Uresničite zelje Gorentska^* Banka Banka s posluhom PREDPRAZNIČNA PONUDBA POSOJIL 91 KAN «f Kako Gorenjci plačujemo stroške ogrevanja? Grel bi se vsak fantič, plačal pa nič JUTRI I 1996/1997 @©3!^5MMIGLAS Leto XLIX - ISSN 0352 - 6666 - št. 99 - CENA 130 SIT Kranj, torek, 17. decembra 1996 Sestri Alenka in Nataša Kejžar sta se včeraj skupaj s trenerjem Cirilom Globočnikom in ostalimi reprezentanc nasmejani in z novimi rekordi vrnili domov. Gorenjski športniki so se odlično odrezali V treh dneh sest kolajn Kranj, 17. decembra - Na Evropskem prvenstvu v 25-metrskih bazenih je tri kolajne osvojila plavalka Alenka Kejžar, skakalec Primož Peterka jè zmagal in bil drugi na svetovnem pokalu v Harrachovu, snowboarderka Polona Zupan pa je zmagala na prvi veleslalomski tekmi svetovne serije v lschglu Prvi srečen dan konec prejšnjega tedna ie bil za naše športnike petek, 13. decembra, ko je najboljša slovenska snowboarderka Nakelčanka Polona Zupan zmagala na prvi veleslalomski tekmi v novi sezoni in je po dveh zmagah v lanski sezoni tokrat že tretjič premagala vsé najboljše snowboarderke sveta. Prav tako petek pa je bil prvi srečen dan za našo najboljšo plavalko Alenko Kejžar, ki je na Evropskem prvenstvu v kratkih bazenih v Rostocku osvojila tretje mesto na 200 metrov hrbtno. Alenka je nato odlično plavala še v soboto in osvojila srebro v disciplini 200 metrov prsno in bron na 100 metrov hrbtno. Ob tem je potrebno poudariti, da so naši ostali plavalci na čelu z Alenkino sestro Natašo in Kranjčanom Brankom Milen-kovičem na prvenstvu postavili še sedem rekordov." Odlični rezulati s tega prvenstva pomenijo dolgoletno dobro delo v klubih in hkrati obetajo, da se naši plavalci Pridružujejo najboljšim v Evropi," je na priložnostni tiskovni konferenci ob vrnitvi domov na Brniku včeraj povedal trener Ciril Globočnik, Alenka pa je dodala, da je odplavane rezultate pred tekmovanjem sicer pričakovala, ni pa pričakovala treh medalj. Kljub izvrstnemu začetku letošnje sezone pa je malokdo pričakoval, da bo še ne 18-letni Moravčan Primož Peterka ta konec tedna kar dvakrat med najboljšimi skakalci sveta. Na tekmi svetovnega pokala Y Harrachovu pa je dokazal, da je trenutno v izvrstni formi. Odličen drugi je bil na sobotni tekmi, četrto zmago v karieri in drugo v tej zimi pa si je priboril na nedeljskem tekmovanju. Tako je kot prvi Slovenec Povedel tudi v skupnem točkovanju svetovnega pokala. yeč v Stotinki. • V. Stanovnik, foto: G. Sinik oj>CUNALA/0rv PROGRAMI KRANJ - Labore, Ljubljanska c.21, tel. 22 33 73 MgHolLogfc Ta veseli dan ali... Ni se ženil Matiček, le mesto je dobilo novo dvorano Večnamensko Linhartovo dvorano sta odprla predsednik države Milan Kučan in radovljiški župan Vladimir Čeme, blagoslovil pa jo je ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar. Radovljica - Nedelja je bila za mesto Radovljica in za vso občino "ta veseli dan". Ni se ženil (Linhartov) Matiček, le mesto Radovljica, z njim pa vsa občina, je končno dobila večnamensko dvorano, v kateri bodo lahko uprizarjali igre, vrteli filme in prirejali različne prireditve. V Radovljici so v nedeljo v počastitev (drugega letošnjega) občinskega praznika, s katerim se spominjajo rojstva dramatika, pesnika in zgodovinarja Antona Tomaža Linharta, odprli večnamensko kulturno dvorano, ki so jo ob praznovanju Linhartovih jubilejev preuredili iz nekdanje kino dvorane. Na slovesnosti, ki je bila lepa kulturna prireditev, so podelili tudi troje od štirih letošnjih občinskih priznanj. Vilko Bole je dobil najvišje občinsko priznanje, veliko plaketo občine, Mihaela Zupan in Martin Avsenik pa plaketo Antona Tomaža Linharta. Društvu upokojencev Radovljica bodo plaketo občine izročili na slavnostni akademiji ob 50-letnici društva. (Več na 4. strani) • C. Zaplotnik Božično drevo s Kočevskega krasi Petrov trg Slovenski praznik v večnem mestu Okrog 3500 slovenskih vernikov je pod vodstvom škofov romalo v Vatikan v zahvalo za majski papežev obisk v Sloveniji. V soboto se jim je pridružil tudi predsednik republike Milan Kučan, ki je bil na uradnem obisku v Italiji. 37. BOŽIČNO NOUOi£TNI SEJEM na Gorenjskem sejmu v KRANJU od 13. do 22. DECEMBRA . od 10. do 20. ure kONfEkciJA, OBUTEV, poMŠTVO, ÒeIa TEHNlkA, novoIetna cIaríIa, okRAski, AVTOMobili Kranj, 17, decembra - V treh dneh množičnega romanja Slovencev v Rim in papeško državo Vatikan, se je zgodilo veliko pomembnega in vznemirljivega. Eden od vrhuncev je bila slovesna osvetlitev slovenskega božičnega drevesa, 28 metrov visoke smreke iz Slovenske vasi na Kočevskem, ki so ga imeli Slovenci čast postaviti na trgu Svetega Petra, objetega med Berninijeve kolonade. Tisoči, ki bodo med božičnimi in novoletnimi prazniki romali v Rim, bodo prebrali in videli, da je drevo iz Slovenije, morda pa bodo za to državo slišali prvič. Slovenski pozdrav svetu z željami po miru in sožitju so tega sobotnega večera izrekli predsednik države Milan Kučan, ljubljanski pomožni škof in d.o.o. Cankarjeva 8,4000 Kran vam ponuja računalnike in tiskalnike po ugodnih cena/ij 5x8 DX4/133 že od 96319,00 SIT Pentium 100 MHz od 124.165,00 SIT Možnost nakupa na 6 čekov ali na kredit! Tel.:064/221-040,rax:223-792 vodja romanja v Rim msgr. Alojzij Uran, ter upravitelj vatikanske države, kardinal Rosario Castillio Larra. Lučke na drevesu pa je prižgala vnukinja našega veleposlanika pri Svetem sedežu Štefana Faleža Ludovika. Pred tem se je blizu 3500 Slovencev na čelu s predsednikom države (sveti oče ga je sprejel na zasebni obisk) in škofi ter člani organizacijskega odbora-za papežev obisk v Sloveniji na posebni avdienci ponovno srečalo s Svetim očetom, ki je v Mariboru izrekel stavek: Slovenija, znamenita dežela v srcu Evrope. Romarji so mu zapeli pesem Slovenija ma papeža rada... Več o romanju bomo pisali v predbožični praznični številki. • J.Košnjek Gorenjski glas, Športna zveza Radovljica, Občina Bled in Odbojkarski klub Bled VABIMO na Novoletni ples športnikov Gorenjske z razglasitvijo NAJBOLJŠIH ŠPORTNIKOV GORENJSKE in podelitvijo priznanj najboljšim športnikom občin Bled/ Bohinj in Radovljica Prireditev bo v petek, 20. decembra, z začetkom ob 19. uri v Kazini na Bledu Vstopnice s konzumacijo že lahko kupite v predprodaji v Turističnem društvu Bled ]T~)\ GOSTIŠČE TAVERNA (í^\ .ti\K! ÏUD Žerjavica 12, Kmnj ta) fia» ODKUPVJEMO DELNICE SAVE Tel.: 211-256 AVTOŠOLA M V I & BEMI Titova 18,4270 JESENICE (POTOVALNA AGENCUA KOMPAS PEGAZ d.o.o.) Tel.: 064/872-641,83-289, fax: 064/81-768 DELOVNI ČAS: VSAK DAN od 9. do 17. ure OBIŠČITE NAS! NUDIM0K0S1LA POSLOVNA. POROČNA. DRUŽINSKA *B? 064/491-068 del. čas od 12h do 01h ELEKTRONIK d.o.o. 4280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASEUE J J Ttl./fax:064/88 1 '910, 881 -484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA V^DEOSTRANEH IN MED PROGRAMOM ___3 aluminij monfal dd komer, Podkrtje al. stavbnih In drugih kon«trukcl|| KOMEN 129a, telefon: 067/ 78-111 komerciala 78-174, OPP 78-375 mm iz AUUMINUA MONTtftt: V sodelovanju z nemško firmo REHAU: ■PVCOKHA ■PVC VRATA PVC POSODE -PVC ZIMSKI VRTOVI Rokličite nas! PO SLOVENIJI UREJA: Jože Košnjek Božično drevo v državnem zboru - Praznikom primerno so okrasili tudi državni zbor. Pred veliko dvorano so pretekli teden postavili božično drevo, ki naj bi razsvetlilo na trenutke puščobno in napeto vzdušje v našem najvišjem zakonodajnem telesu, ko sedaj merijo moči, kdo bo mandatar. Na sliki: predsednik in podpredsednik državnega zbora dr. Janez Podobnik in Zoran Thaler ob božičnem drevesu. * J.K., slika G. Šinik Otroški parlament Ljubljana, 17. decembra - Pod geslom "Imam pravico, imaš pravico" bo v četrtek, 19. decembra, ob 10. uri v mali dvorani državnega zbora 7. zasedanje nacionalnega otroškega parlamenta. Zasedanje sta sklicala predsednik državnega zbora dr. Janez Podobnik in predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Vika Potočnik. Na zasedanju bodo ocenili uresničevanje sklepov 6. nacionalnega parlamenta na temo Ne, hvala alkoholu, cigaretam in drogam in obravnavali letošnjo temo Imam pravico, imaš pravico. • J.K. Seja državnega sveta Ljubljana, 17. decembra - Jutri, 18. decembra, bo seja državnega sveta. Predsednik sveta dr. Ivan Kristan predlaga obravnavo poročila, sklepov in stališč s posvetovanja o akutnih problemih osnovnega zdravstvenega varstva v Sloveniji. SIGLAS Nagradna trimesečna naročnina + posebno praktično darilo namenjamo vsaki naročnici oziroma naročniku Gorenjskega glasa, ki pridobi novega naročnika - v akciji, ki traja do 31. decembra 1997, se upošteva, da nov redni naročnik doslej še ni bil naročen na Gorenjski glas oziroma je nenaročnik dlje kot pol leta - obenem pa dosedanji naročnik s sodelovanjem v akciji "Naročniki pridobivamo nove naročnike" podaljšuje naročniško razmerje za vsaj 12 mesecev NAROČAM za najmanj eno leto Ime in priimek:- Naslov:_— Podpis:.