vsipamo večjo količino zelenjave, iz katere juho pripravljamo, do- damo prej omenjene začimbe in kuhamo tako dolgo, da se zelenja- va popolnoma razkuha. Nato juho pretlačimo ali prepasiramo, lahko tudi zmiksamo s paličnim mešalnikom, ponovno zavremo, dodamo kislo smetano ali mešanico rumenjaka in kisle smetane, izberemo po želji jušni vložek in ponudimo. Najboljše kremne juhe dobimo iz cvetače, brokolija, mešane ze- lenjave, fižola, krompirja, belušev, graha, špinače, blitve, korenja in brstičnega ohrovta. Zelo okusna in primerna za sa- mostojni obrok je tudi fižolova kremna juha, ki jo pripravimo tako, da fižol operemo, prebere- mo in čez noč namočimo, nas- lednji dan v isti vodi pristavimo ter rahlo solimo. Kuhamo tako dolgo, da se fižol zmehča, nato še vročega pretlačimo skozi žičnato cedilko di prepasiramo. Prepasi- rano fižolovo kašo vsipamo v pol- jubno čisto juho in ponovno zav- remo. V juho damo tik pred servi- ranjem opečene kruhove kocke ter sesekljan zelen peteršilj. Cvetačno krenmo juho pa pri- pravimo tako, da na manjši količini masla ali margarine pre- pražimo jušno zelenjavo oziroma grobo sesekljano čebulo, malo česna, peteršilj evo korenino, liste in slabše dele cvetače in po želji malo zelene. Zelenjavo pražimo le toliko, da ovene, nato jo pomo- kamo in moko prepražimo toliko. da ne spremeni barve, ter zalije- mo s kostno juho ali vodo. Prisi- pamo še večjo količino na enako velike cvetke razcvetkano cvetačo ter začinimo s soljo, lovorovim listom in poprom. Kuhamo tako dolgo, da se cvetača popolnoma zmehča. Juha ne sme vreti pre- močno, ker rada kipi. Nato juho pretlačimo, ponovno zavremo in ji tik pred serviranjem okus iz- boljšamo z muškatnim oreščkom, kislo smetano ali legirjem. Od jušnih vložkov zraven ponudimo profiterole, bis- kvitni pon- vičnik ali ocvrti grah. Nada Pignar, učiteljica kuharstva TA TEDEN NA PTUJSKi TV Na ptujski kabelski televiziji si boste konec tega tedna lahko og- ledali pogovor s podžupanom mestne občine Ptuj Ervinom Hojkerjem o invensticijskem vlaganju v osnovnošolski prostor v mestni občni Ptuj; prispevek o posodobljenem učnem mestu za vi- deonaprave v poklicni in tehnični elektro šoli na Ptuju. Sledi pred- stavitev Tednikove rubrike Iščete svoj stil ter pesniške zbirke Davi- da Bedrača. Ogledate si lahko tudi uspelo prireditev "Za male in ve- like", prav tako tudi "Veseli december" v gledališču Ptuj. Ljubitelji borilnih veščin si lahko ogledate prispevek o uspehu Ptujčanov v kikboksu, glasbeni spoti so izziv za Dejana Babuseka, zapeli bodo trije kralji, ogledali si boste lahko poljudno oddajo Kako biti zdrav in zmagovati, za konec pa še športno oddajo o svetovnem moto športu. Meta in Martina PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE . - 259. NAD Zairoiv družina in duševno mdrtnfje 121, nadaljevanje Terapevtski proces zakona in družine • na splošno - 48. nad. Analitska zakonska in družinska terapija - kdaj jo uporablja- mo in kd(y ne (indi- kacije in kontraindi- kacije) - 4. nad. Kontraindikacije za zakonsko in družinsko terapijo so števil- ne, npr. nepomirijiva sov- ražnost med zakoncema, or^n- ska psihoza enega od staršev itd. Kaufmann je s sodelavci leta 1%9 predstavil naslednje kon- traindikacije: - prenizek intelektualni in kulturni nivo, V tem primeru ni mogoče bistveno vplivati na ko- munikacije v družini niti pris- pevati k večji 2avesti in vpogle- du družinskih članov; - družine z iaarazito defektno strukturo, tako da so drugi člani v bistvu še bolj bolni kot bol- nik, ki ga zdravimo. Vsak pre- tres družinskega ravnotežja je lahko v tem primeru nevaren; - družine s popolnoma okoste- nelimi struktujrami, ki so od- porne proti vsakršnemu vplivu in poskusu spremembe; - družine, ki niso pripravljene na nobeno kooperacijo s tera- pevtom in zavzemajo do njega celo nekakšno paranoidno sta- lišče. Včasih je že dovolj, da en sam družinski član zavzame tako stališče in terapija že ni več mogoča. Naslednjič pa bomo povedali nekaj o terapevtskem dogovoru. mag. Bojan ŠInko Krvodajalci 28. DECEMBER - Matija Kola- rič, Žigrova 10, Ormož, Rajko FfešiČ, Keieminova 4, Ormož, Zlatko Zadravec, Sodinci 60, Mario Ploh, Dolga lesa 2, Ormož, Branko Kontarček, Hum 21/a, Andrej Resman, Ul. Šercerjeve brigade, Ruj, Miran Horvat, Ul. 25. maja 9, Ruj, Radko Hojak, Volkmerjeva c, 28, Ptuj, Viktor Lesjak, Mestni Vrh 75, Edi Veršic, Bukovci 152, Miran Lozar, Ul. Borisa Kraigherja 2, Kidričevo, Matevž Mohorko, Apače 3, Bojan Kramberger, Arbajterjeva 5, Ptuj, Andrej Lampret, M^šperk 51, Jože Turk, Rujska Gora 103/a, Drago Furek, Draženci 87/a, Marjan Cajnko, Nova vas 100/b, Milorad Lazič, Rimska pl. 18, Ruj, Roman Sok, Moškanjci 124, Janez Bukovič, Ul. 5. Prekomorske 9. Ruj, Bo- ris Gorišek, Skrblje 3/a, Alek- sander Moge^ Strnišče 14, Ma- tija Kouter, Zupečja vas 1/g, Franc Drevenšek, Gerečja vas 39, Irena l^sersberger, Sto- govci 35/a, Sonja Štrucl, Zago- jia 14/f, Darko Emeršič, Tovar- niška C, 4, Kidričevo, Janez Se- linšek, Stogovci 5/a, Janez Ver- tič, LDČič 1/b, Andrej Golob, Dornava 136, Milan Drevenšek, Lovrenc na Dr. polju 6, Ignac Kozel, Skorba 41/a, Rajko Ko- larič, Tovarniška c. 5, Ki- dričevo, Branko Krc^i, Lovrenc na Dr. polju 2, Milan Prapotnik, CMD 17, Ruj, Jožef Svenšek, Klcar 54, Mtaden Raca, Tovar- niška 6, Kidričevo, Drago Srro- linger, Golobova 8, Ruj, Jože Palčič, Senešci 15, Srečko Baklan, Sp. Jablane 16, Marko Planinšek, Osojnikova21, Ruj, Boštjan Forstnerič, Turniška 25, Ptuj, Jože Liponik, Markov- ci 23/b, Mirko Strmšek, Zg. Ja- blane 24, Dejan Doki, Orešje 15, Vincenc Kr^nc, Bukovci 182, Zvonko Frcec, Doklece 25/a, Štefan Vogrinec, P<^vci 17/a, Gr^or Kovačič, Lešje 13, Silvo Zaje, Apače 13, Danilo Preac, Mihovci 17, Alojz Šeru- ga, Slovenski trg 3, Ruj, Ivan Bilanovič, Selška cesta 11, Ruj, Branko ŠkrabI, Vegova 13, Wdričevo, Zivko Lazič, Ul. 25. nnaja 5, Ruj, Vekoslav Hala- deja, Videm 2^a, Stanko Kos- tanjevec, Volknnerjeva 30, Ruj, Franc SakelŠek, Volknnerjeva 24, Ruj, Božiča Mohorko, Ruj- ska Gora 20, Franc Korez, Janški Vrh 56, Janez Janžeko- vič. Mala vas 41/a, Majda Turk, Vintarovci 64, Andrej Rožman, Sovjak 93, Daniel Roškar, Gorišnica 146, Milan Fajt, Draženci 82, Sebastijan Mat- jašič, Juršinci 13, Metka Ko- uter, Župečja vas 1/g, Stojan Vinkler, Zg. Pristava 20/a, aon Unuk, Ul. 1. maja 5, Ruj, M^da Ljubeč, Nova vas pri Markov- cih, Damjan Ferš, Hajdoše 6, Dragica Veček, Wcar 108/b. 30. DECEMBER - Helena Ko- kot, Mihalovci 58, Silvo Kokol, Majšperk 13, Josip Radaš, Ul. 5. Prekomorske 15, Ruj, Ro- mana Matinger, Gereaa vas 81, Zvonko Kolar, Apače 188, Vlado Gregorec, Podgorci 41, Borut Šalamun, Nova vas 101, Marija Kramberger, Ločki Vrh 33/a, Jurček LarTx>t, Tmovec 1, Andreja Kokol, Zelenikova 1, Ruj, Dušan Menoni, Lovrenc na Dr. polju 1, Marjan Muršec, Medribnik 12, Nada Kozoderc, Podlože 18, Cvetko Šprah, Kraigherjeva 16, Ruj, Zvonko Muršec, Zechnerjeva 18, Ruj, Viktor Dvorš^, Stopno 8, Mar- jan Anderiič, Trgovišče 25/b, ^bert Frčeč, Apače 246, Vojko Šohar, Zg. Hajdina 137, Ciril Varga, Pušnikova 9, Jože Ga- lun, Stogovci 14, Miran Gajser, Stogovci 43, Zoran Bilič, Ul. 25. m^a 3, Ruj, Miran Krajnc, Koračice 30, Aleš Krainc, Ple- terje 26, Branko Ivancič, Lov- renc na Dr. polju 1, Janez Mli- narič. Nova vas pri Mariešno izpeljanih "bo|ično-novo- letnih" humanitarnih akcijah kluba. Člani Lions kluba so v sodelovanju z Zavodom dr. Marijana Borštnarja na stojnici v Ptuju prodajali izdelke gojencev zavoda. Izkupiček od prodaje v višini 110.000 tolarjev je bil v celoti predan gojencem za- voda. S sredstAi, pridobljenimi na prireditvi ob obletnici Lions kluba Ptuj, so z božičnimi darili v obliki hrane in otroških igrač obdarili tudi pet so- cialno o^oženih družin na ptujskem območju, ki so se daril izjemno razveselili. Za razliko od drugih okolij se na Ptuju očitno obeta dobro in konkretno sodelovanje Lions in Rotary klubov. Ob udeležbi na sestankih so se namreč dogovorili za sodelovanje pri konkretnih humanitarnih in družabnih projektih. Podprli so vlogo društva Sožitje za pridobitev prepotrebnih prostorov in sredstev za delovanje društva. O dru- gih skupnih projektih se bodo dogovorili na pri- hodnjih sestankih. BB 8 četrtek, 13. januar 2000 - TEDNIK ZANIMIVOSTI, BEROSTAZE ŠPORTNI POGOVOR / MISO PUSNIK, ODBOJKAR GRANITA Granit ima iudovito občinstvo Slovenski odbojiiarsiii javnosti Miša Pušnilia, državnega rep- rezentanta z olioli 80 nastopi, sedaj odbojkaija Granita iz Slo- venske Bistrice, drugače doma iz Kungote pri Ptuju, ni potrebno posebej predstavljati. Odbojko je pričel igrati hitro in že na začetku pokazal izreden talent za ta šport. Po Mariboru in Fužinarju je pred to tekmovalno sezono v 1. državni ligi ok- repil novega prvoligaša iz Slovenske Bistrice. • Kako je prišlo do vašega prestopa h Granitu? "Na Ravnah je bilo na začetku zelo dobro, nato je prišlo do spora v upravi kluba, izplačila so bila pozna itd., zato sem se odločil zapustiti klub. Odločil sem za Granit, ki mi je v bistvu najbližje. Pogoji so bili zame sprejemljivi in prišlo je do pres- topa. Pogodba se ni veliko razli- kovala od drugih, vendar je se- daj drugače: prej sem igral za ekipe, ki so se borile za naslove, sedaj pa sem v ekipi, ki se bori za obstanek med prvoligaši." • Kako so vas sprejeli v Slo- venski Bistrici? "Z mojim prihodom se jim je vsekakor dvignil ugled. Odnos med mano in klubom je izredno korekten in ni nobenih težav. Sprejem je bil zelo dober. Gra- nit ima čudovito občinstvo. Publika je na srečanjih zelo glasna in prava škoda je, da se borimo za obstanek. Veseli me, da nas občinstvo spremlja in vzpodbuja. Zraven se kalijo mladi igralci in dozorevajo. Poudaril bi, da je zaenkrat vse v redu." • Kakšni so cilji Granita v tej sezoni? "Cilj je uvrstitev med osem najboljših ekip v Sloveniji, kar mislim, da bi nam moralo uspe- ti. Svoje smo naredili tudi v po- kalnem tekmovanju, kjer smo izgubili šele s prvaki iz Anho- vega. Obstanek v tej sezoni bi vsekakor veliko pomenil, saj bi lahko bil dobro izhodišče za drugo sezono, ko bodo cilji vse- kakor višji." # Vaša ocena 1. A državne odbojkarske lige? "V prvi ligi je pet ekip, ki izstopajo, nato pa pride skupina ekip, ki so skorajda ena- kovredne. Nov sistem točko- vanja je zelo dober in mislim, da se bo krog kvalitetnih ekip še razširil, kar bi vsekakor bilo zelo dobro za dvig kvalitete slo- venske moške odbojke." • Med prvenstvom je prišlo na trenerski klopi Granita do spremembe ... "Seveda spremembe vedno nosijo nekaj novega. Nosilci igre iz druge lige so sedeli v prvoligaški konkurenci na klo- pi, sedaj je zopet nekaj spre- menjenega. Upam na na- jboljše." • Bili ste tudi na reprezen- tančnih pripravah. Ste bili z njimi zadovoljni? "Mislim, da so bile priprave slovenske reprezentance konec leta koristno druženje, čeprav nismo bili v kompletni sestavi. Odigrali smo tudi nekatera pri- jateljska srečanja. Reprezentan- ca je močno pomlajena. Mislim, da bi nas dobre igre lahko pri- vedle na evropsko prvenstvo." • Vse okoli vas je povezano z odbojko. Kako pa vi gledate na ptujsko odbojko? "Na Ptuju se dolgo časa ni de- lalo s to panogo. Mislim, da so bili nekakšni poizkusi z moško, vendar je to splavalo po vodi. Na koncu se je dobro razvila ženska odbojka, sicer pa je z ženskami nekoliko lažje. Jaz sem hitro zaigral v Mariboru in se v bistvu za ptujsko moško odbojko nisem preveč zanimal." Tekst in foto: Danilo Klainšek Mišo Pušnik ORMOŽ / ODPRTA ŠE ENA PIKAPOLONICA V Pikapohniii ne miruiejo Dne 13.(!) decembra je uspešno ptujsko podjetje Pi- kapolonica odprlo že svojo šesto prodajalno za majhne in velike. Prodajalna je na Ptujski cesti 1 v Ormožu (tel. 701-021). Še posebej so veseli, da jim je po dolgem iskanju uspelo v Ormožu pridobiti trgovski lokal v centru mesta in ga preurediti v moderno otroško prodajalno. Prodajalna je res dobro založena z igračami, opremo za dojenčke, otroškimi oblačili, otroško hrano, otroškimi kolesi in še in še - vse po konku- renčnih cenah. Dve izkušeni podajalki kupcem z veseljem strokovno svetujeta. V proda- jalni lahko dobite tudi njihov nov prodajni katalog, da si lah- ko še doma v miru ogledate ponudbo in ugodne cene. V Pikapolonici pravijo, da še niso rekli zadnje besede in so polni načrtov za leto 2000 in naprej. Vredno obiska. KIDRIČEVO / UČENCI PETIH RAZREDOV V ŠOLI V NARAVI Na Rogli Učenci in učenke petih razre- dov OŠ Kidričevo so se ude- ležili zimske šole v naravi. Ne- kajdnevno bivanje na Rogli je bilo za 43 bodočih smučarjev in smučark zelo pestro in zanimi- vo, saj so pridobivali osnovno znanje iz smučanja. Njihovi va- ditelji in razredničarke pa so poskrbeli, da je njihovo bivanje bilo bolj zanimivo in pestro, ter da so se lahko sproščeno predali smučanju in zimski idili. Tekst in foto: Danilo Klainšek Skupina učencev na Rogli TEDNIK - Četrtek, 13. januar 2000 9 i PTUJ, PTUJSKA GORA, GORCA / NAJLEPŠE JASLICE Veliko dela in domiselnosti Mnogi posamezniki, pred- vsem pa v cerkvah se vsako leto potrudijo in v dneh pred božičem postavijo jaslice. Pri tem se mnogi odlikujejo z zanimivimi idejami, v pos- tavitev jaslic pa vložijo tudi ogromno dela in ne na- zadnje tudi materiala. V mi- nulih dneh smo si ogledali nakaj jaslic v Ptuju In okoli- ci in danes predstavljamo jaslice iz treh cerkva, ki so se nam zdele najizvirnejše in najbolj domiselne. Spo- ročila o tem, kaj posamezne jaslice poleg osnovnega po- mena predstavljajo, smo dobili v posameznih župni- jah. PTUJSKA GORA "Leto 2000 je sveto, jubile- jno leto, saj mineva 2000 let od Jezusovega rojstva. Zato smo k jaslicam dodali 'sliko' iz bazilike Jezusovega rojstva v Betlehemu. To jubilejno leto se je začelo na sveti večer, ko je papež odprl svetoletna vra- ta na baaziliki sv. Petra v Rimu. Zato je ob naših jasli- cah tudi slika te bazilike. Na zemljevidu Slovenije, ki je ob jaslicah, pa so imena sveto- letnih cerkva." GORCA V HALOZAH "V župniji sv. Trojice pos- tavljamo jaslice v vseh naših cerkvah. Letos smo povabili k sodelovanju otroke, mladino in odrasle. Posebej so bili po- vabljeni letošnji birmanci. Jaslice v župnijski cerkvi letos predstavljajo haloško pokraji- no, konkretno našo župnijo. Otroci so izdelali hišice - do- move, kjer se zbiramo kristja- ni. Brez vinogradov in klopot- cev Haloze ne bi bile to, kar so. Pšenična polja nas želijo spomniti, da nam Bog daje vsakdanji kruh. Skozi kraj pel- je (pre)hitra cesta ... Sredi tega življenja in dogajanja pa se rodi naš Odrešenik. Ob težkem delu in vsakdanjih skrbeh je On z nami - Ema- nuel pa prinaša upanje v ta brezupni svet. Iz vseh hiš, cerkva, vinogradov in polj vodi pot k Njemu." PTUJ Cerkev sv. Petra in Pavla: "Jaslice v prezbiteriju aktua- lizirajo željo po obnovi mino- ritske cerkve. Ljudje tam spo- daj se na vse mogoče načine trudijo, se dogovarjajo, Bog pa odpira vrata svetišča za srečo vseh." JB Del zelo obsežnih jaslic v cerkvi sv. Trojice v Halozah ... Jaslice v cerkvi sv. Petra in Pavla v Ruju ... in drugi del s cerkvijo na Rodnem Vrhu Jaslice v cerkvi na Rujski Gori Od tod in tam BIŠKKI VRH • Pri Požegarjevih lanalu mesariia Na kmetiji Franca Požegarja na Bišečkem Vrhu v občini Trnovska vas se pripravljajo na odprtje lastne mesarije. Dejavnost nameravajo registrirati kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, usmerjeni v vzrejo prašičev, kjer bodo zaposleni družinski člani. Pri Požegarjevih imajo v načrtu tudi odprtje turistične kmetije, mesarija pa naj bi pri Požegarjevih zaživela že v začetku prihodnjega meseca. ak SLOVENSKA BISTRICA • Odslei ime Menator - Planika, d.d. Na podlagi sklepa skupščine družbe Planika je od 25. novembra 1999 v veljavi sprememba imena. Ta se odslej glasi: Mercator - Planika trgovina, d.d., večinski lastnik pa je Mercator SVS Ptuj. Direktor družbe Mercator - Planika trgovina, d.d.. Slovenska Bistrica je Milan Stegne, ostajajo pa še vedno samostojna pravna oseba z vsemi pooblastili v pravnem prometu. VT VURBERK m Razpisan deveti festival Turistično društvo Vurberk bo tudi letos organiziralo festi- val narodnozabavne glasbe Slovenije, tokrat deveteka. Nastop vokalno-instrumentalnih skupin iz Slovenije in za- mejstva z diatonično harmoniko in petjem bo 17. junija. Za ansamble, ki se prijavljajo na festival prvič in na festivalih v Ptuju in Števerjanu še niso prejeli nagrade strokovne žirije, bo organiziran preizkus kakovosti. Ansambli se morajo pri- javiti do 25. februarja Turističnemu društvu Vurberk. MS ŠTEVERJAN m Razpisali festival Slovensko kulturno-prosvetno društvo iz Števerjana bo tudi letos od 7. do 9. julija pripravilo festival domače za- bavne glasbe. Tokratni bo jubilejni, 30., na njem pa bodo sodelovali slovenski ansambli, ki gojijo domačo zabavno glasbo. Prijave zbirajo organizatorji do 15. maja. 10 četrtek, 13. januar 2000 - TEDNIK OD TOD IN TAM PTUJ / V VGP DRAVA ODPRLI PRENOVUENE PROSTORE Vddar/I vedno mcm/ gospodaril voda v Vodnogospodarskem podjetju Drava Ptuj, kjer je konec lan- skega leta minilo 10 let samostojnega delovanja, so 23. decem- bra svečano predali namenu obnovljene poslovno-delovne prostore za sektor Gradnje. Kot je povedal direktor podjetja Drago Klobučar, je investicija veljala 13 milijonov. 118 zapos- lenih ustvari letno realizacijo okoli 900 milijonov, to je več kot 7 milijonov na zaposlenega, kar je za to dejavnost v državnem povprečju zelo dobro. Vrvico pred prenovljenimi prostori je simbolično prerezala delavka z najdaljšim delovnim stažem Elizabeta Šmigoc. Delavci nekdanje temeljne orga- nizacije združenega dela VG Dra- va Ptuj, ki so se 23. decembra 1988 po razpravah na zborih delavcev in sin^kalnih na referendumu s skoraj lOO-odstotno večino odločili za izločitev iz delovne or- ganizacije VGP Maribor, so skle- nili, da se organizirajo kot enovita delovna organizacija Vodnogo- spodarsko podjetje Drava Ptuj. Čeprav je bila večina razlogov za izločitev, jih je bilo tudi nekaj proti. Danes, 11 let pozneje, je že mogoče dovolj objektivno preso- diti, da so bili takratni razlogi in odločitev realni. V VGP Drava Ptuj ugotavljajo, da je bila njihova odločitev v tistem času izjemno pogumna in prava. Sredi leta 1989, ki je bilo še pre- cej negotovo se jim je v fazi reor- ganizacije priključil še vodnogo- spodarski sektor, ki je takrat delo- val v okviru TOZD Vodnogospo- darski biro. Skupaj se je v tistem obdobju v VGP Drava Ptuj preza- poslilo 17 delavcev. Dobro leto po referendumu je bilo podjetje vpi- sano v sodni register pri te- meljnem sodišču v Mariboru, s 1. januarjem pa je pričelo poslovati kot samostojna delovna organiza- cija v družbeni lastnini. Po 10 letih poslovanja v VGP Ptuj kljub dobremu razumevanju sprememb časa, družbenega in ekonomskega sistema še vedno ne razumejo nekaterih dejanj in po- tez oblasti. Po besedah Draga Klubučarja sta na delo in razvoj podjetja vplivala predvsem dva dogodka; prvega so doživeli z iz- jemnim zmanjšanjem sredstev za vodno gospodarstvo leta 1990, s čimer so izgubili velik del prihod- kov iz naslova vodnogospodarske dejavnosti. Posledica je bila zmanjšanje števila zaposlenih in intenzivno iskanje drugih poslov na prenapolnjenem domačem gradbenem tr^. Po letu 90 je po ukinitvi vodnih skupnosti v Slo- veniji bilo ukinjeno tudi vodno gospodarstvo, tisti del, ki bi ustrezno nadomestil vodne skup- nosti. In tako smo menda edina država v tem delu Evrope, ki nima institucionaliziranega vodnega gospodarstva. Del teh dejavnosti )e sicer razpršeno m nepovezano po mnogih državnih ustanovah, ki pa bo trditvah Klobučarja ni- majo prav velikega interesa, da bi funkcionirale. Vodnogospodarst- vo in vodarji so tako vedno manj gospodarji na vodah, vedno manj je vodarjev strokovnjakov in spe- cialistov - takih, ki to dejavnost res dobro poznajo in bi jo bili spo- sobni vnesti v sodoben gospodar- ski in okoljevarstveni ustroj. Dru- go dejstvo, ki ga leta 1989 niso do- jeli, pa je privatizacija družbenega premoženja. Še danes jim ni ja- sno, kaj na tem področju načrtuje- ta država ali vlada. In zato se ved- no znova potrjuje pravilnost nji- hove odločitve, da so lastninsko