__ GLAS Če naročila po izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen Čas Novega naročnika sem pridobil(-a): _ moj naslov_ moja evidečna naročniška številka je Nagrado za novega naročnika uveljam (prosimo, izberite si nagrado - ki Vam pripada poleg posebnega praktičnega darila - in ustrezno obkrožite!): - pri naročnini za__trimesečje 1997 oziroma za __trimesečje 1998 - s prijavo za enega od Glasovih izletov, za katerega ne plačam prispevka k stroškom S slovenskimi romarji v Rimu Dialog za skupno blaginjo K njemu je papež Janez Pavel II pozval slovensko Cerkev in oblast, ob upoštevanji1 pristojnosti enega in drugega, za skupno blaginjo plemenitega slovenskega naroda. Kranj, 17. decembra - Temu je dal poseben poudarek v nagovoru na av-dienci in opozoril pred nevarnostjo materializacije, individualizma in uži-vaštva ter pozval k potrpežljivosti, zaupanju, odpuščanju in spravi za prihodnost. Obudil je spomine na edinstven majski obisk pri nas in podelil vsem Slovencem svoj blagoslov. Pomemben in za trajno povezanost in prisotnost Slovenije v Vatikanu je bil dogodek v znamenitih vatikanskih vrtovih. Slovenski minister za kmetijstvo dr. Jože Osterc je ob prisotnosti visokih predstavnikov Vatikana z upraviteljem vatikanske države na čelu kardinalom Larro posadil bukev, ki bo, kot je dejal, zrasla v mogočno drevo, kot je slovenski narod zrasel v ponosen narod. Drevesce, vzgojeno v Prekmurju, je potem blagoslovil pomemben Slovenec v Vatikanu, Častna tribuna na Petrovem trgu ob božičnem drevesu. Kardinal Rosario Larra in minister za kmetijstvo dr. Jože Osterc posajata slovensko bukev. dr. Maksimilijan Je-zernik. Slovenija je želela posaditi lipo, pa jo je pred dvema letoma že Slovaška. Tako je v vatikanskem vrtu naš simbol bukev, ki bo porasla do 20 metrov visoko. V soboto zvečer, ob prisotnosti številnih diplomatov, akreditiranih v vatikanski državi, ter mnogih uglednikov iz Vatikana in Rima, je na Petrovem trgu zasijalo slovensko božično drevo, visoko 28 me- trov in težko 4200 kilogramov. NjJ veleposlanik pri Svetem sedežu # Štefan Falež je ganjeno opisoval nasta' janje velikega dejanja Slovenije v Vatikanu, predsednik države Milan Kučan J« poslal svetu odprto roko in iskreno rru# ter pozval k svetu miru in brez nasi'r pomožni škof ljubljanski Alojzij Uran P3 je pozval v Slovenijo z besedami: V^-l čakamo vas z ljubeznijo in pesm'r Kardinal Larra pa je v zahvali za dreV držav« ndar povedal, da že 17 let postavljajo na trgu Sv. Petra božična drevesa, ve je glede tega Slovenijo doletela P?s eti čast: drevo je poklonila, ko je bil sv oče star 76 let in je rojstni dan Pra?n?a(0 v Sloveniji, letos pa je obhajal tu<# ? n0 mašo. To drevo naj pooseblja o ^Q Naročnina: trimesečni obračun • individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni aa stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 130 SIT __— Kako Gorenjci plačujemo stroške ogrevanja? Grel bi se vsak fantič, plačal pa nič Gorenjci dokaj redno plačujemo stroške za ogrevanje, čeprav je kar precej dolžnikov, posebno Gorenjci j velikih firm in majhnih poslovnežev. GORENJSKA OD PETKA DO TORKA Le-ti za razliko od velikih nikoli ne bodo plačali dolga, se pojavijo in izginejo kot kafra. Na Jesenicah je °gromno d.o.o. podjetij, ki dolgujejo od 100 tisoč tolar: jev do milijon tolarjev za °grevanje, v Železnikih ni nobenih problemov, v Kranju so veliki dožniki kot sPortna dvorana in drugi... Jeseniški JEKO - IN oziroma Kres, ki skrbi za daljinsko ogrevanje Jesenic, oskrbuje z vročo vodo za ogrevanje skupaj kar 3.783 stanovanj od Koroške Bele do Plavža ali skupaj 9.000 ustnikov stanovanj. Od tega dobavlja toplo vodo še v 930 stanovanj - vsi so torej Priključeni na vročevod, od tega ima 930 gospodinjstev ^ toplo vodo. Občasno se v javnosti Pojavljajo polemike, češ da Je vročevod občutno predrag in da Kres odjemalcem predrago zaračunava ,2gube, ki se pojavljajo na vročevodu. A to bi lahko rekli za vsako komunalno storitev, ne le na Jesenicah, l mmt_ ..... _„„-- ampak tudi drugod. Tokrat Vzdrievalec pri vročevodnih napravah... nas ni zanimala cena, ampak ie bilo za 3 odstotke ki so ostali brez dela in Cenovni prijazni ie^K5raSvnS SSrfKSr J« tudi v odlagajo položnice v; predal ,esni odpSdti ie^p^^K genskem -r^u JoU.j ^SJ^SO^A ^ 1976 vodja poslovne enote Energetike Andrej Krč pravi: "V upravljanju imamo kotlarno na zemeljski plin ter še ostalih osemnajst kotlarn na kurilno olje • dve največji sta pri Vodovodnem stolpu in na Planini. Na daljinsko ogrevanje je priključeno 6.000 stanovanj in poslovnih prostorov. Obračun pa pripravlja Domplan." V Domplanu pravijo: "Od 6000 stanovanj in poslovnih prostorov, od katerih nam plačujejo ogrevanje, je povprečno 15 odstotkov neplačnikov, kar je mesečno okoli 10 do 12 milijonov tolarjev. Kar precej jih pa tudi je, ki so neizterljivi: zavedajo se, da so sodni postopki dolgi in špekulirajo. Velja pa, da večina občanov položnice redno plačuje. Za male firme pa se pozanimamo, čigave pravzaprav so. Poseben problem so velike firme in veliki objekti kot denimo: športna dvorana. Naše cene so stroškovne, energijo je treba plačati vnaprej, zato so dolžniki problem. Ni pa mehanizma, da bi dolžnike lahko odklopili. Dogovarjali smo se že z elektrogospodarstvom za Železnikih. Danes foplar- način odklopov, vendar do na, d.o.o., Železniki ogreva kočnih dogovorov ni prišlo." 50 zasebnih hiš, 250 stano- Dolžniki so, ni jih pa v vanj in vse večje firme: zastrašujočem številu, če-DOMEL, NIKO, Alples, Prav so življenjski stroški so začeli daljinskim ogrevanjem grejejo za'stonj koliko je zadovoljivo. A poudarjam - dolg v hudi socialni stiski "stih, ki ne morejo plačati odstotek je eno, znesek pa praktično že nemogoče pla-zasebnikov in firm, kaj se z drugo." čati. njimi zgodi in ne nazadnje - . .„ kolikšna je vsota, ki jo Grel bi se vsak fantič... Iz večjega v neplačniki dolgujejo. Ogre- Med odjemalci vroče vode manjše stanovanje? vanje nj elektrika, ko ti ob za ogrevanje je 60 odstotkov y prejšnjih letih so plače- šolo, vrtec, bazen... Ogreva- vedno dražji, socialna stiska nH?i lu dobavo enestavno podjetij in 40 odstotkov vau vsj enako, leta 1994 so jo z okolju prijaznimi lesni- družin pa huda. Gorenjci odklopijo. Daljinskega ogre- zasebnikov. Mali so seveda zaceii opravljati meritve po mi odpadki, seveda ob toreJ komunalne stroške, va"ja ni mogoče odklapljati, dolžni malo, veliki pa veli- objektih. Izkazalo se je, da čistilni napravi, ki stoji že tuc» ogrevanje, dokaj redno ko. V zadnjem času je so dobro in slabo izolirane tri leta. Kurjenje z odpadki plačujemo - četudi ni za sir izjemno veliko dolžnikov, hiše. Povprečno stane ogre- je veliko cenejše kot mar-. 10 salamo, položnica se ki dolgujejo od 100 tisoč vanje kvadratnega metra 90 sikje drugje na Gorenjskem Plača- Res Pa Je tudl> da Je tolarjev do milijona tolar- tolarjev - nekateri v dobro ali v Sloveniji - le v Velenju včasih plačilo ogrevanja pre- jev. To so na hitro poraja- izolirani hiši plačujejo 65 so zaradi termoelektrarne dstavljalo dokaj visok stro- joče se firme d.o.o, ki rastejo tolarjev, v slabi tudi 125 najcenejši v Sloveniji - zato sek, recimo, prav na Planini, kot gobe po dežju in tako tolarjev. Kaj to pomeni? lahko malo v šali rečemo, da Spomnimo se primera, ko je hitro, kot so se pojavile, tudi predvsem to, da je izolacija Toplarna ne kuri le z eko- Pred petnajstimi leti delavka ugasnejo ali se pod drugim siaDa - kar pa je seveda stvar loško prijaznimi odpadki, xz Iskre dobila položnico imenom preselijo na drugo lastnika stanovanja. Meritve ampak so to tudi cenovno domala v višini svoje redne lokacijo. so meritve, dejstvo pa je prijazni odpadki. Odpadkov Plače- Danes so tisti, ki nas tudi, da ljudje stanujejo v jim ne manjka, na leto jih ogrevajo, ostali v zmernih stroškovno predragih soses- pa, odvisno od temperatur, mejah. V stroškovnih, reci- kah. pokurijo za okoli 20 do 30 1 nedgled ogreva. Dolga za 103 bilijone tolarjev , Če pogledamo vsoto, ki jo Jeseniškemu JEKO -INu trenutno dolgujejo Jeseničani za vse komunalne storitve "Položnice obračunava "ominvest in sešteva dolgove vseh komunalnih stor- ltev - potem je trenutna u«<«*ttn - dole vsota Lga v' viiini 103 PQ« sed°* »*,one tolarjev kar .mpre- '£**?ti£& vs'aka ded, saj se selijo zdaj sem zdaj Medtem ko veliki porabniki - javni zavodi, večja Pri nas se pač še ne dogaja, da bi se občani, ki ne zmorejo plačevati ogrevanja v velikih stanovanjih, selili v stroškovno manj tisoč prostorskih metrov. "Ko nam bo uspelo kupiti nov kotel in še bolj posodobiti Toplarno, potem bodo še boljši izkoristki," pravi direktor Toplarne Ivan Faj- mo. Eni so dražji, drugi cenejši, odvisno tudi od politike posamezne občine, predvsem pa od države, ki se vztrajno upira povišanju cen energije. Povsem druga pesem kot občani pa so v velikih mes- "Ah, kaj bi vse mi lahko tja. Kako naj Kres uveljavi naPravili s 103 milijoni to- terjatev do firmice, ki ima »'jev, če bi jih imeli!" danes ta, jutri spet drug selili v «no m ^$J^*m?mZ. občani pa so v velikih mcs fvzdihne direktor JEKO - naslov oziroma ime? Greje-, obremenjene oseske. S a- far Toptojod se sm p ^ ah pod]et Na inž. Branko Noč. jo se pa, seveda in jih e novanje prodati m se seliti jeti f«J^^*" rSKice "iki. ki nočeJ° ah n< Vsota je res veHkaV od nemogoča odklopiti. Grel bi v manjše, kjer ni takih J^í«^n%^? zmorejo plačati ogrevanj; sevsTfantič,plaPčalPanič., stroškaSeveda ne kajti £»ft£Uh£ - »zginejo^ k°* dolžnikov zasebnikov in Zdi se, da so to res pravi Slovenci smo nekakšni tra W> toplovod. tlst1' kl se ^odstotkov podjetij. Ven- trajni neplačniki, ki jih ne ^^-gS^U?^ pnkljuc.l. na topio ^ ^ iativno izc v podjetij. Ven- trajni neplačniki, ki jih - Jy4 poudarja direktor, "je bo mogoče izslediti in jih ne stanovanju, dokler se le da Največ odvzema> 80 od- s,,ka malo drugačna, če se terjati na sodišču, kar se Bržkone pa bo za premiK stotk0v, predstavljajo firme, ^ejimo samo na ogre- sicer godi navadnim obča- miselnosti, da bivamjam, 2Q odstotkov pa stanovanja. >je. Podatki kažejo, da nom. Po dveh mesecih ne- kjer stroške zmorem, poskr- z neplačniki nimamo večjih J dolgovi iz meseca v plačila občanu pošljejo bela kar država sama^° °° problemov: firme plačujejo mes<* spreminjajo in naj- opomin, sledi tožba in pla- prej ah slej uvedla daveK oa z manjšim zamikom, neplač- ^ je takih, ki'só dolžni za SmS- aU dva nazai- Sep" —i---------. čilo z zamudnimi obrestmi, premoženja. .^ra . . Tu ni nobenega zastaranja. Otoevaiie i' bU° m A tako kruto v Posamez- Pa še to: ob vsem tem se ^''ijonnv Jl£ za 11 nin primerih tudi ne gre, če pojavlja prepričanje, da ' ložnj" a to,arjev Se na Kresu oglasi občan, ki dolžniki obremenjujo redne Jga £ ?" tePa Je Di,o je zašel trenutno v hudo plačnike, češ: toliko jih i to,ariev i-' in ln 360 tisoi socialno stisko in obljubi, plača, zato moramo redni ^ AvJL„ '' 9 odstot- da bo plačeval v obrokih, plačniki plačevati dražje. V Vro lo = nametnim dogovor- nobenem primeru ni nikov med zasebnimi odjemalci pa je zanemarljivo malo." Ni čudno - kajti v Železnikih so znatno cenejši kot v Kranju ali na Jesenicah. plačati ogrevanja kot kafre. Ali pa spretno in špeku-lativno izogibajo, ker vedo, kako dolgotrajni so postopki na sodiščih. Res je, da so veliko manj dolžni kot veliki odjemalci, a veliki ostajajo in jih lahko na tak ali drugačen način prisiliš, da dolg poravnajo, za malimi pa se izgubi vsaka sled... D. Sedej AMZS Pri Avto-moto zvezi Slovenije so po gorenjskih cestah od petka do danes opravili 21 vlek poškodovanih ali zalete-nih vozil, 7-krat pa so nudili strokovno pomoč pri okvarah vozu. GASILCI Kranjski gasilci so, kljub temu da potekajo selitvena dela njihove opreme v nove prostore, v popolni pripravljenosti. Poklicali so jih iz Gos-posvetske 11, kjer se je vžgal kamin in kranjski gasilci so pohiteli na kraj požara in ga pogasili. Poleg tega so jih iz policijske postaje obvestili, da obstaja možnost utopitve v Savi in začeli so z iskalno akcijo. To je bilo v nedeljo in še isti dan so utopljenca našli. Do požara pa je prišlo tudi v delavnici v Zgornjih Bitnjah 137. Na pomoč so poklicali kranjske gasilce, do njihovega prihoda pa je lastniku požar že uspelo lokalizirati, tako da so gasilci stroje odklopili in preverili, če je vse v redu. Poovno pa so tudi opravili tlačni preizkus nove kanalizacije v Stražišču. Škofjeloški gasilci so opravili dva pre-ventivna ogleda avtomatske poštne centrale na Trati in pogasili foreči zabojnik za smeti od Plevno. Jeseniški gasilci so imeli v petek gasilsko stražo v Gledališču Tone. Cufar, v nedeljo na hokejski tekmi, v petek pa je gorel tudi zabojnik za smeti na Tomšičevi ulici, ki so ga hitro pogasili. GORENJSKI NOVOROJENČKI V Kranju je v teh dneh prijokalo na svet 19 novorojenčkov. Rodilo se je 10 dečkov in 9 deklic. Najtežja je bila tokrat deklica s kar štirimi kilogrami in pol porodne teže, tudi najlažja je bila deklica, ob rojstvu ji je tehtnica pokazala 2.500 gramov. Na Jesenicah se je rodilo 7 otrok, 3 deklice in 4 dečki. Tudi tu sta mejni teži pripadli deklicama, najtežja je tehtala 3.960 gramov, najlažja pa 2.910 gramov. SMUČIŠČA V minulih dneh so se temperature na Gorenjskem nekoliko dvignile, tako da se je tudi snežna oddeia na smučiščih nekoliko zmanjšala ali omehčala. Vendar še vedno lahko smučate na Krvavcu, kjer imajo do 40 sm snega in vse žičnice obratujejo. Minuli vikend se je smučarija začela tudi na Voglu, snega je 50 cm, vozita pa 2 sedežnici in 2 vlečnici. Na Soriški planini je 35 cm snega, razvesuljoč podatek pa je bil za smučarje včeraj predvsem ta, da je bilo vreme jasno. Špekulanti so gj Avgustardenimo, ïe 7se Je sVametnim dogovor nob^em primeru m res Ju° 'izpada" za 7 odstot- nm moeoče, saj nobena pravijo na Kresu. L*w"»_y t> ^^„„, ;„ JnQ om mogoče, saj stran ni zainteres... tožbo. A žal je veliko takih, vanju ne bi mogli... I Januarja za okoli 4 sTan ni zainteresirana za bi hoteli, tega pri obračuna °d!»otke. Za leto 1995, re- V Kranju je na Planini kotlarna na zemeljski plin, POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE _ TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 Prednovoletni sprejemi Kamnik, 16. decembra Župan občine Kamnik Tone Smolnikar ima pred novim letom na programu več sprejemov. Tako je konec minulega tedna, v petek, že sprejel predsednike izvršnih svetov in občinskih skupš čin, nosilce partizanske spo menice 1941, častnega občana dr. Emiljana Cevca nekaj članov skupščine klu ba intelektualcev. V petek ta teden bo sprejel novinarje, prihodnji teden v ponedeljek pa pre dsednike krajevnih skupnosti iz občine Kamnik m predsednike političnih strank, v torek, 24. decem bra, pa še predstavnike društev upokojencev in klubov, športnike in inovatorje Koncesije in program Kamnik, 17. decembra Na 21. redni seji se bo jutri se stal občinski svet občine Kamnik. Na dnevnem redu sta kar dva osnutka odlokov merilih in pogojih za dodeljevanje koncesij na področju opravljanja javne razsvetljave in in vzdrževanja pokopališč ter pogrebnih storitev. Predložen je tudi osnutek odloka o pokopa liškem redu in o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemliiš ča. V osnutku pa je predložen v razpravo svetnikom tudi program dela občinske ga sveta občine Kamnik za prihodnje leto. • A. Ž. Potujoča knjižnica, kaseta in časopis Tunjice, 16. decembra - krajevni skupnosti Tunjice v občini Kamnik s« pripravljajo na slovesnost, ki bo v ponedeljek, 23. decembra, pred šolo in v šoli v Tunji-cah. Predvidoma ob 16. uri popoldne, kot nam je povedala predsednika sveta KS Joži Petek, bo predstavitev potujoče knjižnice, ki jo bo blagoslovil župnik Pavle Juhant. Tunjiški oktet pa bo takrat ob nastopu predstavil tudi svojo kaseto. Tudi letos pa bodo ob koncu leta v krajevni skupnosti izdali časopis Tunški glas. Tako kot lani pred novim letom je tudi tokrat glavni in odgovorni urednik časopisa Valentin Zabavnik. A. Ž. Ob občinskem prazniku Radovljica vse bolj postaja Linhartovo mesto X T___1 „ 1 i____ J___li w • ■ j -m __ V nedeljo so odprli Linhartovo dvorano, prihodnje leto bodo Linhartu postavili še spomenik Radovljica - V Radovljici so v nedeljo ob navzočnosti predsednika države Milana Kučana, ljubljanskega nadškofa in metropolità dr. Alojzija Šuštarja, ministra za kulturo dr. Janeza Dularja in drugih uglednih gostov odprli večnamensko Linhartovo dvorano. Na slovesnosti so podelili tudi letošnja občinska priznanja. Najvišje priznanje, veliko plaketo, je dobil 91 - letni Vilko Bole iz Radovljice. Kot je v slavnostnem nagovoru dejal radovljiški župan Vladimir Černe, Radovljica vse bolj postaja Linhartovo mesto. Za to sta se prizadevala zdaj že pokojna meščana, kipar medaljer Stane Dremelj, ki je oblikoval Linhartovo plaketo kot eno od občinskih priznanj, in pesnik Matej Bor, ki je želel, da bi Radovljica v slovenskem merilu postala "oder za komedijo". Občinska skupščina je pred devetimi leti razglasila rojstno hišo Antona Tomaža Linharta in vse staro mestno jedro za kulturni spomenik, dve leti kasneje je imenovala odbor za praznovanje Linhartovih jubilejev (dvestoletnice Županove Micke, veseloigre Ta veseli dan ali Matiček se ženi, slovenskega ljudskega založništva in prezgodnje Linhartove smrti), ki ga je potlej razširila še za praznovanje 700-letnice župnije in 500-letnice mesta Radovljica. Pred petimi leti je razglasila 11. december, rojstni dan Antona Tomaža Linharta, za občinski praznik, ob koncu letošnjega leta je Radovljica dobila večnamensko Linhartovo dvorano, prihodnje leto pa bodo Linhartu postavili še spomenik, delo akademskega kiparja Staneta Kolmana. Ko je Radovljica 1959. leta dobila novo kino dvorano z odrom, je bila to tedaj najsodobnejša dvorana na Gorenjskem. Ker oder sčasoma ni bil več primeren za gledališke predstave, v občini pa so se začeli vse bolj zavedati, da je Radovljica Linhartovo mesto, so začeli razmišljati o posodobitvi dvorane. Začetek uresničevanja pomeni podpis Eogodbe med občino in rimo-atoliškim župnij stvom Radovljica, po kateri se je župnijstvo v denacionaliza-cijskem postopku odpoveda- lo vrnitvi stavbe v naravi, občina pa se je obvezala, & bo za obnovo župnišča ifl posodobitev Linhartovega trga prispevala od 1995. oj 1999. leta skupno nekaj več kot pol milijona mark. Dvof: ana je zdaj gradbeno skoraj povsem končana in urejen3, za kino predstave, v okrnjef11 obliki tudi za gledališko in glasbeno dejavnost, kaže P/j tudi že zametke galerije i» kavarne. V njej je 298 sedežev, od tega 220 v parterju J 72 na balkonu, šest pa J Kranj, 17. decembra - Na zadnji seji sveta mestne občin Kranj je svetnik Matevž Kleč dal pobudo, naj bi ™cvL j občina hkrati z načrtovano gradnjo drugega tira .goreniLe j železnice zgradila kanalizacijo, v katero bi zajeli odpau I vode iz Besnice oziroma naselja Pesnica, v katerem je okr t j 140 hiš, ter jih speljali v čistilno napravo Zarica. H. J« Seja radovljiškega sveta O zahtevah krajanov in problematiki ALC Radovljica - Občinski svet bo na jutrišnji seji obravnaval problematiko Alpskega letalskega centra Lesce, zahteve krajevnih skupnosti Brezje in Mošnje glede nadaljnjega odlaganja odpadkov na deponijo Črnivec ter spremembe dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine. Na dnevnem redu je tudi več odlokov: o preoblikovanju Kino podjetja Radovljica v javni gospodarski zavod Razor Radovljica, o preoblikovanju in ustanovitvi Vzgojnovarstvenega zavoda Radovljica, o začasnem financiranju proračunskih potreb v prihodnjem letu... • CZ. Seja blejskega sveta 0 porabi turistične takse in o obalnem redu Bled - Občinski svet se bo v četrtek v hotelu Park sesj na osemnajsti seji. Obravnaval bo poročilo o uresničeva i programa porabe turistične takse in ostalega denarja, je občina v proračunu namenila za turistično dejavnost, ^ o uresničevanju odloka o prometnem in obalnem reanes popoldne bo v hotelu Astoria na Bledu no ^ uri srečanje starejših krajanov iz blejske občine, jutri ob ^jeCja bo v pravljični sobi knjižnice Blaža Kumerdeja ÇL3^^' Jravljična ura z Bredo Slivnik, uro kasneje pa bo v ^dn« anka Benedika pevski zbor Vezenine Bled prepeval k ,eS s pesmi. V petek ob 18. uri bo v Kazini novoletni F. ^g, podelitvijo priznanj najboljšim športnikom iz v bo v bohinjske in radovljiške občine. Največ prired1. zstav° soboto. Ob 11. uri bodo v Festivalni dvorani odpri11 ^0&o slovenskega in hrvaškega naivnega slikarstva, ob 16- -p^vil' v Trgovskem centru na Bledu blagoslovili jaslice in PjjJiDuiv kulturni program, ob 19. uri se bodo v kulturnem c jn Zasipu z odprtjem razstave slikarskih del Nevenke u.