preobrazbo izpeljali tako, da bi bil vpliv države čim manjši. Tako je danes podjetje delniška družba s 96 delničarji. Država je lastnik z 61,5 % deležem, vendar bo januar- ja 2000 odstopila ali prodala PID- om 21,5 % delež za zamašitev cer- tifikatske luknje, 40 odstotkov pa ohranjajo v lastništvu. Zadnja leta je poslovanje v pod- jetju pozitivno in uspešno, tako da lahko spet hitreje obnavljajo in posodabljajo tehnološko opremo ter dokupujejo nepremičnine, ki jih za razvoj nujno potrebujejo. Med veqe pridobitve v zadnjih le- tih sodi obnova dela stroj n^a parka, nakup in obnova poslovnih prostorov v Mariboru ter del dvo- rišča in objekta ob sedanjih pros- torih na Ptuju. Kupili in posodo- bili so tudi veliko opreme za delo na gradbiščih, veliko računal- niške in informacijske opreme za strokovno delo in delo služb. Za vse investicije so v letu 1999 na- menili od 60 do 70 milijonov, v letošnjem letu pa načrtujejo povečanje vlaganj na okoli 100 - 150 milijonov. Sicer so v lanskem letu ustvarili 610 milijonov pri- hodkov, kar je 21 % več kot so načrtovali in kar 37 % več kot leta 1998. Ustvarili so okoli 74 milijo- nov dobička oziroma okoli 23 mi- lijonov čistega dobička. Drago Klubučar se je ob 10 -let- nici samostojnega delovanja VGP Drava Ptuj posebej zahvalil za pomoč in sodelovanje Vladu Kovaču, dipl. ing., za podporo in sodelovanje v začetku 90. let ter mag. Nevenki Colnarič za zaupan- je in podporo, ki jo izkazuje še da- nes. Ob koncu je opozoril na bližnjo častidjivo obletnico: 1. fe- bruarja 2001 bodo namreč praz- novali že 55-letnico VGP Drava. Slovesnost so kulturno obogatili trio flavtistk iz Glasbene šole Ptuj pod mentorskim vodstvom Nata- lije Frajnkovič in folkloristi FS Bolnišnica Ptuj, ob koncu pa s( izročili priznanja za 10, 20 in 3( let delovne dobe. Posebna priz nanja in nagrade za zvestobo pod jetju so izročili desetim sodelav cem, ki so v podjetju zaposleni ž( 30 in več let. To so: Elizabeti Šmigoc, Jenaz Bratuša, Franc Ci glar, Franc Avšič, Jože Cvetko Lovro Korotaj, Jožef Krajnc, Pe ter Horvat, Martin Zadravec ii Drago Klobučar. M.Ozmec O 10-letni razvojni poti podjetja VGP je sodelavcem in gostom govoril direktor Drago Klobučar Vrvico pred novo pridobitvijo je slovesno prerezala delavka 2 najdaljšim stažem Elizabeta Šmigoc. Foto: Langerholc LENART / MARCA 20 LET DRUŠTVA INVALIDOV Tretjino InvalUpv še mapeslenm V lenarškem društvu invalidov letos praznujejo dve desetletji uspešnega dela. Življenje si lepšajo z različnimi dejavnostmi, pohvalijo se lahko s sodobno opremljenimi društvenimi pros- tori, uspešnim sodelovanjem z Zvezo invalidov Slovenije in lani ustanovljenim mešanim pevskim zborom. Kar tretjina vseh čla- nov je še tudi zaposlena. Društvo invalidov Lenart združuje 407 članov iz vseh štirih lenarških občin: Lenart, Cerkvenjak, Benedikt in Sveta Ana. Letos praznuje 20- letnico delovanja, med glavne aktivnosti pa uvrščajo pravno službo, svetovanje v stiski, programe za ohranjanje zdravja in pripravo letovanj z Zvezo delovnih invalidov Slovenije. Lenarško društvo invalidov delu- je v novih pritličnih prostorih z avtomatskimi električnimi vrati na :^igherjevi ulici 19a, uradne tu-e pa imajo vsak ponedeljek dopoldne. Življenje si, kot nam je povedala predsednica Jelka Firbas, bogatijo s številnimi ^tivnostmi, v zimskem času zlasti ročnimi deli, ki jih vsaki dve leti predstavijo na razstavi ročnih del, so aktivni športniki, od lan- skega leta pa se jih 18 združuje tudi v invalidski mešani pevski zbor. Okoli 30 o^totkov invalidov na lenarškem je zaposlenih, bodisi za pol- ni ali skrajšani delovni čas, tudi v bližnjem Mariboru in Ptuju. Dvajsetletnico uspešnega dela bodo lenarški invalidi proslavili sredi letošnjega marca. ak ZAVUSi/ OBČINSKI SVET ZE POTRDIL PRORAČUN ZA LETOS Naivei sredstev la komunalno gospodarstvo v občini Zavrč so še pred koncem lanskega decembra spre- jeli proračun za leto 2000; v občinski blagajni naj bi zbrali za dobrih 182 milijonov tolarjev. Največ proračunskega denarja bo majhni haloški občini tudi le- tos "vzelo" komunalno gospodarstvo, kar 72 milijonov tolarjev, saj naj bi do konca leta dokončali gradnjo še zadnje faze vodovod v haloških naseljih. Druga visoka postavka so tudi družbene dejav- nosti, za te imajo rezerviranih dobrih 43 milijonov, temu pa s 32 milijoni sledi cestno gospodarstvo, za dejavnost občinskih organov in uprave so rezervir^ 21 milijonov, ostala sredstva pa so porazde- lili še za urejanje prostora, za varstvo pred naravnimi nesrečami, slabih 500 tisoč za razvoj gopodarskih dejavnosti in dobrih 8 mili- jonov še za nekatere druge javne potrebe. Sicer pa se bodo v završki občini tudi letos potrudili pri pridobivanju dodatnih sredstev na ministrstvih, kjer imajo prijavljene nekatere projekte. TM SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Kakšna starost Nekateri zadnji čas kar naprej opozarjajo, da se Slovenija "sta- ra". V teh ugotovitvah ni vselej zgolj zadovoljstvo nad dejst- vom, da čedalje več ljudi živi dlje. Premnoga govoričenja o tem se spreminjajo v nekakšna ekonomistična "dokazovanja", kako se zaradi tega stroški države enormno povečujejo in kako to - v skrajni posledici - državi povzroča samo še dodat- ne težave. V resnici pa se zatem skriva nepripravljenost in nespo- sobnost, da bi na pravi način od- govorili na nove izzive, ki jih ned- vomno prinaša podaljševanje življenjske dobe. MOČ STAREJŠIM Tisti, ki so neposredno pove- zani s skrbjo za ostarele, nas si- cer prepričujejo, da v Sloveniji ni razlogov za pesimizem, in pou- darj^o, da ima država glede tega jasne programske usmerit- ve. Vendar že to, da se s proble- mi "staranja" čedalje več organi- zacij ukvarja predvsem sektor- sko (in kampanjsko), govori o tem, da problematika starejših marsikje še vendarle ni sestavni in stalni del vsakdanjega življen- ja. Odnos do starih se še vedno prevečkrat zožuje na stare okvi- re in stara pojmovanja. Nedvo- umno so potrebe in interesi se- danjih šestdeset- ali sedemde- setletnikov drugačni, kot so bili včasih, na vseh področjih, od zaposlovanja, do sociale in za- bave. Starejše državljane oziro- ma upokojence še vedno obrav- navajo predvsem z vidika "ods- luženosti" in kot "breme", bolj di- ferenciran pristop pa bi hitro po- kazal, da bi bile lahko pomemb- ne skupine starejših občanov še vedno pomemben dejavnik eko- nomskega in socialnega na- predka, seveda ob ustrezni or- ganiziranosti in motiviranosti. Ravno med zgodnejšimi letniki starostnikov bi lahko in morali organizirati različne oblike sa- mopomoči in organiziranih pri- prav na morda manj prijetna sta- rejša leta. Namesto tega pa se banke in zavarovalnice pred upokojenci pojavljajo z enolično in nedomiselno ponudbo bolj ali manj "klasičnega" varčevanja. Tudi država ne zna združiti "soci- alnega" in "ekonomskega" v medsebojno povezano celoto. Država se ukvarja predvsem s tisto kategorijo starostnikov, ki se uvrščajo med socialne pro- bleme. Ustreznejše odzivanje na želje ekonomsko dobro stoječih starostnikov pa bi marsikdaj lahko zagotavljalo tudi več de- narja in več možnsoti za urejanje težav najhujših socialnih prime- rov. Zaradi takšne (enostranske) usmeritve recimo na stanovanj- skem področju še vedno ni ustrezne ponudbe za vse kate- gorije starih oseb. Mnogih starih ljudi zagotovo ne zadovoljuje in privlači sedanja oblika življenja in oskrbe v domovih za ostarele, ker je za splošne družbene raz- mere in sicer doseženi nivo standarda marsikje pod tistim, na kar so se ljudje navadili v mlajših letih življenja. Mnogi sta- rejši državljani bi za kvalitetnejšo oskrbo in prebivanje v domovih, ki bi bili prilagojeni vsem potre- bam starostnikov, zagotovo radi plačali tudi več. Vendar takšne ponudbe pri nas v glavnem še vedno ni... PRIPRAVE NA STAROST Ob mednarodnem letu sta- rejših se je v zadnjih dneh v Slo- veniji zvrstila vrsta prireditev, ki se je ukvarjala s problematiko starejših občanov. V Ljubljani je bila ob začetku tedna tudi os- rednja proslava, na kateri je go- voril predsednik republike Milan Kučan, ki je dejal, da se mora slovenska družba pravočasno prilagoditi spremenjeni starostni strukturi s celovito politiko. Po Kučanovem mnenju nas medna- rodno leto starejših spominja na to, da se "moramo vse življenje pripravljati na svojo starost s spoštljivim odnosom ter strpnostjo do starejših ... Ni po- trebno, da razumeš starost šele, ko ostariš, niti da se starosti bojiš kot nečesa negotovega in na osamljenost obsojenega živl- jenja ..." Na okrogli mizi o spoštovanju pravic človeka v starosti je varuh človekovih pravic Ivan Bizjak poudaril, "da temeljne in neod- tukljive človekove pravice in svo- boščine v celoti in neznnanjšano veljajo tudi za starejše osebe, da pa ima spoštovanje dostojanst- va ter telesne in duševne integri- tete posameznika v pravni in so- cialni državi še poseben pomen v razmerju do starejših ljudi. V zvezi s pravico do socialnega varstva Slovenijo zavezuje tudi evropska socialna listina, da sprejema in spodbuja ukrepe, s katerimi bi starejšim osebam omogočili, da ostanejo polno- pravni člani družbe, dokler je le mogoče, ter da si po svoji volji izberejo življenjski slog. Pri tem pa jim je treba - glede na njihove potrebe in zdravstveno stanje - pomagati z možnostjo nastanit- ve, zdravstveno nego in mrežo drugih storitev. Starejšim ose- bam je treba zagotoviti varnost, da se ne bodo bali izkoriščanja ter duševnega in telesnega zlo- rabljanja. Potrebno je spoštovati zasebnost tistih, ki so nastanjeni v socialnovarstvenih in zdravst- venih zavodih. Omogočiti jim je treba sodelovanje pri odločit- vah, ki vplivajo na njihove živl- jenjske razmere. VSE VEČ STARIH Večer ugotavlja, da je bilo po oceni OZN leta 1995 na svetu 350 milijonov ljudi starejših od 60 let, do leta 2025 pa naj bi se to število povzpelo na 1,1 milijar- de. V razvitih državah naj bi.se v tem obdobju življenjska doba podaljšala za približno dve leti in pol. Tudi demografska gibanja v Sloveniji kažejo na povečevanje števila starih. Konec