°*i s kulturnim programom začeli šesti Zupanovi dnevi»F -jot}* kasneje pa se bodo člani male gledališke šole gledali . 0(jjli' v kulturnem domu v Zasipu spr Ob isti uri bo v gorjanskern V nedeljo ob lo-^^il) Čufar z Jesenic skozi Shakespearova dela koncert gorjanskih fantov z gosti. V nedeljo ov.ívq\os^\ Trgovskem centru božično rajanje za otroke, ob p geStjt) zvečer pa v kulturnem domu v Zasipu nadaljevanj ^ -Zupanovih dnevov z živahno pripovedjo Evge jji Poredušov Janoš, posvečeno prekmurskim knlg0VSkeitl vinogradnikom. V ponedeljek ob 16. uri bo v t S centru otroška igrica Dobrosrčni mravljinček. . # ç^. Prireditve se bodo nadaljevale vse do 1. januarja. Ponoči je svetlo kot podnevi Jesenice pod 5.000 lučkami Komunalna direkcija občine Jesenice je namenila denar za lepo praznično okrasitev mesta. Jesenice, 16. decembra - Nič ni tako lepo, da ne bi bilo deležno ugovorov: je toliko li?oč žarnic varnih in... zakaj Riso okrasili tudi naše hiše? Že na letošnji Miklavžev večer se je predvsem v središču Jesenic, na Čufarjevem trgu tja do železniške postaje Prižgalo na tisoč okrasnih «rmc, tako, da je bil marsikdo, ki je pripeljal na Jesenice °°disi iz Kranjske Gore ali z Bleda, pošteno presenečen. Seveda so tudi na Bledu in v Kranjski Gori poskrbeli za n°voletno okrasitev mest, vendar v veliko manjšem obsegu in sijaju kot na Jese-mcah. Prav na Miklavžev Večer smo napravili primerjajo in razlika je bila očitna: °'ed in Kranjska Gora kot da s*a se šele pripravljala na okrasitev, Jesenice pa bile Vse razsvetljene in nudile Prekrasno praznično podobo. 2e lani je Komunalna dir- ekcija občine Jesenice sprejela načrt za okrasitev mesta, nakupili so opremo in na podlagi javnega razpisa dela oddali Elektrovodu instalacije Ljubljana. Projekt razs-vetlitve in okrasitve so sprejeli do leta 2000 - vsako leto bodo nakupili nekaj novih lučk in napeljave in postopoma bodo Jesenice ob praznikih ponoči vse v belih lučkah. Zdaj so jih napeljali po drevesih in po nekaterih, arhitektonsko zanimivih hišah ob cesti tako, da je neki Jeseničan presenečeno vzkliknil: "Saj so vse hiše obrobljene! Kot na Dunaju!" Komunalna direkcija je prosila vse firme, ki imajo prostore ob cesti, če bi zamenjale morebitno večbarvno praznično okrasitev za belo, da bi bila podoba skladna, lepa in v skladu načrta. Firme so to upoštevale in nekatere prispevale sredstva, ki za okrasitev sicer prihajajo iz občinskega proračuna. Novoletna razsvetljava je draga ali pa tudi ne: meter napeljave stane približno 1.500 tolarjev. A v tej deželi nič ni ne more bitit tako lepo, da ne bi bilo deležno kakšnega ugovora. Jeseničani, ki se sprehajajo pod lučkami, so zato začeli ugibati, če je vseh. teh "taužent in taužent" luči -varno? Napeljava je popolnoma varna, material zanesljiv in nobena lučka ne more pregoreti. Izvajalec Igor Čar-ni iz Žirovnice dela s svojo ekipo zelo kvalitetno in strokovno. Vsa okrasitev je priključena na javno razsvetljavo in zato ni mogoče, da bi se zaradi lučk stanovalcem ob cesti hitreje vrteli njihovi števci za elektriko. Tudi malce zlobne pripombe, češ, na nekatere niše so lučke napeljali, na našo hišo pa ne, niso na mestu, saj so najprej razsvetlili predvsem Čufarjev trg, postopoma pa bodo čisto vse hiše ob magistralni cesti. Tudi v krajevnih skupnostih, kjer so že razsvetlili kulturni dom na Javorniku in drevesa pred spomenikom. Zdaj ponoči gori okoli 5.000 žarnic. Za zares lepo razsvetljavo ob prazničnih dneh je torej zaslužen odbor, ki pri Komunalni direkciji skrbi za okrasitev. Odbor si je dejal: zakaj pa bi se ravno Jesenic moral ven in ven držati sloves nelepega, zaspanega in turobnega mesta? Da je za lepimi stvarmi vedno zadaj ženska, se pa ve. Ne bo ji prav, da jo omenjamo, vendar naj le povemo, da si je prijazno okrasitev Jesenic, okrasitev, ki jo posnemajo, kakor vidimo, že tudi v drugih krajih, zamislila Stanka Trifoni s Komunalne direkcije. • D.Sedej j V KS Poljane so bili kar trije referendumi I Samoprispevek je še vedno najugodnejša rešitev Poljane, 16. decembr. , Na prvem «««^ f0 j?^&lKBStE^5 referendumu v Žabji vasi je glasovalo izkoristili tudi v Poljanan, Kjei 71 odstotkov volilnih upravičencev in vsi so bili za to, da v naslednjih petih mesecih vsak lastnik hiše (tudi počitniške) plača 80 tisoč tolarjev za obnovo oz. izgradnjo 556 metrov vodovoda s hidrantnim omrežjem. Vrednost celotne investicije znaša 3 milijone tolarjev, 500.000 je že lani zagotovila občina, s samoprispevkom naj bi se zbralo 720.000, preostalo pa z vodnim prispevkom in delom na trasi. Kot nam je povedal predsednik gradbenega odbora Miran Filipič je vas imela doslej dva vodovoda, pri čemer Pa so preiskave pokazale, da je voda oporečna. Z deli naj bi začeli spomladi m jih zaključili do polletja. Prihod ljudi na volišča ob državnem referendumu o volilnih sistemih pa so izkoristili tudi v Poljanah, kjer so ljudem predlagali postopno združevanje sredstev za priključitev na kanalizacijo in novo čistilno napravo ter za ureditev pokopališča in izgradnjo poslovilnih objektov. Ob dvotretjinski udeležbi volivcev so rezultati obeh referendumov pripravljalce kar malo razočarali: za prvega je glasovalo 69 odstotkov, za drugega pa le 57 odstotkov. Po besedah predsednika KS Poljane Toneta Kreka, pomeni samoprispevek za priključitev na kanalizacijo le olajšanje bremena, saj se zavedajo, da bi bilo težko zahtevati kar enkratno plačilo prispevka za priključek v višini 1.500 DEM, tako krajani (lastniki grobov na pokopališču v Poljanah) odločili, da bodo prispevali po 1.500 tolarjev na mesec prihodnja tri leta za ureditev pokopališča in izgradnjo poslovilnih objektov. Celotna načrtovana investicija naj bi bila vredna 30 milijonov tolarjev, na podlagi referendumske odločitve pa naj bi se zbrala polovica predvidenih potrebnih sredstev. Pripravljene imajo že idejne skice, idejni načrti pa naj bi bih v dvofazni javni razpravi v marcu in aprilu. V vseh treh primerih pa kaže dodati tudi to, da se na tak način - z referendumom, omogoča, da se bodo namenski prispevki ljudi lahko šteli tudi kot olajšava pri dohodnini. Š. Ž. r.....j----- • ------- pa se je odprla možnost, da plačujejo po 3000 tolarjev na mesec prihodnja dolgoročna usmeritev v zdravstveni turizem Jelovica je nove razmere obrnila sebi v prid ^jub izgubi dela kapacitet dobri poslovni rezultati. - Tuji gostje se vračajo počasneje, kot so predvidevali. Bled, 13. decembra - Na ^vinarski konferenci hotela Jelovica na Bledu so v sredo Predstavili delovanje medijsko - estetskega centra JJwi, poslovne načrte hotela. i!Ü novo diagnostično - terapevtsko aparaturo, ki omogo-:* natančno diagnozo in '^apijo tako vsakodnevnih 'nravstvenih problemov kot Nših bolezni in je novost na ,em področju. . Kot je na novinarski kon-!tenci poudaril direktor ho-**a Jelovica Mirko Rimaha-*l\ v hotelu nadaljujejo s ^nagajanjem ponudbe zahte-tam sodobnega turističnega : &a- "Posledice osamosva-a Slovenije in denaciona-Vr?9ski postopki so nas sicer vi*1.1 za nekaj let nazaj, t*ir r se približujemo zastrt11*"1 c"iem- Z velikim uoom smo uspeli obnoviti snftežni del hotela, dodali in 0 Širok izbor rekreativnih çu sProstitvenih storitev, ^ nes pa širši javnosti pre-bjtav'Jamo najnovejšo prido-lúr' Pormdbo preventivnih ^'stvenih programov. Dolgani načrt podjetja, za lere&a smo se odločili še V hotelu Jelovica letos beležijo 48-odstotno zasedenost, kar je 18 odstotkov več kot lani. Povečanje odstotka zasedenosti gre delno pripisati tudi tridese-todstotni izgubi kapacitet zaradi denacionalizacije, vendar se je tudi število nočitev povečalo za 11 odstotka. Gostje so bili tudi letos pretežno (80 odstotkov) tujci, ki se sicer vračajo na Bled, vendar, kot je poudaril direktor hotela Jelovica Mirko Rimahazi, bistveno počasneje, kot so upali ob koncu osamosvojitvene vojne. Predvsem se pozna izguba angleških turistov, ki jih je bilo pred letom 1991 kar 66 odstotkov, zdaj pa te še 10. prostoru ni običajno, to je sožitje tradicionalne vzhodne in klasične medicine," je povedal dr. Zonik, ki v Jelo vici vodi ordinacijo splošne in športne medicine. Posamezni programi so sicer usmerjeni v krepitev zdravja in prepreče vanje bolezni z naravnimi metodami. Trenutno je moč izbirati med petnajstimi, med bolj zanimivimi so splošno preventivni, protibolečinski, rehabilitacija po športnih poškodbah, hujšanje, odvajanje od kajenja in dermatološko kozmetični program. • M.A. Bo konec razprtij v Planici? Rateče, 16. decembra - Minuli petek so v prostorih krajevne skupnosti Rateče - Planica slavnostno podpisali pismo o nameri o ustanovitvi Združenja OK Planica, ki sta gà ob navzočnosti članov upravnega odbora Športnega društva Planica in predstavnikov Kluba prijateljev Planica - OK Planica podpisala predsednik SD Planica Ivan Mežik in namestnik predsednika Društva prijateljev Planica - OK Planica Lado Gorišek. S podpisom pisma o nameri so se dogovorili, da se ustanovi združenje OK Planica, v katerem bodo skupaj nastopali kot nosilci športno tekmovalnih aktivnosti, organiziranju tekem svetovnega pokala v smučarskih skokih, poletih, nordijski kombinaciji, tekih, mednarodnih in domačih tekmovanj v Planici. Združenje OK planica bo z Zavodom Planica sklenilo dogovor, ki bo temeljil na razvoju športnega parka Planica. S pismom so določili enako število pooblaščencev iz obeh društev, ki polnopravno zastopajo interese v začasnem odboru in jim dodelili mandat za pripravo potrebnih aktov za ustanovitev Združenja OK Planica in za začasno vodenje združenja. Ali bo planiške agonije s podpisom tega pisma konec? Tako so se spraševali nekateri navzoči in se spomnili, kako je pred več kot desetimi leti pokojni Janez KerŠtajn ali Šumar, legenda Planice, že težko bolan, sedel pred rojstno hišo v Ratečah. Pogled mu je uhajal proti Planici in je kot dober poznavalec razmer v Planici otožno dejal: "Planica joče." Bo zdaj, s tem pismom o nameri, res konec razprtij v Planici? • D.S. Zadnja letošnja seja mestnega sveta Jutri o osnutku proračuna Kranj, 17. decembra - Jutri bo v Kranju zadnja letošnja seja sveta mestne občine. Osrednja točka dnevnega reda je vsekakor osnutek proračuna za prihodnje leto. Po njem naj bi občina v letu 1997 "zaslužila" dobrih 3,5 milijarde tolarjev, kar je nekaj manj kot bo zbrala v tem letu. Odstopanja navzdol so pri davkih, prihodkih od obresti in lastnih prihodkih občine. Med investicijskimi odhodki so zanimiva predvsem vlaganja v šolski prostor, to je dokončanje osemletke na Or-ehku in podružnične šole na Trsteniku ter telovadnice v-Žabnici. Na področju kulture so predvidene priprave na gradnjo nove osrednje knjižnice v Kranju in ureditev podstrehe v gradu Khislstein, na področju športa sofinanciranje izgradnje smučarskega nordijskega centra na Gorenji Savi, na področju socialnega varstva obnova in gradnja prizidka k domu upokojencev v Kranju, na področju cestnega gospodarstva pa naj bi prihodnje leto prišle v delo naslednje ceste: Goriče-Trste-nik-Bašelj, Jezerska, Savska in Zasavska cesta, cesta od Mlake do priključka na avtocesto, cesta Čepulje-Strmica, na območju mesta pa cesta v Struževo, cesta Kranj-Rupa-Kokrica, Škofjeloška, Partizanska, Župančičeva ulica, Kajuhova, Jelenčeva, Jelenov klanec, Gregorčičeva s priključki, Koroška cesta, Cesta na Klanec in Maistrov trg. Mestna občina Kranj ima v načrtu tudi nekatere druge zahtevne investicije, vendar pa v osnutku proračuna za naslednje leto niso vnesene, saj je njihova uresničitev odvisna od izterjave nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča iz preteklih let ter najemnin občinskih prostorov. Gre za okrog 295 milijonov tolarjev, kolikor naj bi občina vložila v koncertno dvorano, kulturni dom Kokrica, geološko vrtino in obnovo centralnih športnih objektov. Na jutrišnji seji občinskega sveta bodo obravnavali se idejno zasnovo za pozidavo t.i. Gradbinčeve jame v Kranju, prodajo nekaterih občinskih stanovanj ter predlog odloka o ureditvenem načrtu za smučarski center Gorenja Sava. • H. J. V KS Kamnitnik najprej o cestah Škofja Loka, 16. decembra * Pretekli ponedeljek se je v Skofji Loki, na prvi seji po volitvah konstituiral tudi svet KS Kamnitnik. Sejo je vodil, v odsotnosti najstarejšega, drugi najstarejši svetnik Jože Peterneii, za predsednika pa je bil ponovno imenovan dosedanji Boris Caiič. Na seji so prisotni dobili tudi predlog statuta KS, vendar so-njegovo obravnavo in sprejem preložili na naslednjo sejo. Lotili pa so se že tudi najperečejših problemov na tem območju: mednje sodi vsekakor problematika cest, zlasti Tavčarjeve in Koširjeve ceste - torej prometa v naselje Kamnitnik, pri čemer so sodelovali tudi predstavniki prizadetih krajanov, ugotovili pa so tudi, daje odlašanje semaforizaciie križišča pri bencinskem servisu Petrola že nevzdržno. Dogovorili so se, da bo svet KS v tem mandatu bolje sodeloval s krajani, za rešitev omenjenih problemov pa se bodo skupno pogovarjali z županom. Obravnavah so tudi nekatere elemente plana za prihodnje leto in pri tem ugotovili,rda je nalog veliko več, kot denarja. • Š. Ž. IS pred osamosvojitvijo, je temeljil na preusmeritvi dejavnosti podjetja v zdravstveni turizem." V hotelu so v ta namen uredili poseben zdravstveni center, za katerega poudarja- jo, da ima na Bledu korenine v že v Riklijevih časih. "Bledu želimo vrniti status zdraviliškega mesta. Tukajšnjim gostom, tako iz Slovenije kot vz tujine, skušamo ponuditi nekaj, kar v evropskem ^ .mimi. •ŠIVANJE PO NAROČILU •POPRAVILA KONFEKCIJE *VDECEMBRU 50% POPUST NAD 10.000 SIT Glavarjeva 7 1218 Komenda tel.:061/841-469 stanov. :831-736 UGODNI KREDITI T+4,8% SALON POHIŠTVA KHWJ, PREDOSUE 34 (KULTURNI DOM) $ TEL: 241-031 "«V| Odprto od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure S VELIKA IZBIRA POHIŠTVA ZA KOMPLETNO OPREMO VAŠEGA DOMA < VEČINO POHIŠTVA , IMAMO V ZALOQI! BOŽIČNO NOVOLETNI POPUST Na cerkvi v Podtaboru obnavljajo zvonik, radi pa bi utrdili še obzidje tabora. • Foto: S. Saje Glasova terenska ekipa je bila minulo soboto v PODBREZJAH v klubskih prostorih Kulturnega doma Podbrezje. Med drugim sta naši sodelavki Stanka Kumljanc in Mateja Slatnar delili tudi oštevilčene reklamne čepice. Mrzlo sobotno dopoldne smo ogreli s priložnostnimi akcijami v sklopu novinarskega obiska in v dobrih dveh urah smo našim sogovornikom v PODBREZJAH razdelili natanko 44 reklamnih čepic Z vsake čepice smo kupon odtrgali, vseh 44 včeraj dali v boben za Žrebanje in izžrebali: kupona 01021S In 010246 (nagradi poljubno izbran Glasov izlet, za eno osebo); kupona 010220 in 010258(nagradi: Glasova reklamna majica). PodbreŽanke tn Podbreiani, če imate čepico s katero od izžrebanih štirih številk: Čimprej, vsekakor do petka, 20. decembra, do 14. ure, pokličite Gorenjski glas, telefon 223 -111, in nagrado Vam pošljemo. Tudi na naslednjem, zadnjem letošnjem obisku v MAVČIČAH to soboto, 21. decembra, bo naša sodelavka Andreja Zevnik delila oštevilčene reklamne Glasove čepice in zatem bomo 23. decembra žrebali kupone, o Čemer preberite prihodnji torek, 24. decembra. AVrOKttPARSTVO ROBERT MARKIČ Podbrezje 246 tel.:064/731 467 POGODBENO DELAMO ZA ZAVAROVALNICE TRIGLAV, ADRIÀTIC TIUA. Jriztrski salon JANA PAVEC PODBREZJE 60 tel.: (064) 731-501 . DELOVNI £AS: Ponedeljek, torek, sreda, četrtek od 13. do 19. ure Petek od 8. do 14. ure Sobota od 7. do 12. ure GOSTILNA PRI SLAVKI PODBREZJE 36 TEL: 064 731 330 ŽELI V6EM VEÓELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN 6DEČNO NOVO LETO SE PRIPOROČAMO Odprto vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 22. ure. Kdor ve za podtaborsko cerkev, najde pot v Podbrezje Zaradi izjemne lege na vzpetini nad vasjo je gotska cerkev vidna od daleč. Če je tabor nekdaj sM" v bran proti Turkom, pa ga današnji prebivalci želijo izkoristiti prav za privabljanje tujcev* bi zmogli," ie ocenil Viktor razvili nov prapor in odkrili lik društva TVD Partizan. To ^ Jesenik, predsednik KS Pod- sv. Florjana na domu, že dve ohranjamo Še danes, P° * brezje in svetnik v občini leti prej pa smo predali v nekdanje tekmovalne usrn Naklo. uporabo novo gasilsko vozilo, itve pa razvijamo tudi reKr, Podbrezje, 14. decembra -Podbrežani bi radi ohranili to pomembno kulturno zgodovinsko znamenitost, zato so se letos lotili prenove cerkvenega zvonika. Ob pomoči nakelske občine so posodobili tudi dom kulture, kjer smo se srečali s predstavniki krajevnega vodstva in društev. Kot so pohvalili prvi, so rezultati dobrega so-delavanja v novi občini vidni tudi na cestah in ob njih. Društva sicer lahko preštejejo na prste ene roke, a je zato številčnost članstva toliko več- Í'a, so ugotavljali gasilci pa porini in kulturni sodelavci. Nekdaj so bila Dolenja vas, Srednja vas, Britof, Podtabor in prvotni zaselek Pod Klancem samostojna naselja, po drugi svetovni vojni pa so se združila v vas Podbrezje. V preteklosti pretežno kmečko prebivalstvo je razvoj industrije usmeril na delo v okoliška mesta. Tudi danes je večina izmed nekaj več kot 800 prebivalcev zaposlena razen v domači še v kranjski, tržiški in radovljiški občini. V kraju imajo več kol 20 obrtnikov in podjetnikov, ki se ukvarjajo z raznimi dejavnostmi; mizarstvom, predelavo plastike in kovin, gradbeništvom, trgovino in gostinstvom, storitvenimi dejavnostmi pa Še čem. "Kljub takim spremembam ima kmetijstvo še pomembno vlogo pri preživljanju prebivalstva. V vasi je devet kmetij, ki redno oddajajo mleko in je njihova osnovna dejavnost živinoreja. Nekaj domačij se je odločilo za kombinirane dejavnosti. Med njimi so tudi tri kmetije v Podtaboru, kjer spet razvijamo sadjarstvo. Vpliv dela župnika in sadjarja Franca Pirca, ki je po leto 