leta 1995 je v Sloveniji živelo 250 tisoč ljudi, ki so bili stari 65 let ali več. Pričakujejo, da bo leta 2010 v Sloveniji že 16 odstotkov prebi- valstva starega 65 in več let, leta 2020 pa naj bi imelo to starost celo 20 odstotkov prebivalstva. Takšne spremembe v starostni strukturi prebivalstva seveda ter- jajo ustrezne programe pri načrtovanju javne skrbi za staro prebivalstvo na državni in na lo- kalni ravni ter pripravo sedanj generacije na lastno staros opozarja varuha človekovih prj vic. Večerova komentatorka p posebej ugotavlja, da stari ljudj niso "homogena skupina in r majo vsi enakih potreb. Stati upokojenca je skoraj edino, ki je skupno vsem starim. Nekate so izjemno vitalni, zdravi in pol življenjske in ustvarjalne moči, množico interesov in zanima ter z razvejano mrežo socialn stikov. Drugi so zelo bolni in pi trebujejo veliko pomoči za ži\ jenje, nekateri otopijo ali celo i gubijo občutek za smiselnost t vanja, ko jim razpadejo socialr vezi in jim postane stalr spremljevalka osamljenost, n kateri zaradi starostne demenc živijo v svojem svetu ... Vmes med najbolj vitalnimi in najb( betežnimi - je še cela množi( bolj ali manj zdravih, (ne)samo tojnih, v družino, družbo in okc je (ne)vključenih starih ljudi. Z radi tega je potrebna c€ pahljača možnih storitev za si re: od univerze za tretje ži' jenjsko obdobje do skupin stai za samopoPTKJČ, možnosti dc tave kosila na dom, gospodii ske pomoči in klica v sili, kar v starejšim onx)goča čim dlje s mostojno živeti v lastnem donr pa seveda do možnosti nam« titve v domu upokojencev..." Jak Kopriv TEDNIK ■ Četrtek, 13. januar 2000 11 OD TOD f M tAHU LANCOVA VAS / RAZMERE V PODJETJU VILČNIK SE UMIRJAJO Stavko zcičosno prekinili Kot kaže, se v podjetju Vilčnik iz Lancove vasi, kjer je 35 zapos- lenih delavcev v ponedeljek, 3. januarja, pričelo stavkati, raz- mere počasi urejajo, saj so zaostalo plačo prejeli. Večina delav- cev naj bi v ponedeljek in torek, 11. januarja, še naprej stavka- la, po torkovem sestanku pa naj bi stavkovni odbor vendarle sklenil, da stavko začasno prekinejo, smo Izvedeli. Po odločitvi stavkovnega odbora so delavci vztrajali pri stavki in svojih zahtevah skoraj ves prejšnji teden. Direktor podjetja Slavko Vilčnik nam je sredi pete^ dneva stav ke, v petek, 7. januarja, okoli poldneva sporočil, da jim je uspe- lo izplačati vse zaostale osebne do- hodke za minulo leto. To je potrdil tudi predsednik stavkov- nega odbora Mirko Zaje in dodal, da pričakujejo pri naslednji plači še izplačilo regresa in potnih stroškov tistim, ki jim to pripada. Po tem smo vsi pričakovali, da bodo od ponedeljka, 10. januarja, delavci spet normalno delali, ven- dar se to ni zgodilo. Po besedah predsednika stav- kovnega odbora Mirka Zajca so delavci v ponedeljek in torek stav- kali še naprej, saj so zahtevali še izpolnitev ostalih zahtev: iz- plačilo regresa, potnih stroškov in ureditev invalidskega statusa za tiste, ki so invalidi. Stavkali pa so tudi v podporo predsedniku stav- kovnega odbora, ki ga je v soboto, domnevno zaradi nepravilnosti pri stavki, direktor firme suspen- diral. Po besedah direktorja firme Slavka Vilčnika splošne stavke v začetku tega tedna ni bilo več, saj naj bi stavkali le nekateri. Pet del- avcev naj bi od ponedeljka spet normalno delalo, nekateri so za- prosili za letni dopust, nekateri pa so v bolniškem staležu. Razmere se po njegovih besedah vendarle umirjajo, tako pa želi tudi vodstvo firme. Tik pred zaključkom redakcije pa nas je v torek popoldan spet po- klical predsednik stavkovnega od- bora M. Zaje in pojasnil, da je v ponedeljek delal le en delavec, ki ni zaposlen v podjetju Vilčnik, v torek naj bi delali štirje, sicer pa so še oba dneva stavkali. Po ses- tanku z delavci v torek popoldne pa se je stavkovni odbor vendarle odločil, da zaradi delno izpolnje- nih pogojev stavko prekinejo za nedoločen čas, domnevno do 19. januarja, saj tudi oni želijo, da bi se zadeve umirile; le pošteno plačilo za opravljeno delo zahte- vajo, kot jim pripada. M. Ozmec PODLEHNIK / OSEMENJEVALNICA Z JOGIJEM lo užitke ali sramota? Novo občino Podlehnik pol^ številnih naravnih lepot "krasi" tudi lesena baraka. Umeščena je med magistralno cesto in nasel- jem novih hiš. Po tabli in opremi lahko sodimo, da gre za barako, ki je nekoč služila osemenjevanju živine. Danes temu namenu goto- vo ne služi več, saj je že precej ve- gasta in delno odlaita, nosi pač posledice časa in vremena. Med opremo, potrebno za osemenje- vanje, pa je, začuda, tudi jogi vložek. Nihče ne ve povedati, ali je šlo v tej baraki za kakšne poseb- ne tozadevne "prijeme", gre za opremo, ki jo kdo uporablja še da- nes, ali gre za primemo skladišče malomamo odvrženega jogi vložka v zanemarjenem in verjet- no povsem nepotrebnem okrasku Podlehnika. Fotozapis: JB GORIŠNICA / BOGATA BERA KULTURNIH DOGODKOVV PRETEKLEM LETU Trud ni bil zaman Kulturniki v občini Gorišnica se z zadovoljstvom oziramo v preteklo leto, kajti bilo je zares bogato s kulturnimi dogodki. Člani komisije za kulturo so si na začetku mandata zadali na- logo, da bodo v čim večji meri obogatili in popestrili kulturno dogajanje v občini, da bodo vsi ljudje našli nekaj za svojo dušo. Občasno pa so izdajali tudi časopis Kulturne novičke, s kate- rim so občane obveščali o dogajanjih ob prireditvah in prazni- kih. "Trud prizadevnih članov komi- sije in obeh kulturno-prosvetnih dmštev ni bil zaman," je povedala predsednica komisije za kultmro v občini Gorišnica Slavica Cvita- nič. "Naši kulturni dvorani v Cir- kulanah in Gorišnici sta bili na vseh prireditvah dodobra napoln- jeni s poslušalci. Če se na kratko sprehodim po kultumem dogajanju skozi prete- klo leto, bi najprej izpostavila sto- letnico kultumega delovanja v Cirkulanah in okolici. V počasti- tev tega velike jubileja smo lahko vse leto spremljali bogate kultur- ne prireditve. V februarju smo v občini z izbranim kultumim pro- gramom počastili slovenski kul- tumi praznik. Nekateri člani kul- turnih društev so prejeli na os- rednji prireditvi v Ptuju plakete in priznanja za delo na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti. Na gradu Bori so imeli v februarju predstavitveni koncert Mladi ve- seljaki, ki so zapeli skupaj s tam- buraško skupino iz Cirkulan. V marcu so malčki pripravili prisrčen program za mamice. Dramska skupina iz Cirkulan nas je V aprilu dodobra nasmejala s komedijo Poslednji mož. V aprilu je pripravil mešani pevski zbor Frančka Kozela Cirkulane svoj letni koncert. V tem mesecu so se tudi zbrale vse organizirane pev- ske skupine, ki delujejo v margetn- ski fari, in zapele pod naslovom Pesem nas druži. Na prireditvi nas je s svojim lepim glasom presene- til tudi naš župan Slavko Visen- jak, ki je zapel solo v pesmi En starček je živel. V maju smo lahko prisluhnili na Borlu izbranim tamburaškim in mandolinskim skupinam in orke- strom iz vse Slovenije. Prireditev je posnela tudi nacionalna televi- zija Slovenije in ime naše občine ponesla po širni domovini. V maju je potekala v večnamenski dvorani v Gorišnici velika zabav- na prireditev, na kateri se je pred- stavilo devetnajst znanih glasbe- nih skupin in posameznikov. Športno dvorano je napolnilo pri- bližno tisoč petsto gledalcev. Pri organizaciji te prireditve nam je bil v pomoč Peter Kirič. V osnovni šoli Gorišnica smo zelo ponosni na veliko število učencev, ki obiskujejo glasbene sole. S pomočjo svojih učiteljev so pnpravih lep koncert, na katerem smo lahko prisluhnili skladbicam kl^icnih mojstrov, pa tudi kaj zabavnega se je našlo. V maju je spet oživela Dominkova domačija. Tu so se zbrali učenci sosednjih šol na Mali Dominkovi likovni koloniji. Mesec julij pa je seveda rezerviran za naš občinski praznik. Kar ves teden so potekale številne kultume in športne prire- ditve. Na osrednji prireditvi ob 4. občinskem prazniku so se pred- stavile vse skupine domačih kul- turnih društev. Sočasno s prire- diu^ami ob občinskem prazniku pa je potekala na Borlu medna- rodna likovna kolonija. Ob orga- nizacijski pomoči Boštjana Rihtarja se je na gradu zbralo kar nekaj znanih akademskih slikar- jev. V avgustu smo člani prosvetnega društva "Ruda Sever" Gorišnica v soorganizaciji z Ljubečno izpelja- li polfinalno tekmovanje za zlato harmoniko. Pomerilo se je deve- tindvajset mojstrov na frajtonari- ci. V avgustu pa je na gradu Bori potekala sedaj že tradicionalna pevska prireditev Pesem klopot- cev. Na njej se je zvrstilo kar dvaindvajset pevskih skupin iz bližnje in daljne okolice. V septembru pa so praznovali naši prijatelji v Kultumo prosvet- nem društvu Frančka Kozela Cir- kulane. Ob stoletnici delovanja smo bili priča bo^temu besedne- mu, pevskemu in instrumentalne- mu izražanju kulturnih zanesen- jakov, ki že sto let skrbijo, da kul- turni utrip v Halozah ne bi zamrl. V novemW pa ne moremo mimo martinovanja, ki ga pripravita Dmštvo vinogradnikov in sadjar- jev Haloze in Turistično društvo Cirkulane, kulturniki pa seveda poskrbimo za program. V novem- bru smo lahko prisluhnili v Cir- kulanah ljudslam pesmim in šegam iz prejšnjega stoletja. V de- cembru so na cirkulanskem odru spet zazvenele tamburice: tambu- raši so zaigrali na območnem srečanju tamburaških skupin. Srečanje je potekalo v soorganiza- ciji s SLKD Ptuj. December pa je bil tudi v naši občini prazničen. Ljudski pevci iz Cirkulan so pred- stavili svojo prvo kaseto. Na Borlu pa so nam pevci mešanega pevske- ga zbora PD Ruda Severja in učenci mladinskega pevskega zbo- ra iz OŠ Gorišnica pripravili lep božični koncert. V zelo akustični poročni dvorani na gradu so čudo- vito izzvenele najlepše domače in tuje božične pesmi. Predstavil pa se je tudi Dominik Cvitanič z iz- branimi skladbami za koncertno harmoniko. Lutkovna skupina je pripravila igrico za naše malčke, ki so se veselili prihoda dedka Mraza. V času po božiču pa smo lahko skupaj z na novo ustanovljeno gle- dališko skupino v Gorišnici skozi igro spremljali dogodke ob Jezu- sovem rojstvu. Stočlanski združeni pevski zbor domačih pevcev je prepeval božične pesmi, Lojze Matjašič pa^je poskrbel za režijo in izvedbo Živih jaslic. Po tej prireditvi pa smo odšli še v večnamensko dvorano, kjer smo prisluhnili programu velikih in malih izvajalcev pod naslovom Božično-novoletni koncert. Ob zaključku preseda kulturne- ga dogajanja v naši občini v pre- teklem letu bi se v imenu kulttu-- nikov rada zahvalila za vsestran- sko pomoč našim občanom, ki s svojo prisotnostjo na prireditvah izkazujejo podporo našemu delu, članom obeh kulturnih društev in obema predsednikoma kultumih društev Kristini Antolič in Boštjanu Polajžarju, našim občin- skim svetnikom in seveda županu Slavku Visenjaku, ki je v nekem svojem nagovoru rekel: 'V občini se še kako zavedamo, da za ljudi niso velikega pomena le iiifra- strukttu-a in materialne dobrine. Skrbeti moramo tudi za kulturo, takšno, ki seže do srca,'" nam je delo kulturnikov v preteklem letu predstavila Slavica Cvitanič, pred- sednica komisije za kulturo v občini Gorišnica. BERLIN / GLOBALNA PRIHODNOST - STORIMO TO SAMI Mladi Ptuiiani na mednarodnem kongresu Sedem članov Mladega foruma iz Ptuja je od 27. decembra do 2. januaija sodelovalo na mednarodnem semlnaiju mladih pod naslov- om Global future-lefs do it ourselves (Global- na prihodnost - storimo to sami) v dvorcu Kurt Lonensteln v Berlinu. Delo, aktivnosti na seminaiju In vtise iz Nemčije so strnili na t0ri(0vi tiskovni konferenci v pisarni območne organizacije Združene liste v Prešernovi ulici v Ptuju. Kot je povedal Jernej Neubauer, predsednik Mladega foruma Ptuja, se je seminarja mladih v Berlinu udeležilo^lZ organizacij mladih iz devetih držav: Nemčije, Švedske, Litv^ Latvije, Poljske, Ukrajine, Jugoslavije in Slovenije. Ptujčani so bili edini predstavniki iz naše domovine. Delo na mednarodnem kongresu je potekalo v šestih področnih skupinah. Jemej Neubauer in Dani Tahirovič sta ustvarjala v gledališki skupini, kjer so pripravili zanimivo gledališko igro na temo globalizacije. Dare Vodušek, Dejan Kovačič in David Kostanjevec so sodelovali v video skupi- ni, kjer so posneli film na tematiko globalizacije, Aleš Štrafela pa je sodeloval v račimalniški skupi- ni, ki je naredila zanimivo spletno stran. Računal- ničarji in vsi, ki imate dostop do intemeta, si jo lahko tudi ogledate na strani http//membe- rs.xoom.com/winterschool, tam pa lahko najdete tudi vse podrobnejše informacije o seminarju. Mladi Ptujčani so udeležencem iz devetih držav v Evropi predstavili našo domovino in najstarejše slovensko mesto tudi s prospekti, katalogi in pro- mocijsko video kaseto. Sicer pa so bili še posebej veseli, ker so med druženjem in komuniciranjem izvedeli veliko nove^, spoznali veliko prijateljev in izmenjali izkušnje o življenju in delu v posa- mezni državi skozi prizmo ^obalizacije in prihod- nosti. Zelo dobre vtise imajo iz socialnih iger, ki so bile nekaj posebnega, izdelali pa so tudi svoj in- terni časopis Keller Bar News. Tudi v letošnjem letu bodo sodelovali z mladimi po svetu. Med drugim se bodo udeležili festivala svetovne mladinske organizacije lUS, ki bo od 24. do 30. julija na Švedskem, sodelovali pa bodo tudi na mednarodnem seminarju mladih, ki od 30. ju- lija do 7. avgusta v Berlinu. Nadaljevali bodo tudi aktivnosti v Sloveniji, kjer v devetih regijah tre- nutno deluje 40 klubov Mladega foruma, ptujski pa je z 61 člani drugi največji v mariborski regiji. Aktivno delujejo tudi klubi v Kidričevem, na Haj- dini, v Trnovski vasi, Vidmu, Slovenski Bistrici in Šentilju. V lokalnem okolju bodo 14. febmarja, na valentinovo, pred Mercatorjevo blagovnico de- lili čestitke in kondome, s čimer želijo opozoriti na vamo ljubezen. Naslednji mesec, 8. in 24. mar- ca, pa bodo ob dnevu žensk in materinskem dnevu dekletom in ženam poklanjali vrtnice. Ob 10-let- nici Mladega foruma v Sloveniji pa bodo izvedli okroglo mizo o aktualni problematiki mladih pri nas - morda o okolju v Ptuju, o katastrofalnem tu- rističnem trženju mesta Ptuja ali o problematiki srednjih tehničnih šol. Vsekakor želijo zadeti pro- blematiko v živo ter tako nanjo opozoriti tudi širšo javnost. M. Ozmec Odtadintmn UUBUANA • Ptufianka državna prvakinja v ahobatild v soboto, 8. januarja, se je na državnem prvenstvu v gimnastiki v Ljubljani odlično o^ezala 10-letna Ivana Fekonja, članica Gim- nastičnega društva Ptuj, ki je z odlično izivedbo svoje vaje postala državna prvakin)a v športni akrobatiki. KIDimmmMakSdizvrtianazimovmi^ Na Glažuti na Pohorju ta teden uživa v zimskem veselju 31 malčkov in tri vzgojiteljice iz vrtca Kidri&vo in enote v Cirkov- cah, ki so od ponedeljka, 10., do sobote, 15. januarja, na zimovanju. -CM 12 četrtek, 13. januar 2000 - TEDNIK NASVETI STROKOVNJAKI ENERGETSKE SVETOVALNE PISARNE SVETUJEJO Ogrevalni sistem ne delule, Irof bi maral Skoraj polovica kurilne sezone je že za nami. Opažate, da ste porabili več goriva, kot ste pričakovali? Ste morda na kaj poza- bili, ko ste sistem ogrevanja v poletnem času pripravljali za novo kurilno sezono? Na dober skupen izkoristek ogrevalnega sistema in ogrevalnih naprav vpliva tudi pravilno in re^o vzdrževanje, ki naj bi ga opravili pred kurilno sezono. Redno vzdrževanje in kontrola sta tudi garancija za varno optimalno in varčno obratovanje celotnega ogrevalnega sistema. Če vseh naprav, ki so udeležene v sistemu ogrevanja, ne vzdržujete redno in pravilno, oziroma niste opravili potrebnih vzdrževalnih del izven kturilne sezone, niti tako dobra avtomatska regulacija ogre- valnega sistema ali sodoben kotel z modernim in varčnim gorilni- kom ne moreta zagotavljati za- nesljivega, varnega in varčnega delovanja ogrevalnega sistema. Kotlovnica vse prevečkrat služi kot priročno skladišče. Prostor kotiovnice je potrebno očistiti, zato preverite, ali ste odstranili vso navlako, ki se je nabrala v po- letnih mesecih in predstavlja po- tencialno nevarnost za požar. Pre- verite tudi, ali morate ponovno očistiti tudi vse odprtine in rešetke, ki skrbijo za dovod svežega zraka, potrebnega za ogre- vanje. Seveda je v kotlovnici, kjer kurimo trdo kurivo, veliko težje doseči potrebno čistočo, v kotlov- nicah, kjer pa kurimo kurilno olje ali plin, pa je čistoča nujno po- trebna. Prah, ki bi prišel z zrakom za zgorevanje v občutljive dele go- rilnika, lahko gorilnik poškoduje in poslabša njegovo delovanje. Če ste opazili, da je kotel obložen s sajami, je priporočljivo, da ga očistite tudi med kurilno se- zono. Čiščenja kotla se lahko loti- te tudi sami. Sajaste obloge no- tranjih površin kotla močno zmanjšujejo prestop toplote iz kurišča na ogrevalni medij. Tako na stenah kotla že 1 mm debela plast saj in katrana poveča porabo goriva za 3 do 4 %. Toplotne izgu- be zaradi sajavosti v zanemarjenih nevzdrževanih kodih lahko znašajo tudi do 15%. Obloge lahko močno zmanjšajo živl- jenjsko dobo koda, saj kondenza- cija vlage iz goriva na hladnejših površinah kurišča skupaj z žve- plom v sajah tvori žvepleno kisli- no, ki razjeda kovinske dele kurišča. Tako pride lahko do puščanja kotla. Nevarnost, da se to zgodi, je zlasti pri predimenzio- niranih kotlih velika. Najtrdov- ratnejše obloge bomo odstranili mehansko z različnimi strgali in žičnimi krtačami. Manj lunazane kotle lahko očistimo tudi s kemičnimi sredstvi, ki jih dobite na domačem tržišču. Kemična sredstva seveda za ok- olje niso popolnoma neškodljiva, zato priporočamo previdnost pri uporabi in ravnanje strogo po na- vodilih proizvajalca. Za pomoč lahko prosite tudi najbližje dim- nikarsko podjetje, ki je specializi- rano za kemično čiščenje kotlov- skih naprav. Čiščenje dimnika in drugih dimovodnih naprav pre- pustite raje dimnikarju, ki bo delo opravil strokovno. Čiščenje specialnih kotlov, ki so namenjeni kurjenju s plinom, prepustite raje pooblaščenemu serviserju, ki bo poleg čiščenja preveril tudi nastavitve gorilnika in drugih elementov koda. Da bi la^e kontrolirali delo serviserja, naj naštejemo opravila: - kontrola tesnosti plina do go- rilnika, - kontrola tesnosti elektromag- netnih ventilov, - kontrola ventilatorja, - čiščenje ztmanjosti gorilnika, - pregled filtrov, - pregled zgorevalne glave in elektrod, - kontrola prenosnika toplote za pripravo tople vode. Pri pregledu oljne inštalacije pa mora serviser opraviti naslednja dela: - kontrola dovoda goriva in fil- tra, - kontrola filtra za zrak na goril- niku, - kontrola filtra na gorilni šobi, - čiščenje vseh delov gorilnika, - zamenjava gorilne šobe, - po potrebi zamenjava obrablje- nih delov, - nastavitev gorilnika. Nastavitev gorilnika vsebuje: - meritev sajavosti, - meritev vsebnosti CO2 in O2, - meritev temperature dimnih plinov, - kontrola izkoristka, - ugotavljanje prisotnosti kuril- nega olja v dimnih plinih. Serviser mora o opravljenem delu sestaviti zapisnik, ki ga po- trebujemo v naslednji kurilni se- zoni ob ponovnem servisiranju gorilnika, ko lahko ugotavljamo stanje gorilnika. Število obratovalnih ur gorilni- ka v naših podnebnih razmerah naj bi znašalo med 1600 in 1800 urami, če hišo samo ogrevamo, in dodatnih 200 do 300 ur, če pri- pravljamo tudi toplo sanitarno vodo. Na polovici kurilne sezone tako torej lahko preverimo, ali go- rilnik obratuje v teh mejah. Če na gorilniku nimate vgrajenega štev- ca obratovalnih ur, priporočamo, da se s serviserjem dogovorite za vgradnjo v naslednji kurilni sezo- ni, ker je števec obratovalnih ur je dober pokazatelj delovanja celot- ne ogrevalne naprave. V primeru, ko te vrednosti odstopajo za več kot 30 %, pa lahko razmišljamo o zamenjavi starega kotla z novim. Če še vedno uporabljate trdno gorivo, upam, da ste se pri nabavi premoga odločili za premoge, ki imajo majhno vsebnost žvepla. Pri tem velja upoštevati tudi ne- katere določbe Pravilnika o emisi- ji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list Slovenije 73/94), ki predpisujejo dovoljene vrednosti in načine ter obveznosti za kon- troliranje izpustov v ozračje iz ku- rilnih naprav. Tako premog ne sme vsebovati več kot 0,7 g/MJ žvepla. Pomembno je poudariti, da so za nespoštovanje določil o kakovosti goriva zagrožene tudi denarne kazni. Po tem pravilniku je prepoveda- no kurjenje z različnimi ostanki lesa, ki so bili že obdelani z raz- ličnimi sredstvi za zaščito in bar- vami. Enako velja za vse vrste go- spodinjskih odpadkov, tekstila, potiskanega papirja itd., ki pri go- renju sproščajo strupene snovi, kot so fenoli, formaldehidi, klori- di, toksini itd. Če ste v oljnem filtru pred goril- nikom opazili vodo oziroma povečano nesnago, boste morali na koncu čistilne sezone očistiti cisterno. Pregledati morate tudi napeljavo olja do oljnega gorilni- ka in preveriti njeno tesnost. Čiščenje filtra pred gorilnikom lahko opravite sami tudi med ogrevalno sezono. Pri tem zaprete ventil na pokro- vu filtra in previdno odvijete stek- leni lonček. Nato odvijete še mrežico filtra ter jo operete s čopičem in čistim kurilnim oljem. Najbolje pa je, če jo lahko izpihate z zrakom pod tlakom. Če mrežice ni mogoče zadovoljivo očistiti, jo morate zamenjati, prav tako pre- verite še tesnilo na steklenem lončku in ga, če je potrebno, za- menjate. Pri delu morate biti pre- vidni, da ne razlivate olja, saj ne sme priti v talno vodo. Čeprav je kurilna sezona v pol- nem teku, ne naredite nič narobe, če preverite tudi stanje varnostnih naprav, kot so varnostni ventil, raztezna varnostna posoda in odzračevalni ventil ter lončki. De- lovanje varnostnega ventila pri zaprtih sistemih varovanja preve- rite tako, da zavrtite pokrov na ventilu, ki je običajno rdeče barve. Pri preizkusu pazite, kam je obrn- jena odprtina ventila, da ne boste mokri, posebno v primeru, če ni- mamo na izstopni odprtini nameščene cevi, ki bi vodo spelja- la v odtok in vas tako obvarovala pred poškodbami. Zavrtite ga za cel obrat in pri tem mora iz odprtine priteči voda. Če voda iz ventila ne priteče ali pa se ta ne vrne v prvotni položaj, morate ventil zamenjati še pred koncem kurilne sezone. To delo raje pre- pustite ustreznemu strokovnjaku oziroma serviserju. Varnostna raztezna posoda prev- zema povečanje volumna vode za- radi segrevanja. Napolnjena je s plinom ali zrakom na tlak, ki je označen na napisni ploščici. Na ventilu, ki je podoben tistemu na avtomobilski zračnici, lahko pre- verimo, ali je v posodi zrak ali voda. Če iz ventila priteče voda, je posodo potrebno zamenjati. Da s posodo ni vse tako, kot bi moralo biti, nam pokaže veliko nihanje tlaka med ohlajenim sistemom ogrevanja in sistemom v obrato- vanju. Na koncu preverite še stanje raz- ličnih zapornih ventilov. Če se je na morebitnih mestih puščanja nabrala manjša plast vodnega kamna in prahu, ste pozabili pred kurilno sezono zamenjati tesnila na vretenu in boste morali to opravilo prestaviti na konec kuril- ne sezone. Najlepše pa je, če ste na polovici kurilne sezone ugotovili, da delu- je vse normalno, kar pomeni, da ste se dobro pripravili na kurilno sezono. Bojan Grobovšek, univ.dipl.ing.str. Enei^etskosvetovalna pisarna na Ptuju, Mestni trg 1, tel. 778516, je odprta za brezplačno svetovanje občanom vsak pone- deljek in sredo od 16. do 18.30. Svetovanje je namenjeno učinko- viti rabi energije v gospodinjstvih. To je pomoč vsem, ki name- ravajo oplemenititi svoj denar z vlaganjem v učinkovito rabo enei^je. Z izboljšanjem toplotne zaščite zgradb, uporabo sodob- nejših ogrevalnih naprav in večjo uporabo obnovljivih virov enei^je prispevate k varovanju okolja, zmanjševanju stroškov za eneiigijo in izboljšanju bivalnih razmer. Svetovalec vas lahko tudi obišče na objektu in po svetovanju vam pošljemo domov poročilo o nasvetu. V ENSVET pisarnah si lahko občani o^edajo tudi razpoložljivo strokovno literaturo. TEDNIK ■ Četrtek, 13. januar 2000 13 ŠPORT TENIS /^tlina omeriška izkusnio Mlada tekmovalka teniškega kluba Ptuj Ajda Brumen se je konec lanskega leta udeležila pettedenskih priprav in serije turnirjev na Floridi v ZDA pod vodstvom selektorja Teniške zveze Slovenije Siniše Večiča. Priprave so potekale v ta čas po- letnem Miamiju, saj ta nudi idealne pogoje za kvalitetno pri- pravo na naslednjo sezono, ki se je že pričela. Ajda se je udeležila tudi serije turnirjev USTA (Teniška zveza ZDA). Na najpomembnejšem tur- nirju Orange bowl se sicer ni uspela kvalificirati v glavni tur- nir, je pa odlično odigrala turnir Eddie Herr v Orlandu, ki je istega ranga, in dva turnirja USTA v Miamiju. Na turnirju Eddie Herr se je po treh zmagah v kvalifikaci- jah uvrstila v glavni turnir, kjer je izgubila s kasnejšo zmagovalko iz Izraela. Na dveh turnirjih USTA v Miamiju je Ajda potrdila svoj ta- lent in potencial z uvrstitvama v polfinale in finale turnirjev do 18 let. Z zmago nad 40. igralko na lestvici ITF (Mednarodna teniška federacija) Castro iz Čila je dose- gla doslej najodzivnejšo zmago v mednarodni konkurenci. Svojo prvo udeležbo na najmočnejših mednarodnih turnirjih v ZDA je zaključila s pozitivnim razmerjem zmag in porazov 8:3. Za Ajdo so bile priprave in ude- ležba na turnirjih izjemno po- membna izkušnja ter vložek v novo sezono, ki se prične že ta ko- nec tedna z dvoranskim državnim prvenstvom do 16 let v Radencih. Priprave in udeležba na turnirjih v ZDA so bile povezane z visoki- mi stroški, zato se TK Ptuj želi za- hvaliti sponzorjem, ki so ji omo- gočili sodelovanje: Talum Ki- dričevo, Perutnina Ptuj, Mercator SVS, Nova LB - Podružnica Ptuj, Mestna občina Ptuj, Ascot, d.o.o. - NES, Kmedjski kombinat Ptuj, Petovia avto Ptuj in Olimpic, d.o.o., Ptuj. TK Ajda (tretja z leve) v družbi reprezentantk v slovitem teniškem kampu Nicka Bolletierija z lastnikom ODBOJKA / 1. A DOL - ŽENSKE /eff Šport Bled - Marsel 0:3 MARSEL PTUJ: Terbučeva, Zenunovičeva, Blažičeva, Pustos- lemškova, Šeronova, Frumnova, Murausova, Vindiševa. Odboj karice Marsela iz Ptuja so zelo dobro pričele drugi del prvenstva: z gostovanja na Bledu se vračajo s tremi točkami, ki po- menijo tudi to, da bodo lahko mirneje odigrale preostali del prvenstva. Gostje iz Ptuja so nas- topile z novima igralkama - pov- ratnico Tamaro Zenimovič in no- vinko iz Nove Gorice Teo Mu- raus, ki pa se je žal poškodovala. Toda tudi to ni bila ovira za glad- ko zmago proti zadnjeuvrščeni ekipi v prvi slovenski ženski od- bojkarski ligi. Rezultati nizov: 12:25,21:25,20:25. V naslednjem krogu bodo Ptujčanke gostile Šentvid, ki jih je v prvem delu prvenstva ne- pričakovano premagal. 1. A DOL- MOŠKI • Žužemberk - Granit 3:2 GRANIT: Zorenč, Kavnik, M. Bračko, Pušnik, Z. Bračko, I^jh, Jurak, Lampret, Pivko, Pipenba- her, Jelenko. V derbiju ekip s konca razpre- delnice so odbojkarji bistriškega Granita izgubili pomembno srečanje v borbi za obstanek. Igra je bila vse skozi izenačena, o zma- govalcu pa je odločal peti niz, v katerem so bili uspešnejši domačini ter se granitovcem re- vanširali za poraz v prvem delu prvenstva. Rezultati nizov: 26:24, 21:25,25:23, 19:25, 15:13. ek PLANINSKI KOTIČEK Vimekov pohod po Medžimurskih gorkah Zadnji dnevi januarja so čas, ko se prične vegetacijska doba viiKke trte. Ta dandanes nepogrešljiva rastlina, ki nam jeseni daje sladek mošt, iz katerega v zadnjih mesecih v letu nastajajo raznovrstna vin^ je skozi stoletja deležna različnih čaščenj. Med stare običaje, s katerimi vinogradniki počastijo trto, spada tudi vincekovo oziroma vincencovo, kot bi ta praznik poimeno- vali Slovenci. Prav z namenom počastitve pričetka vegetacij- skega cildusa vinske trte organizirajo planinci iz Murskega Sre- dišča v Medžimurju sedaj že tradicionalni Vincekov pohod, ka- terega se bomo tudi letos udeležili ptujski planinci. Udeleženci pohoda se zberemo v nedeljo, 23. januarj^ ob 6.00 uri na avtobusni postaji Ptuj, od koder se bomo popdj^i preko C^ož^ Ljutomera in mejnega prehoda Gibina do Mursk^a Sre- dišč^ kjer bo pričetek pohoda. Pot nas bo sprva vodila tik ob reki Muri, nato pa se bomo pričeli vzpenjati med vinorodne griče Medžimi^kih goric. Preko Štrigove, poznane po pavlinski cerkvi sv. Jeronima in dvorcu Fedroci, se bomo povzpeli na Jurovčak, kjer bo zaključek pohoda s planinskim rajanjem. V Ptuj se bomo vrnili do 19. ure. Na pohod vabimo tudi planince iz Ormoža, ki lahko vstopijo na naš avtobus ob 6.30 uri na avtobusni postaji Ormož. Svojo udeležbo, prosim, prijavite na Planinsko društvo Ptuj. ^remite se planinsko za zimske razmere (planinski čevlji, topla oblei^ na^bmik...). Hrana iz nahrbtnika in v zidanicah. Cena iz- leta vključuje prevoz s posebnim avtobusom, organizacijo in vo- denje ter znaša za člane PD 1.600 tolarjev (iz Ormoža 1000 tolar- jev), za mlade planince 1.300 tolarjev ter nečlane PD 2.400 tolarjev. Pnjave z vplačili sprejemamo do vključno torka, 18. januarja, ozi- roma do zasedbe 45 prostih mest. Obvezna je veljavna osebna iz- kaznica ali potni list! Startnina za odrasle znaša 10 kn, za otroke je brezplačno. V ceno je vštet kontrolni kartonček pohoda in okrepčila ob poti. Pohod bo v vsakem vremenu, upajmo pa na lepo vreme, saj pregovor pravi: »Če na Vincenca sonce sveti, bo dosti nijnega vinca v kleti.« Pridružite se nam na Vincekovem pohodu ter v planinski družbi Pnjetno januarsko nedeljo med Medžimurskimi griči. Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki. U.V. STRELSTVO Mofi/o Patoinik zmaaovalei Ijubliane V nedeljo je v Ljubljani pote- kalo tretje odprto kontrolno tek- movanje z zračno standardno pištolo. Strelci so poskusili iz- polniti normo za državno prvenstvo za nastop na medna- rodnem turnirju v Rušah 14. in 15. januarja in mednarodnem turnirju v Miinchnu od 25. febru- arja do 5. marca. Najboljši Ptujčan je bil Matija Potočnik, zmagovalec tekmovanja v mladinski konkurenci z izredni- mi 558 krogi, drugi je bil Ma- rinček (OL) 553, 3. Cimperšek (Marok) 546. Uvrstitve ptujskih strelcev: 9. Miarjan Gril (Ptuj) 528 kr., 16. Kristjan Koroša (Petovia- avto) 521,17. Simon Fras 519,21. Simon Gonc 505 kr. (vsi Ptuj), Si- mon Simonič 505 (Juršinci). Potočnik je izpolnil normo za mednarodne turnirje in evropsko prvenstvo. Med inladinkami je bila mlajša mladinka iz Juršincev Staška Benko peta s 337 krogi. V kategoriji članov je bil zmagova- lec Cvetko Ljubič s 574 krogi. Najboljši Ptujčan Boštjan Simon je bil deveti s 558 krogi, 29. Simon Simonič 539 krogi (oba Petovia- avto), Franc Bedrač je nastrelil 534 krogov, Milan Stražišar 533 (oba Ptuj), Mirko Moleh (Juršinci) je nastrelil 548 kr. V konkurenci članic je Majda Raušl nastrelila 351 krogov, sednaa Alenka Peteršič iz SK Ptuja pa 328 krogov. SI JUDO Ekipni pokmi w Gorisiilco Na tradicionalnem 31. tekmovanju za pokal Pohorskega ba- taljona je v nedeljo, 9. januarja, nastopil tudi del ekipa mlajših dečkov Iz JK Gorišnica. Tekmovalci so v konkurenci osemnajstih klubov gladko osvojili prvo mesto In prejeli ekip- ni pokal. Prva mesta so v svojih kategori- jah osvojili: Darjan Podraršek, Aleš Belšak in Darjan Stagar, dn^ je bil Jan Belšak, tretji pa Nejc Bombek. Vsak tekmovalec je za medaljo moral premagati vsaj tri naspromike. Ponovno so se dobro odrezali tudi mladi judoisti iz JK Jiuiince. Nastopili so v konkurenci kade- tov in dosegli naslednje uvrstitve: 1. Damjan Fras /do 90 kg/, 2. Da- vid Slo^jak /do 73 kg/, 3. Denis Hrga /do 55 kg/ in David Mat- jašič/do 50 kg/. Tudi športniki po koncu leta analizirajo svojo dejavnost in uspešnost v preteklem letu. V Judo zvezi Slovenije izdajo pose- ben bilten, ki po točkah natančno ponazarja usp^nost tekmovalk in tekmov^cev v preteklem letu v vseh starostnih skupinah. V kon- kurenci petintridesetih judo klu- bov iz Slovenije so tekmovalke in tekmovalci iz J K Gorišnica dose- gli naslednje uvrstitve: med člani so bili tretji (za Impolom in Ivo Reyo iz Celja), v konkiu-enci vseh moških skupin pa četrti; tu jih je prehitela tudi ljubljanska Olim- pia. V konkurenci tekmovalk so bili najuspešnejši v konkurenci starejših deklic, saj so osvojili drugo mesto za JK Sankako. Klub pa ima v svojih vrstah tudi naj- boljšega tekmovalca v absolumi članski konkurenci: Damjan Pe- tek je gladko, z več sto točkami prednosti osvojil prvo mesto, kar seveda ni novost, saj je naslov naj- boljšega v Sloveniji osvojil že kar nekajkrat. Žal pa je v letu 1999 po več kot desetih letih iz prve državne lige izpadla članska eki- pa. Razlogov za to je prav gotovo več, eden bistvenih pa je preslab upravni odbor za ekipo, ki tekmu- je v prvi državni ligi. FN, ek MAII H060MET MNZ PTUJ Rezultati 2. kroga - skupina A: Breg - Lovrenc 1:3, Juršinci - Rick Cafe 4:8, Sestrže - Rajh Draženci 2:3, Zlatoličje - MDNS Ptuj 2:3; prost Podlehnik KMG. 1.LOVRENC 2 2 0 0 15:3 6 2. MDNS PTUJ 2 2 O O 10:3 6 3. PODLEHNIK KMG 1 1 0 0 3:2 3 4. RAJH DRAŽENCI 2 1 O 1 5:5 3 5.RICKSCAFE 2 10 1 10:16 3 6. ZLATOLIČJE 2 O 1 1 3:4 1 7. BREG 2 O 1 1 2:4 1 8. JURŠINCI 1 O O 1 4:8 O 9. SESTRŽE 2 O O 2 3:10 O Rezultati 2. kriga - skupina B: Remos - Peugeot Toplak 0:3, Telekom MB - Vitomarci 1:5, Lipa Vito- marci - Macho Juršinci 5:4, Kozminci Šega - Avtoe- lektrika Bračič 2:8, Dolane - Hajdoše 9:3. 1. VITOMARCI 2 2 O O 8:3 6 2. AVTOELEKTR. BRAČIČ 2 1 1 O 12:6 4 3. LIPA VITOMARCI 2 1 1 O 9:8 4 4. DOLANE 2 10 1 11:6 3 5. PEUGEOT TOPLAK 2 1 O 1 5:3 3 6. MACHO JURŠINCI 2 1 O 1 7:7 3 7. REMOS 2 1 O 1 3:5 3 8. KOZMINCI ŠEGA 2 1 O 1 6:10 3 9. TELEKOM MB 2 O O 2 3:8 O 10. HAJDOŠE 2 O O 2 5:13 O VETERANI Majšperk - Vodka 5:3, Club 13 Hajdoše - Markov- ci 2:3, Zlatoličje - Šmarnica 4:8. 1. MAJŠPERK 2 2 O O 9:6 6 2. MARKOVCI 2 1 1 O 5:4 4 3. CLUB 13 HAJDOŠE 2 1 O 1 12:4 3 4. ŠMARNICA 2 1 O 1 9:14 3 5. VODKA 2 O 1 1 5:7 1 6. ZLATOLIČJE 2 O O 2 7:12 O ORMOŠKA LIGA 1. LIGA - Rezultati 4. kroga: Interles Ormož - Smoki Fištravec 7:2, RTV Kupčič - Holermuos 3:5, Club Rotation - SKD Ormož 3:3, Zopa Atex Križevci - Gostišče Pri Tonetu 8:2, Mladost Miklavž I. - Pušenci 2:5. 1. ZOPA ATEX KRIŽEVCI 4 4 0 0 24:4 12 2. HOLERMUOS 4 3 1 O 21:7 10 3. PUŠENCI 4 2 0 2 13:14 6 4. INTERLES ORMOŽ 4 2 0 2 13:17 6 5. GOSTIŠČE PRI TONETU 4 2 0 2 10:16 6 6. SMOKI FIŠTRAVEC 4 1 1 2 8:13 4 7. CLUB ROTATION 4 1 1 2 11:12 4 8. SKD ORMOŽ 4 112 13:15 4 9. TOMAŽ RTV KUPČIČ 4 1 O 3 11:16 3 10. MLADOST MIKLAVŽI. 4 1 0 3 12:20 3 2. LIGA - Rezultati 4. kroga: Borec - Trgovina Rina 2:3, TSO Ormož - Mladost Miklavž II. 1:0. 1.IVAJNK0VCI 4 4 0 O 21:5 12 2. TRGOVINA RINA 4 4 0 0 22:13 12 3. TSO ORMOŽ 4 2 11 10:10 7 4.CVETK0VCI 4 2 0 2 16:12 6 5. VIČANCIJUNIOR 4 2 0 2 14:12 6 6. PUŠENCI VETERANI 4 1 2 1 8:8 5 7.LITMERK 4 11 2 12:13 4 8. MLADOST MIKLAVŽ II. 4 1 O 3 7:9 3 9. KOG 4 1 0 3 10:34 3 10. BOREC 4 0 0 4 10:14 O GORIŠNIŠKA LIGA Rezultati 6. kroga: Gamsi Zamušani - Izziv tele- foni 4:7, Steklarstvo Meznarič - Cirkulane 7:2, Avto šola Prednost - NK Gorišnica Bistro Milena 3:2, Dina&Sima - Hidus 7:0, Forum - KMN Kokot 1:6, Dolane - Žiher 5:5. 1. KMN KOKOT 6 5 0 1 36:14 15 2. DINA&SIMA 6 4 0 2 30:17 12 3. NK GOR. - BIS. MILENA 6 4 O 2 28:16 12 4. STEKLARS. MEZNARIČ 6 4 0 2 24:19 12 5. ŽIHER 6 3 2 1 22:15 11 6. AVTO ŠOLA PREDNOST 6 3 2 1 26:25 11 7. HIDUS 6 3 0 3 22:23 9 8. PC KRONA 6 2 2 2 30:26 8 9. FORUM 6 2 0 4 17:22 6 10. IZZIV TELEFONI 6 2 0 4 21:26 6 11. CIRKULANE 6 1 0 5 10:32 3 12. GAMSI ZAMUŠANI 6 0 0 6 13:44 O OBČINSKI PRVAK TOMAŽ POETOVlO MNZ Ptuj je v športni dvorani Center organizirala občinsko prvenstvo v malem nogometu za mlade (U -17). Sodelovalo je pet ekip. Prvo mesto je po streljanju kazenskih strelov osvojila ekipa Tomaž Poetovio, ki je premagala mlade iz Vitomarcev. Obe ekipi sta se uvrstili na re- gijsko prvenstvo, ki bo 5. februarja v športni dvora- ni Center. Rezultati: skupina A: Grajena - Pušenci 2:1, Gra- jena - Tomaž Poetovio 0:1, Tomaž Poetovio - Pušenci 2:1; skupina B: Vitomarci - Valšped 6:1. Finale: Tomaž Poetovio - Vitomarci 8:6. ek EKIPA DRAVA 88 ZMAGOVALKA v športni dvorani Center so športni delavci NK Drava na čelu s trenerjem Žgečem pripravili tradi- cionalni 6. turnir kadetskih ekip v .malem nogome- tu. Nastopile so ekipe Radencev, Murske Sobote, Podlehnika, Kidričevega in Ruja, žal pa so nekate- re ekipe zadnji trenutek odpovedale udeležbo, a to ni zmanjšalo vrednosti in pomembnosti turnirja, saj je nad 200 gledalcev bilo zadovoljnih s prikazano kvaliteto. Vse tekme sta sodila sodnika Kodrič in Komik iz Ptuja. Po predtekmovanju so nastopali v dveh skupinah in v borbi za 3. mesto je Drava 1 premagala ekipo Podlehnika s 3:0, za 1. mesto pa je Drava 88 (v ka- teri nastopajo igralci letnik 88) premagala Aluminij z 1:0. Zmagovalni zadetek je dosegel Zagoršek. Za ekipo so nastopili M. Vesenjak, Kojc, A. Vesen- jak, Čeh, Grašič, Tement in Zagoršek. Končni vrstni red: 1. Drava 88, 2. Aluminij, 3. Dra- va I., 4. Podlehnik, 5. Drava II, 6. Radenci in 7. Mur- ska Sobota. Ob razglasitvi je najboljšim podelil po- kale dr. Štefan Čelan iz Bistre. anc ROKOMET Pfnmudlo - tkamilUŽI /11:12/ PVRAMIDIA: Valenko, Šter- bal, Pisar 5, Osterc 4, Kelenc 1,1. Ivančič 4, D. Ivančič 3, Žnidarič, Firbas, Cvitanič, F. Sandor 1, Čerček, Belšak, Alič, Stefanovič, Kovači 1, Žuran 1. ORMOŽ: Dokša, Šulek, Hanželič, Antolič 3, Jurišič 1, Pučko 2, _armati 1, Prapotnik 9, Grabovac, Vuk, Kirič, Kotar 2, Luskovič, Ivanuša, Bistrovič, Kosi, Horvat 1. V olcviru priprav na prvenstvo sta se v prijateljskem rokometnem srečanju pomerili ekipi Pyramidie in Ormoža. Trenerja obeh ekip sta dala priložnost številnim igral- cem. Srečanje je ponudilo borben rokomet, na obeh straneh smo vi- deli nekaj lepo izdelanih akcij in dobrih obramb vratarjev, vendar tudi veliko napak. Danilo Klajnšek 22 POSLOVNA SPOROČILA četrtek, 13. januar 2000 - TEDNIK TENIS Novoletni turnir Teniška šola "Zoki" je organizirala novoletni turnir za vse svoje učence, tekmovalce Teniškega kluba Ptuj. Igrali so na dveh igriščih v balonu podjetja KIH v termah. Razdeljeni so bili v tri starostne skupine skupaj fantje in deklice, nekateri sposobnejši pa so igrali v kategoriji višje. Pri mlajših je zmagal Igor Cvetko pred Katjo Mrsnik in Evo Kamenšek. V kategoriji do 14 let je zmagal Gorazd Skrt pred Tonijem Hazdovcem in Tadejem Šebelo. Pri najstarejših pa je zmagal Aleš Adamič, ki je v finalu premagal Ajdo Bnimen, 3. oz. 4. mesto sta zasedla Matej Rus in Goran Djurdjevič. Vsi igralci so prejeli skromne nagrade. TŠ TEDNIK ■ Četrtek, 13. januar 2000 23 OGLASI IM OBSAVE MARIBOR / CENTER ZA POMOČ ŽRTVAM KAZNIVIH DEJANJ Do stiski ne Ikaste sami... Kazniva dejanja, zločini, prekrški, nesreče, stiske, dogodki, nepredvidljive nevarnosti se lahko pripetijo vsakomur izmed nas in to pušča v nas posledice. Učinki so lahko takojšnji ali pa se pojavijo šele čez nekaj dni ali celo tednov, lahko se po- javljajo celo v različnih obdobjih. Ne glede na to, ali ste žrtev vi sami, vaš družinski član ali prija- telj, ste lahko ob teh dogodkih globoko prizadeti in neredko pre- senečeni nad svojo reakcijo. Sok lahko povzroči nepopisno žalost, jok, pretresenost, jezo, občutek osamljenosti, nemoči, včasih tudi krivde. Lahko občutite tudi fizične posledice: nespečnost, gla- vobole, nenehno utrujenost, sla- bosti, izgubo apetita ali pretirano željo po hrani. Ti in še veliko dru- gih simptomov so posledice do- godkov, ki se je žrtvi dogodil. In vsem tem pomagajo v centrih za psihosocialno pomoč žrtvam kaz- nivih dejanj po vsej Sloveniji. Na našem območju je najbližji v Ma- riboru, in sicer na Razlagovi 16, tel. 062 22 99 44 O, kjer delata dve svetovalki. Če ste postali žrtev kaznivega dejanja ali če se počuti- te kot žrtev in potrebujete pomoč, nasvet ali informacijo, lahko po- kličete po telefonu ali pa se osebno zglasite na centru. Usposobljeni svetovalci vam bodo posamezno ali skupinsko pomagali, da spoznate, da za to, kar se vam je zgodilo, niste krivi vi; da niste sami s svojimi občutki in da se to, kar se dogaja vam, da- gaja tudi drugim, ki so šli skozi podobno preizkušnjo; spoznali boste, da so vaši občutki in veden- je le odgovor na stresno situacijo. V skupini boste lahko govorili o vsem, o čemer drugje ne morete. Ko postanemo žrtev kaznivega dejanja, smo pogosto v dvomih. ali naj kaznivo dejanje sploh prija- vimo, ali bomo zbrali dovolj moči za izvedbo tega koraka. V centrih vam lahko pomagajo tako, da z vami razmislijo o vseh možnostih, da vam posredujejo potrebne in- formacije o koristnih ukrepih, in celo tako, da vam neposredno po- magajo pri vašem kontaktu s poli- cijo. V smislu zagovorništva je vloga svetovalcev, da delajo s poli- cijo, a ne za policijo. Dobili boste podporo, če boste to želeli, ob ko- municiranju z vsemi vladnimi in nevladnimi organizacijami, s ka- terimi se boste morali srečevati zaradi tega, ker ste postali žrtev kaznivega dejanja. Zagovorništvo ni odvetništvo, ni pravno zasto- panje, temveč informiranje, ki je v interesu žrtve, predvsem pa je nu- denje emocionalne in konkretne pomoči v postopkih, ki vas čakajo zato, ker ste postali žrtev kaznive- ga dejanja. MS Ocf fe«r in f aifi ORMOŽ m 16. se ja obiinskega sveta v ponedeljek, 17. januarja, se bodo ob 14. uri zbrali ormoški svetniki na prvi letošnji redni seji. Obravnavali bodo osnutek odloka o ustanovitvi lokalne turistične organizacije ter osnutek akta o us- tanovitvi omenjenega zavoda in pogodbo o ureditvi razmerij med ustanovitelji. Odločali bodo tudi o sprejetju pravilnika o dodelje- vanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Ormož ter odloka o pro- računu za leto 2000. Imenovali bodo tudi člana nadzornega odbo- ra občine Ormož. Majda Fridl LENART m Lokalna tunstiina organizaiija prihaja s pomladjo Lokalna turistična organizacija Slovenske gorice, ki naj bi v začetku letošnjega leta pričela de- lati v prostorih hotela Črni les v Zamarkovi pri Lenartu, bo na- jverjetneje zaživela šele na pomlad, nam je povedal svetova- lec lenarškega župana Avgust Zavrnik. Kot je znano, bo nova organizacija za vzpodbujanje raz- voja turizma na Lenarškem delo- vala za vse štiri tamkajšnje občine: Lenart, Cerkvenjak, Benedikt in Sv. Ano. Informacij o tem, koliko turistov letno obišče turistične in druge znamenitosti v vseh štirih omenjenih občinah, ni, prav tako kot ni mogoče dobiti podatkov o nočitvah na Le- narškem. AK MAJŠPERK m Županov ponovoletni sprejem župan občine Majšperk Franc Bezjak je v četrtek, 6. januarja, pripravil tradicionalni ponovolet- ni sprejem - ob 13. uri za vse župa- ne sosednjih in sodelujočih občin ter poslovne parnterje, ob 16. uri pa za predstavnike vseh oprgani- zacij in društev, ki delujejo na območju majšperške občine - tre- nutno jih je 40. Ob pregledu ak- tivnosti v minulem letu se jim je zahvalil za dosedanje sodelovanje, dogovorili pa so se tudi o letošnjem sodelovanju in skupnih načrtih. Sprejem so kulturno obo- gatili člani KUD Sv. Miklavža. -OM KOC • 10. redna seja sveta KS Kog v četrtek, 13. januarja, se bo ob 19.30 v prostorih krajevne skup- nosti Kog pričela 10. redna seja sveta. Osrednja točka dnevnega reda bo obravnava predloga plana za leto 2000. Seje se bo udeležil tudi župan občine Ormož Vili Trofenik. Maida Fridl LJUBLJANA m Upoko- jemi ob letu starejših Ponedeljkove osrednje državne prireditve ob mednarodnem letu starejših se je v Cankarjevem domu v Ljubljani udeležilo tudi 11 članov območne zveze društev upokojencev Ptuj. Ob 10. uri so odprli sejem idej, ponudb in predstavitve dejavnosti za sta- rejše, ob 11. uri je bila okrogla miza na temo Človekove pravice v starosti, ob 20. uri pa je bila v Lin- hartovi dvorani slavnostna akade- mija, na kateri je govoril predsednik Milan Kučan. -OM Kulturni križemkražem PTUJ • Danes, v četrtek, 13. januarja, bo ob sedemnajsti uri pravljična ura z vadbo joge v pravljični sobi mla- dinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča, Mali grad, Prešernova 33. Vstopnine ni, obvezni so copati in lahka športna oblačila. PTUJ • V gledališču bo nocoj ob 19.30 na sporedu predstava Triko v režiji Mat- jaža Latina, jutri ob 20. uri pa bo ptujsko gledališče s Triko- jem gostovalo v Izoli. PTUJ • V petek, 14. januarja, ob 19. uri bo v refektoriju mi- noritskega samostana na Ruju v okviru Viktorinovih večerov KD Jurij iz Mozirja iz- vedlo opereto Matije Tomca Slovenski božič. SLOVENSKA BISTRICA • V petek, 14. januarja, ob 19. uri gostuje v domu DPD Svobo- da gledališka skupina KUD Alojza Avžnerja z Zgornje Ložnice s komedijo Dobro- došla, miss Agata. PTUJ • V kleti gledališča bo- do v soboto, 15. januarja, ob 19. uri odprli razstavo foto- grafij Pantagonija Sandija Ke- Inariča in Boštjana Šterbala. ČREŠNJEVEC • V nedeljo, 16. januarja, ob 15. uri Zgornjeložničani z miss Aga- to gostujejo v dvorani kultur- nega doma na Črešnjevcu. MARIBOR • V Narodnem domu je od včeraj do 6. februarja na ogled rasztava Dekleta in šola, ki jo je zasno- vala Tjaša Mrgole Ju kič iz Zgodovinskega arhiva Ruj. PTUJ • V Šolskem centru je na ogled razstava plakatov Društva kreativnih ljudi Loes- je. PTUJ • V razstavišču Merca- torjeve Blagovnice v januarju razstavlja slikar Grega Sa- mastur. PTUJ • V Mestni hiši je do konca januarja na ogled razs- tava pred dvema letoma v južnoameriški pokrajini Pata- goniji nastalih fotografij pla- ninca in alpinista Sandija Kel- neriča. SLOVENSKA BISTRICA • V bistriškem gradu sta na og- led razstavi Sodobna kerami- ka britanskih avtorjev iz zbir- ke Ifigenije Simonovič in liko- vna razstava Maje Pogačnik z Dunaja. V galeriji Val pa je na ogled pregledna razstava del keramičarke Viole Grgasovič in drugih avtorjev. KINO PTUJ • Ta teden bo ob 18. uri na sporedu Očka po sili, ob 20. uri pa Hiša stra- hov. Prihodnji teden bo ob 18. in 20. uri Globoka modri- na. ČRNA KRONIKA VOZNICA SE JE HUDO RANILA v ponedeljek, 3. januarja, ne- kaj po 13. uri je po regionalni cesti od Trnovske vasi proti Ru- ju vozila osebni avto 35-letna M.P. iz Levanjcev, občina Destr- nik. V Podvincih je v preglednem ovinku zapeljala na nasprotni vozni pas in čelno trčila v tovornjak, ki ga je vozil 23-letni M.S. iz Naklega. V nes- reči se je voznica hudo ranila in so jo prepeljali v ptujsko bol- nišnico. Po oceni je škode na obeh avtomobilih za poldrugi milijon tolarjev. VOZILA NEREGISTRIRAN AVTO Policisti lenarške postaje so v ponedeljek, 3. januarja, nekaj po 23. uri že drugič ustavili 53- letno Z.P. iz Maribora. Že ko so jo prvič ustavili, so jo opozorili, da naj pot nadaljuje peš. Opo- zorila ni upoštevala in je zopet sedla za volan osebnega avto- mobila, ki niti ni bil registriran, povrh tega pa je bila še pod vplivom alkohola. Zaradi tega so jo policisti poslali v pripor do streznitve. Prijavili so jo tudi sodniku za prekrške. UMRL V PLAMENIH SUHE PODRASTI V soboto, 8. januarja, popold- ne so domačini v Planjskem, občina Majšperk, v bližini hiše štev. 21 a našli zoglenelo truplo moškega in o tem obvestili poli- cijsko postajo v Podlehniku. Po- licisti so ugotovili, da je umrli 73-letni S.M. iz Majšperka in da je v četrtek, 6. januarja, v dopol- danskem času kuril suho po- drast na pobočju ob svojem vi- nogradu. Domnevajo, da se je ogenj hitro razširil, pokojni pa je bil invalid in se verjetno zato ni uspel pravočasno umakniti, za- jeli so ga plameni, omahnil je in se zadušil, nato pa zgorel. Mrtvooglednik iz ZD Ruj na truplu ni našel nikakršnih zna- kov nasilja. POSKUS ROPA NA POŠTI V LAPORJU V petek, 7. januarja, dopoldne je v prostore pošte v Laporju pri Slovenski Bistrici vstopil maski- ren moški, nameril pištolo v uslužbenko pošte in začel vpiti: "Denar, denar..." Uslužbenka je ravnala pogumno, roparju ni ho- tela izročiti denarja in sprožila je alarm. Pištola je bila plastična otroška igrača, morda je poštar- ka to tudi opazila, kar govori o njeni prisebnosti. Ker se pištole ni ustrašila, je ropar potegnil iz žepa razpršilec s solzivcem in z njim hotel onesposobiti poštar- ko, vendar jo je pred plinom v veliki meri zavarovala steklena pregrada. Poštarka je začela kli- cati na pomoč, zmedeni ropar pa je pobegnil in se odpeljal z mopedom. Policisti so brž ukre- pali, blokirali ožjo in širšo okoli- co, v pomoč pa jim je bila tudi helikopter in policisti - konjeniki, vendar roparja še niso odkrili, našli pa so veliko njegove opre- me. Pred pošto je izgubil plas- tično pištolo, pobegnil je v gozd ob cesti proti Makolam. Tam je odvrgel levo rokavico, nekaj za tem še gumijasto pustno mas- ko, potem moped Tomos ATX črne barve, s katerim je bežal. RODILE so - ČESTITA- MO: Vesna Božičko, Apače 189, Kidričevo - Saro; Janja Kralj, Mihalo- vci 58, Ormož - Tilna; Li- dija Vorih, Kicar 105, Ptuj - Blaža; Marinka Kokol, Pohorje 24, Cirkulane - Patricijo; Alenka Mauzer, Podlehnik i3/a, - Ano; Va- lerija Jurgec, Krčevina 80/b, Ptuj - Mišo; Darja Bratuša, Zamušani 40 - dečka; Marjetka Lozinšek, Barislavci 19/d, Lovrenc - Matica; Marija Gornik, Formin 33, Gorišnica - Saško; Katarina Lončarič, Sv. Florjan 49, Rogatec - dečka; Saška Kovač, Slo- venskogoriška 2, Ptuj - Dono; Emica Vogrinc, Žetale 24/b - dečka; Mirica Kosi, Hujbar 4, Ormož - deklico. POROKE - PTUJ: Gregor Pihler in Simona Bombek, Mostje 7. UMRLI SO: Jožef Rakuša, Obrež 73, ^ 1908 - t 30. decembra 1999; Marija Mertiik, rojena Dacar, Ul.heroj a Megle 7, Ormož, 1923 -1 2. januarja 2000; Marija Eraersič, Berinjak 10, 1927 - t 2. januarja 2000; Jože Murko, Podleh- nik 31, ^ 1944 -11. januar- ja 2000; Marija Pintar, ro- jena Miheličj Peršonova ul. 2,Ptuj, Jk 1925 - t i. janu- arja 2000; Marija Brenčič, rojena Toplak, Nova vas pri Ptuju 74, Ptuj, 1921 - 12. januarja 2000; Terezija Notersberg, Muretinci 70, ■>1923-t 4. januarja 2000; Terezija Sekelšek, rojena Selinšek, Muretinci 45, ^ 1922 - t 5. januarja 2000; Marija JuriČ, Geršakova ul. 18, Maribor, 1908 - 1 5. januarja 2000. ČRNA KRONIKA nato pa še čelado, desno roka- vico in dežni plašč - veliko sledi, kar bo policistom pomagalo. Za moped so že ugotovili, da je bil ukraden na železniški postaji v Slovenski Bistrici. Upati je, da se bo tudi nerodni ropar kmalu znašel v rokah policistov. ZGORELO GOSPODARSKO POSLOPJE v Četrtek, 6. januarja, okoli 9. ure so ognjeni zublji zajeli gos- podarsko^ poslopje v Vrholah pri Laporju. Živino so sosedje rešili, zgoreli pa so kmetijski stroji, traktor, puhalnik, precej sena in drv. Ogenj so pogasili gasilci iz Laporja, Poljčan in Slovenske Bistrice, škodo pa so ocenili na okoli 10 milijonov tolarjev. Krimi- nalisti utemeljeno sumijo, da gre za požig, ki naj bi ga bil zag- rešil lastnik sam. Zato policisti primer že raziskujejo. FF