1830 bival v Podbrezjah, je torej še viden. Seveda gre za sodobnejše sadjarstvo, ob katerem dajejo dohodek tudi druge dejavnosti na kmetijah," je povedal Janko Jeglič, ki je v pokušino prinesel Matij ovčev zeliščni napitek po starem receptu. Več veljave v mali občini "V večji, kranjski občini nismo imeli toliko vpliva na pomembne odločitve, v manjši, nakelski občini pa je drugače. Iz Podbrezij smo v občinskem svetu štirje člani, ki zastopamo bolj potrebe kraja kot pa strankarske interese. Prav to je omogočilo uresničitev nekaterih načrtov v kraju, ki jih sami gotovo ne CEGRAM - KAVČIČ Podbrezje 26 4202 NAKLO cementni izdelki in trgovina z gradbenim materialom TLAKOVCI, ROBNIKI, PRANE IN DRUGE PLOŠČE, ELEMENTI ZA BREŽINE, CVETLIČNA KORITA, BETONSKE CEVI, ZIDAKI, STEBRI ZA OGRAJO IN DRUGO. VSE IZDELKE DOSTAVIMO IN PO ŽELJI VGRADIMO. TEL.: 064/731 154 FAX: 064/731 600 Dva milijona tolarjev občinskega denarja za prenovo doma kulture so letos namenili za plinsko ogrevanje velike dvorane in manjše dvorane pod odrom, obnovili so električne instalacije, znižali oder in prepleskali dvorano. Seveda ne bi naredili toliko, če ne bi z delom pomagali tudi krajani sami. Enako vsoto občinskega denarja so vložili v geološko raziskavo brežine pod taborsko cerkvijo in prenovo zvonika. Z denarno pomočjo krajanov bo zvonik dobil do razvili nov prapor in odkrili lik sv. Florjana na domu, že dve leti prej pa smo predali v uporabo novo gasilsko vozilo. Našo delavnost zgovorno potrjujejo tudi številke; lani smo opravili 1100 prostovoljnih ur za poglobitev spodnjih garaž, letos pa v 1351 urah dogradili prizidek ob stolpu z nadstreškom, v katerem smo pridobili 170 kvadratnih metrov novega prostora. Slednja investicija bi nas stala okrog 4,4 milijona tolarjev, a smo porabili le okrog 700 tisočakov za material. Ves denar smo zagotovili sami s članarino in organizacijo veselic. Doslej žal nismo bili deležni pomoči občinskega tivnoFdejavnost. Vseh Članov Je prek 120; v gorenjskih W tekmuje 20 nogometašev, 'u igralcev tenisa in 15 keglja; Rekreativce povezujejo s"1«' carska, namiznoteniška, stre,; ka in pohodniška sekcij Vsako poletje počastimo V* jevni praznik s športnimi^', movanji in poz i organiziramo 'Podbreški dan'. Letošnjega tekmovanj* veleslalomu se je udeležilo v* kot 80 domačinov. Žal J letošnje občinske dotacije W polovili, zato iščemo f0&9 Janko Jeglič Viktor Jesenik Jaka Korenčan Albin Rehberger Boštjan Alja1t konca leta novo kritino, na cerkveni uri pa bodo kazalci spet kazali čas."Krajani smo že veliko prispevali za obnovo obzidja, urejanje kapelic in izdelavo kanalizacije za meteorno vodo okrog cerkve, vendar bi pri prenovi Taborske cerkve pričakovali tudi več pomoči države. Gre za stavbo, ki je pravi biser na le za Gorenjsko, ampak tudi širše. Če kdorkoli iz drugih krajev sprašuje za Podbrezje, zagotovo najde pot v vas, ko mu povemo za daleč znano cerkev," je ugotovil Jaka Korenčan. Boljše ceste, svetlejše poti "S finančno pomočjo občine Naklo smo letos uresničili kar precej načrtov. Po vsej vasi smo obnovili asfalt na krajevnih cestah. Uredili smo razsvetljavo na pokopališču in postavili sedem drogov z lučmi ob cesti od župnijske cerkve po naselju. Povezali smo tudi razsvetljavo med zaselkoma Britof in Podtabor, ki se zaenkrat prižiga še ročno, v prihodnosti pa je predvideno vklapljanje luči z uro. Velika pridobitev bo tudi nov pločnik od križišča v Dolenjo vas do križišča pri šoli. Ker so najprej prenavljali vodovod, sedaj pa napeljujejo po vasi nove telefonske kable, bo pločnik zgrajen prihodnjo pomlad," je naštel nekatera letošnja dela Albin Rehberger. Kot so povedali člani krajevnega vodstva, so tudi načrti za pnhodnost povezani z obnovo in dograditvijo javne razsvetljave. Ob tem nameravajo odpraviti nevarne pasti na krajevnih cestah in postaviti avtobusno postajališče v naselju Gobovci. Od domačinov pričakujejo predvsem več pripravljenosti za urejanje zanemarjenih stavb v središču vasi, od upravljalcev ceste pa uresničitev obljub za prenovo ceste proti Podnartu. Vas je razpotegnjena, a prebivalci se družijo "Najbolj množično krajani sodelujemo v Gasilskem društvu Podbrezje. V njem je kar 277 članov, od katerih nas je približno 80 aktivnih gasilcev. Lani smo ob 70-letnici društva gasilskega poveljstva, čeprav naši člani sodelujejo pri vajah in drugih aktivnostih tudi izven domačega kraja," je opisal društvene uspehe Bošt- Í'an AljančiČ, blagajnik GD 'odbrezje. "Šport ima v vasi dolgo tradicijo, saj je prav letos minilo 50 let od ustanovitve Najstarejša krajanka Terezija ALJANČIČ, ki je 22. oktobra letos vstopila v 90. leto življenja, je najstarejša Podbrežanka. Kot se je pohvalila, je tudi najstarejši moški, njen bratranec Anton Mihelič, malo mlajši od nje. Večina od osmih otrok iz njihove družine je dočakala visoko starost. Sama se še sedaj dobro počuti, le vid ji je tako opešal, da skoraj dve leti ne more brati niti časopisa niti vzeti v roke priljubljenih ročnih del. Zadovoljna je, da živi skupaj z nečakovo družino, sicer bi ji bilo še bolj dolgčas. Največkrat ga prežene s sprehodi v gozd, ali pa odide v družbo. Zato je prišla tudi na naše srečanje. tudi pri donatorjih- ^.fa pomanjkanja denarja fV delo počasna prenova teto ^ niče oziroma slačilnice &. ^ gometaše, nogometno téP^ še vedno le v najemu, w"\za pa tudi primernega prostor* namizni tenis in rekrea« Tako bomo pripravili pf"^ čaj aerobike za ženske V ». začel pa se bo januaqfkyjl napovedal predsednik I Partizan Jernej Jeglič. d Jernejev brat, Janko J«!^ je predsednik mešanega^ j{ kega zbora Podbrezje. -..^ dejal, 17 pevk in pevcev JJjJ vega zbora večinoma sod ( tudi v cerkvenem ZD.orU':aji* se sestajajo na skupnih vaj\ l, župnišču. Nastopajo na P1'. van in drugih prireditv» Razen pevcev de«)^ vasi. Kazen pevcev - ka KUD Podbrezje Se dram«* recitatorska sekcija. $ želel obvestiti domačin« r^ dsednik Jesenik, bo v 1 kulture 27. decembra Pggl tev za otroke, ki jo pr»Pr Nataša Kne s Šolarji. ^ Mladi in starejši, ki F ^ ma slikarstvo, se že ^f^jcii zbirajo v likovnem k''a Vodi ga domači slikar san», Zdravko Purgar. Domi JJjjJjjj pa obiskujejo tudi lju1 $ dobrih knjig. Kot je P° v6i Tone Strlič, ima vpisalo kot 60 rednih bralcev. - ^ izposodi okrog 600 knj«g- aj let to dela sam, prednjm^p knjižnico vodil njegov o ima ta hiša še starejšo ku» p preteklost, priča sporm ^ tabla v dvorani; tod se J . (i/ 1827 rodil pesnik in P»f l*> prvak slovenskih učitelje*' „ drej Praprotnik. Njegov zgledu skušajo slediti $ podbreški šoli, kjer se pravljajo na praznovanj j ietnice šolstva v Pod^S prihodnje leto. • Stoja« ^ Gorenjski glas v Mavčiče Ekipa Gorenjskega glasa bo konec tega tedna obai . Mavčiče v mestni občini Kranj. Medtem ko bo novtna ^ del iskal zanimive sogovornike in dogodke, pa a komercialni v soboto, 21. decembra, od 10. do Ih "'tLe, streho Živiline trgovine sprejemal brezplačne rPa^e,°^fíriíH naroČila na Gorenjski glas, delil majice vsem, ki °0* fantazijam. In ko jima prvotni načrt umora spodleti, ko ju njuna projekcijo izbrala 188 diapozitivov. Nagrajeni avtorjiit K^a ntnn ukani in nnni*a i*. Mimí i-rhnri tema) Klemen Mojškerc, Aleš Mikuž, Lenart Jurij NU \V2tul,c potovanja): Aljoša Frančeškin, Primož Butinar, Silvo Posebni nagradi sta prejela Klemen Kunaver in , 9 p Zavratnik. Vodja projekta razstave je bil Peter Pokorn ni SLUŽKINJI Odločitev kranjskega gledališča, da uprizori Genetovi Služkinji, je bila razveseljiva, saj je besedilo cenjeno in priljubljeno. Najbrž je med nami veliko takšnih ljubiteljev gledališča, ki z vznemirjenjem pričakujejo vsako novo uprizoritev omenjene drame. Hkrati pa je prav zaradi svoje priljubljenosti uprizoritev Služkinj precejšen gledališki izziv, saj gledalci primerjamo različne predstave in razmišljamo, katera se je najbolj približala duhu Genetovega besedila. Kratka komorna drama, v kateri veČino časa nastopata le dve osebi, je močna in mučna, kompleksna in elementarna; govori o spletu stisk in strasti, o katerih običajno molčimo, ker zadevajo naše najbolj intimno bistvo. Besedilo je seveda tudi šokantno, saj razkriva frustracije in zavist, jezo ponižanih in razžaljenih služkinj, ki prerašča v željo po umoru, po smrti, po izbrisu vsega, kar določa njuno eksistenco. Težko je ugotoviti, zakaj se služkinji obnašata tako, kot se, a besedilo je skrajno prepričljivo, intenzivno in ganljivo. Ponuja nam splet osebnih in družbenih dejavnikov, ki mladi dekieti pehajo v kriminalna dejanja. Socialno okolje, ki služkinjama jemlje pravico do Učila, s katerim bi polepšali svoj izgled ali pravico do zaves, ki bi polepšale pusto podstrešno sobo, pritiska na tiste vzvode njune dusevnosti, ki porajajo gnev, gnus in zločinske misli. Krute igre, ki si jih izmišljata v svojem prostem času, so varnostni ventili njune temne dusevnosti, saj z njimi sproščata psihično napetost; hkrati oa so tudi priprava na dejanje, j»»u*vu ™ uiapoziuvc. na razpis jc oj muucuiuv Fwa'"*;lk0 ie ki si ga želita storiti in ki mora slediti vsakodnevnim miselnim Zinja (Aleksander Cufar, Antonio Živkovič m Janez re» ^ projekcijo izbrala 188 diapozitivov. Nagrajeni avtorji^ gospodarica še enkrat nonšalantno ukani in poniža, je edini izhod iz začaranega kroga samouničenje. Režija Matjaža Zupančiča je vsebovala nekatere značilno modne tehnike uprizoritve, s čimer pa je, po mojem mnenju, predstava izgubila preglednost, čistost in natančnost. Obe služkinji (Darja Reichman in Bernarda Oman) govorita preglasno in hreščeče, s čimer pretirano pozunanjita stisko in napetost. Svoj dialog Že takoj na začetku igrata s polno močjo, s tem pa kasneje izgubita manevrski prostor za ritmične nihanje in večjo dramaturško strukturiranje besedila. Koreografska obdelava njunih gibov jima ni bila v veliko pomoč, saj je marsikdaj upočasnila ritme predstave in gibanje naredila nenaravno. Lik hišne gospodarice je režiser dodelil moškemu igralcu: Boris Ostan je zaigral odlično, a njegova kreacija ie v predstavo vnesla neki povsem drugi stil - ob tem, ko služkinji Uaire in Solange igrata resno, komplicirano, do kraja zaostreno igro življenja in smrti, je bila gospa oblikovana kot komična karikatura, ki bi bila zelo učinkovita v komediji o transvestitih, v Genetovi drami pa ni bila usklajena s siceršnjim stilom in razpoloženjem besedila. Ostanova gospa je v bistvu prijeten in smešen lik in ne tak, kakršnega opisujeta služkinji, zato tudi njuno sovraštvo do gospodarice ni zares razumljivo in utemeljeno. Ritem predstave se ob koncu zgosti in umiri, tako da je zaključna scena učinkovita in presunljiva, vendar do te, skoraj lirične zgostitve, pride prepozno, scena Janje Korun je zanimiva, poudarja kvadratno obliko škatle, omare ali ječe, vseeno pa mislim, da bi bilo Služkinji treba abstrahirati v obliko kroga, ne kvadrata/kvadra. Glasbena oprema Maria Marolta, ki variira motiv marseljeze, sicer res ustvarja asociacijo na revolucijo, bolj kot to pa ustvarja himnično razpoloženje, kar zveni patetično ali cinično, skratka.v večini primerov, neustrezno. Če bi se motiv marseljeze pojavil enkrat, bi bil morda učinkovit, ker pa se pojavlja ves čas, je moteč. • Morjam Novak NOVOLETNI KONCERT Kranj - V ponedeljek, 23. decembra, ob 20.15 bo v Center Kranj tradicionalni novoletni koncert orkestra mestne občine Kranj. Koncert bo v soboto* decembra, tudi v Kulturnem domu na Kokrjfï^»^, --,-.-—T-TTlestavl^ Petdesetčlanski orkester, ki ga vodi Tomaž Završnnc,» jc pa ga več kot polovica mladih glasbenic in glasben pripravil obsežen in ambiciozen koncertni program. . j p3 f Prvi del koncerta sestavljajo klasične skladbe, drugi y&0 obarvan s sodobnejšo, pestro in kontrastno glas~°\ j^ved" skladb - razen petih - bodo na letošnjem koncertu,^ SSL • n?kaiRrtredb Pa »o to tudi krstna izvedba. ?r\ Sil !aju trad,.c,°Tnalne koračnice, klasični dunajski valček , polke Johanna m Josepha Straussa, uvertura iz opere ftof^ nevesta, odlomki iz ročk opere Jezus Christ Superstar 1 ? skladbe sodobnih skladateljev, ki komponirajo i&^M pihalne orkestre. V program so seveda uvrstili tudi slovenskih skladateljev in aranžeriev - Jožeta Privška, Aloj^ Lojzeta Krajnčana ter Vladimirja Stiasnyja. Omeniti velja sgg v orkestru: flavtistka Katja Perčič, Tina Mlakar in Saša fl pozavnísti Tone Pogačnik, Robert Jerančič in Martin Puf & irobentarja Matej Rihar in Grega Grašič ter bobnar 0*Jr Bertonceij. Koncertni program bo povezovala Andreja R«ta Nataša Bešter o malih kokeršpanjelih Rečemo, a se nimamo fino "Pri naših mladičkih ni bilo čisto tako, kot pri Pasja mamica, je takrat zbolela in tako smo pri drugih, ko psička naredi vse sama. Naša Juki, hranjenju mladičkov z dudkami pomagali mi." o poznamo že dolgo. Kako pa ste se pri vas navdušili za psa, stanujete namreč v bloku? "Naša kokeršpanjelka Juki je stara pet let, zanjo pa smo se navdušili prav vsi, tako midva z Dinom, posebno pa bo sedem. V našem bloku so v času njene brejosti vsi spraševali, kdaj bo, če je že... In ko so vsi mladički pokukali na svet, je bil to dogodek ne le za našo družino, ampak za vso okolico." Nata_„ Najprej "z Radia Žiri, potem Q našega Gorenjskega glasa, Radia Kranj, v zadnjem letu P* tudi pripravlja in vodi oddajo o živalih na televizji JV 3. Ampak, ko je Nataša sester otrokom, je namreč J^iteljica v 3. razredu ene j*med ljubljanskih osnovnih H prebrala zgodbo o sed-"dh malih kokeršpanjelih, ki jih vzgojili pri njih doma, je bila tu tako rekoč tudi knjiga, zgodbico z Natašino pomočjo Pravzaprav pripoveduje mala kokeršpanjelka Lady, zgodbo 0 svoji mamici Juki, o svojih «stih bratcih in o svojih gospodarjih Ani, ter njenima "jamici in očku, Nataši in Oinu. Upamo, da bomo prišli v dobre roke in da se nam bo godilo tako lepo, kot pri naši jamici pravi Ladv na koncu. , Kje so sedaj kokeršpanjeli, za Beštrovi Nataša, Ana in Dino s kokerspanjelko JuM *atere ste tako lepo skrbeli? .... , ."Udy je šla v Celje, dva v Ana, ki je takrat še hodila v Ljubljano, eden v Polhov osnovno ° °;/,e J^J Sradec, eden v Postojno, na- družinski ^ in k<*or £ n§* slednji v Grosuplje, le eden pa misli tako bo bolje, da še postal na Gorenjskem. Bili malo Pf^P^, vsakim zelo pozorni na tele- ^ndsujuwjw» Jmo zelo pozorni na tele- ^nasujuMjt^.«.—" t0«ske klice, včasih smo kar psom, kar precej dela, največ No po glasu sklepali, ali pa ga je bilo z njenimi mla- °omo Glede kužka dali ali ne. , — na to, da smo tako skrbeli zanje in so nam tako Pnrasli k srcu, smo se zelo Potrudili, da so prišli v dobre roke.' dički, "kot tudi opisujem v knjigi, hkrati pa taki ljubki štirinožci v družino prinesejo tudi veliko veselja in smeha. Pričakovali smo dva, tri mladičke, kdo bi si mislil, da jih Ideja za knjigo? "Pri naših mladičkih ni bilo čisto tako, kot pri drugih, ko psička naredi vse sama. Naša juki je takrat zbolela in tako smo pri hranjenju mladičkov z dudkami pomagali mi. Vsak dan sem si pisala, kako je bilo, kdaj pa kdaj zraven potočila kakšno solzo... Še posebno, ko smo mladičke dajali naprej, z Ano sva vedno jokali. Zapiske sem enkrat prebrala mojim otrokom v šoli, bili so čisto tiho, poslušali so odprtih ust in na koncu rekli, če lahko preberem še enkrat. Najbrž sem se takrat tudi odločila, da izdam knjigico." Tudi na radiu in televiziji vas slišimo in vidimo v povezavi z živalmi, domačimi ljubljenčki. "Veliko veselja mi v zadnjem času dela oddaja Živali, ki jo imam enkrat na mesec na TV 3. Pripravljava jo skupaj z Ano, največkrat pa kar vsi trije razmišljamo, kako in kaj bomo. Včasih gremo vsi trije na snemanje in pri tem pre-živimo lepo popoldne. Na Radiu Kranj poleg drugih prispevkov že tretje leto skrbim tudi za oddajo Štiri tačke, Hkrati pa vodim tudi tak krožek na osnovni šoli, kjer se pogovarjamo o kuž-kih, muckah in drugih domačih živalih, pripravili smo že dve razstavi... Beštrovi smo družina, ki ima rada živali in najbolj zadovoljni smo zvečer, ko se vsedemo na kavč skupaj z našo Juki in se pomenimo o tem in onem. • Igor K. Knjiga Mala kokeršpanjelka Lady pripoveduje je izšla v založništvu Gorenjskega glasa, naročite jo lahko z naročilnico objavljeno v časopisu, kniigica pa Je že na voljo v knjigarnah. Zakonca Klemenčič sta proslavila 50 let skupnega življenja Začela sva v revščini Z nekoliko zamude Žiri, 12. decembra - Preteklo soboto sta s slavnostnim poročnim obredom v cerkvi v Žireh in veselo svatbo Pri županu zakonca Klemenčič Proslavila sicer s skoraj dvomesečno zamudo 50 let skupnega življenja. Jaka še vedno rad prepeva v upokojenskem Pevskem zboru, medtem ko Albini, kot vse življenje, Največ pomeni urejeni dom. O kakšni posebni prosla-Jjtvi 50, obletnice zakonca Klemenčič sami nista premišljevala, pač pa so na tem vztrajaii njuni otroci. 19. oktobra je minilo 50 let od jedaj, ko sta se, kot pravita, le s toliko denarja, da je bilo 2a vožnjo, odpravila v Loko, da se vzameta. Ljubezen se je r°dila, ko je Jaka zahajal v mlin na Zirovskem vrhu, koder je bila Albina doma, Prva leta pa sta preživela pri Jakatu doma. Danes 73-letni •raka in 77-letna Albina imata Štiri otroke, 11 vnukov in 2 Pravnuke in mirno živita v i hiši v Žireh, za katero sta Albina in Jaka Klemenčič iz Žirov proslavila zlato poroko. pravita, da je sedaj prevelika. Jaku namreč zdravje ne dovoljuje, da bi še delal, kot nekoč, zato sta vesela, ko jima otroci priskočijo na pomoč. Nekoč je bilo izredno težko, saj pravita, da se dandanes mladi tega sploh ne morejo predstavljati, še toliko denarja ni bilo, da bi lahko vnovčila živilske karte, ki sta jih dobila. Jaka je začel z delorn v Verigi v Lescah, nadaljeval v železarni na Jesenicah, nato pa kot vesten čevljar v Alpini. Ko so mu oči do te mere opešale, da ni več zmogel natančnega dela pod lučjo v tovarni, sc je odločil za hišniško delo v šoli, kjer je po 21 letih dočakal tudi upokojitev. Albina je svoje življenje predvsem posvetila domu in otrokom, le ko je bila stiska z denarjem ob študiju otrok le prevelika, se je odločila za delo v Alpini in tam po 18 letih dqcakala starostno upokojitev. Jaka je bil nekoč strasten planinec, ki je prehodil slovensko transferzalo in Loško planinsko pot, danes pa mu zdravje tega ne dopušča več. Kar 40 let je pel v alpinskem pevskem zboru, sedaj pa sodeluje v zboru Društva upokojencev Žiri. Albino je vse življenje poleg skrbi za dom in otroke spremljalo klekljanje, s kate- rim se ukvarja še tudi danes. Za soboto pa pravita, da je biio slavnostno in veselo: poroka je bila čisto prava in zares, le podpisati ni bilo več potrebno, Pri županu pa so se tudi veselo zavrteli. Le zdravja si za v prihodnje želita, mi pa jima želimo še mnogo skupnih let. • 15. Žargi Prijeten sobotni večer v Tenetišah Pesmi Olge Hribar ai« dramske skupine in krajevna skupnost Tenetiše so na predvečer 80. rojstnega dne s pesmijo voščili sovaščanki Olgi Hribar. GORENJSKE KORENINE Drnovškova mama rada bere Mengeš, 12. decembra • Frančiška Keržič, Drnovškova mama po domače, v Mengšu na Gorenjski cesti 4 je 9. decembra praznovala 95. rojstni dan. Rodila se je 1901, leta v družini Florjančič, po domače pri Smukovih, v Trzinu kot dvanajsti otrok. Sicer pa je bilo v družini šest fantov m šest deklet. Ko je imela 22 let, se je Frančiška omožila na Drnovškovo domačijo v Mengšu na Gorenjski cesti 4. Takrat je bila pri hiši gostilna. Dve hčerki je rodila in nekaj Časa je vodila gostilno. Potem gostilno zaprli in je delal samo še na kmetiji. Danes je pri hčerki Ivi Vahtar. Še kar pri močeh je, le sluh ji je malo opešal. Zato pa z vidom nima nobenih težav in zelo rada bere. Ko smo ji čestitali in zaželili še vrsto zdravih let, nam je zaupala, da je tudi Gorenjski glas zelo zanimiv časopis. • A. Žalar HrihtiŠe' 17* de<*mbra " Da je Olga «lat k* 80 J° dot,eJ poznali kot ženo, teneJ> sosedo, vaščanko, tudi pesnica, so leto an* Pravzaprav zvedeli šele marca «UmS* Takrat so člani dramske skupine tam v čast pripravili kulturni pro-• Vse niso mogle priti, pa so zato oni ie 0iišli k nJim domov na oDisk- Hribar stara 80 let. Sovaščani so jo na predvečer praznika povabili v svojo dvorano, jo posedli na častno mesto in ji voščili na poseben način; z recitalom njenih lastnih pesmi. "V kraju m pomemben samo asfalt, javna razsvetljava, deponija odpadkov, pomembna sta tudi kulturno, družabno življenje," je uvodoma dejal Ciril Hrnčič in s šopkom_cvetja čestital slavljenki. in Anže so uprizorili šegav odlomek iz Županove Micke, skozi program, ki ga je povezovala Tatjana Vidic, pa so se kot rdeča nit pletle Olgine pesmi, ki so jih brali člani dramske skupine. Pesmi Olge Hribar so sicer preproste, vendar izpovedno močne. Vanje je zlila svojo žalost, upanje, hrepenenje, pa tudi veselje, izkušnje osemdesetih let. Nekaj naslovov: Razum, Ljubezen, Nezvestoba, o ■ * » ™ — TRŽIČ TRG SVOBODE 18, 4290 TRŽIČ TEL: 064/53-656 Pred dobrim letom smo vse, ki imajo Tržič radi, povabili, da nam s svojimi prispevki pomagajo pri oživljanju nekdanje zunanje podobe našega mesta. L decembra 1996 je minilo 90 LET od razglasitve Tržiča za mesto in z veseljem se lahko sprehodimo mimo dvanajstih hiš z obnovljenimi pročelji Zahvaljujemo se vsem, ki ste v ta namen prispevali skupno 1.691.610,00 tolarjev. ZELENI SLOVENIJE.Občinski odbor Tržič 220.000,00 tolarjev KOMUNALNO PODJETJE TRŽIČ 120.000,00 tolarjev A BANKA D.D. LJUBLJANA 105.000,00 tolarjev SGP TRŽIČ 100.000,00 tolarjev GORENJSKA BANKA, d.d., Kranj 95.240,00 tolarjev TELEKOM SLOVENIJE, p.o. 90.000,00 tolarjev LJUBLJANSKI URBANISTIČNI ZAVOD, d.d. 90.000,00 tolarje PLANING, d.o.o., Križe 54.510,00 tolarjev SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA 50.000,00 tolarjev MERKUR KRANJ d.d. 50.000,00 tolarjev g. Marko ZAPLOTNIK iz Tržiča, ARHIS, d.o.o., Tržič, g Anton LEBAN iz Retenj, TOKOS Tržič, PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ, PLANINC - MLINAR iz Zvirč KONO. d.o.o., Ljubljana, KOMET INŽENIRING, d.o.o Ljubljana, g. Franc KOMAC iz Podljubelja, g. Rudi HLEBEC iz Kranja, M&T TRADE, d.o.o., Tržič, HIDRO WATT, d.o.o., Tržič, SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - Občinski odbor Tržič, GOZDNO GOSPODARSTVO Kranj, BOING, d.o.o., Ljubljana Anton MEGLIC, s.p., Potarje, PRIMO ŽEPIC é PARTNER, d.n.o., Retnje, g. Franci CERKOVNIK iz Čadovelj, ODVETNIKI STRNIŠA, KIKEL, KUHAR iz Tržiča, g. Ciril KLEINDIENST iz Kovorja, ga. Vida in g Marjan DEŽMAN iz Tržiča, SVARUN, d.o.o., Tržič, g Ignac PRIMOŽIČ iz Tržiča, g. Jernej MEGLIC iz Potarij FRIZERSKI SALON "MERI", gdč. Aneta ŠOLAR ; Bleda, g. Filip BENCE iz Doline, q. Andrej CVAR iz Ljubljane in g. Marko MARTINI iz Tržiča. ZA TRŽIČ bomo z akcijo nadaljevali tudi v prihodnje. Vsi, ki želijo prispevati svoj delež k lepši podobi mesta, lahko denarne prispevke nakažejo na žiro račun proračuna Občine Tržič št. 51520-630-50134. ZA NAJLEPŠE MESTO «5SSi^ ' k-rihje tó^SffiïC ^=e/npanja,Sam,MladOS,, VT.J!^e?W*!·.....„. „i°ko zaigral Klemen Grašič, Janez, Nina Čas. • H. Jelovčan radio triglav 4270 Jesenice, Čufarjev trg 4 STEREO 96 MHz RDS nedeljo, 15. decembra, je bila Olga Kranj - Zlatarstvo Rangus trna v Kranju le vel kot štiridesetletno tradicijo. Tatjana Rangus Žerovc v Prešernovi ulici 13 nudi veliko izbiro modnega nakita, zahtevnejšim strankam pa se posebej posveti v salonu nad lokalom. Za nadaljevanje zlatarske obrti je v družini tudi poskrbljeno, saj sin Igor obiskuje zlatarsko šolo in se tudi v praktičnem delu vpeljuje v "zlat" poklic Te dni je pri njih še posebej živahno, saj imajo tisti, ki iščejo zlato ali srebrno darilo, v njihovem lokalu obvezen postanek Foto: Gorazd Šinik SREDNJA LESARSKA ŠOLA Kidričeva ulica 59 Škofja Loka objavlja delovno mesto UČITEUA BIOLOGIJE, NARAVOSLOVJA IN ZDRAVSTVA (nadomeščanje delavke na bolniškem in porodniškem dopustu) Prijave pošljite na naš naslov v 8 dneh po objavi. Nastop dela takoj 1996. Kandidati bodo o naši odločitvi obveščeni v 10 dneh po končanem roku razpisa. Dodatne informacije lahko dobite osebno ali po tel. 634-488. □Mehanizmi Dinamične, komunikativne in delovne, ki želijo svojo uspešnost dokazati v vitalni družbi, vabimo, da se nam pridružijo. Ponujamo delo na delovnem mestu: VODJA VHODNE KONTROLE Pogoji: - najmanj višja strokovna izobrazba strojne smeri - izkušnje pri delu v kontroli - poznavanje merilnih postopkov - aktivno znanje vsaj enega tujega jezika, zaželeno je znanje nemškega ali angleškega jezika - izkušnje z delom na osebnem računalniku Kandidati naj prijave pošljejo najkasneje do 31. 12. 1996, na naslov: ISKRA MEHANIZMI, d.d., UPNICA, Upnica 8, 4245 KROPA. O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30 dneh po izteku roka za vložitev prijav. ■ -► ponuja svojim kupcem od 4.11. do 31.12.1996 . ro//ce CARLINA NATURA 10/1 • brisače KREP STD. 30 cm 2/1 • SERVIETE tissue 33x33/20 3 si. božično - novoletni tisk • KROŽNIKI 23 cm božično ■ novoletni tisk l l I VELIKA DECEMBRSKA POHIŠTVENA AKCIJA V NAJVEČJEM GORENJSKEM POHIŠTVENEM CENTRU • akcijski popusti do <•> 5% • več kot 1000 možnih vrst kuhinj • izdelava sedežnih garnitur po meri • velika izbira uvoženega pohištva iz zaloge • plačilo na obroke, prevoz, montaža ŠKOFJA LOKA Kidričeva 16A tel.: 634-606 Delovni čas: 9.00 • 12.00 in 15.00 - 19.00 sobota 8. do 12. ure 1. nagrada: jedilniška miza, 2. nagrada: TV miza, 3. nagrada: zložljiv stol Pošiljajte rešene križanke in kupončke V Gorenjskem glasu smo pred kratkim objavili nagradno križanko in nagradni W" ponček podjetja Sint, d.o.o> iz Škofje Loke. Z objavo kupončkov bomo nadalje**1 do konca meseca decembra. Vaša naloga je, °a kupončke zbirate. V dneh januarja pa bomo me° poslanimi križankami in w' pončki izžrebali lepe na- ?rade. . brej, za rešitev križan*8 imate še dovolj časa, Pm tako tudi za zbiranje nag®0' nih kupončkov. Do konca decembra lahko prvo drugo ali pa oboje po*lf: na naslov: Gorenjski 9\®' Zoisova 1, 4000 Kranj a\f Sint, d.o.o., Kidričeva »» Škofja Loka. Nagrade vas čakajo! \ i A V h ŠKOFJA LOKA Turistično društvo Škofja Loka vas vabi NA TRADICIONALNI NOVOLETNI SEJEM V ŠKOFJO LOKO 20., 21. ter 23. in 24. decembra Pripravili smo bogato ponudbo prazničnih daril na 40 stojnicah ter pester otroški program na Mestnem trgu. V tem času vas bodo obiskali: otroci iz vrtcev in šol, grajski norček Ferdinand, FS Tehnik, Božiček, Lutkovno gledališče, Janko in Metka, dedek Mraz in drugi. Informacije o vseh prireditvah v Škofji Loki dobite po tel.: 620-268, vsak dan od 9. do 19. ure. Na praznične nakupe v eno najlepše okrašenih gorenjskih mest - V ŠKOFJO LOKO - vabljeni! KOMUNALA! Javno podjetje Komunala Kranj, p.o. Mirka Vadnova 1, Kranj na podlagi 45. člena Statuta podjetja objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. VODJA TRŽENJA 2. VODJA RAZVOJNO TEHNOLOŠKE SLUŽBE 3. SAMOSTOJNI FINANČNI REFERENT 4. SISTEMSKI UPRAVUALEC RAČUNALNIŠKE OPREME Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod 1.: - visokošolska izobrazba ekonomske ali komercialne smeri, - tri leta delovnih izkušenj na ustreznih delovnih mestih, - vodstvene sposobnosti, - poznavanje programskih orodij (Win 95) Pod 2.: - diplomirani inženir gradbeništva, - pet let delovnih izkušenj, od tega najmanj tri leta na področju investicij, - vodstvene sposobnosti, - poznavanje dela z računalnikom Delovni mesti pod 1. in 2. sta delovni mesti s posebnimi pooblastili in odgovornostmi s 4-letnim mandatom in poskusnim delom šest mesecev. Pod 3.: - diplomirani ekonomistkah ekonomist finančno-računovodske smeri, - eno leto delovnih izkušenj, - poznavanje programskih orodij. Poskusno delo traja tri mesece. Pod 4: - srednja izobrazba tehnične ali računalniške smeri, - najmanj dve leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, - poznavanje strojne računalniške opreme in sistemske programske opreme (Novell, Win 95, Win NT), - odslužen vojaški rok, - vozniški izpit B-kategorije. Delovno razmerje se sklepa za določen čas šest mesecev, s polnim delovnim časom. Z izbranimi kandidati pod 1, 2 in 3 bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kandidati naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev in kratkim opisom svojega dosedanjega dela, pošljejo v osmih dneh od objave na naslov: Javno podjetje Komunala Kranj, p.o., Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 20 dneh po preteku roka za oddajo prijav. TeX ROMA-TEX, d.o.o., Pod Šijo 14, Tržič razpisuje naslednje prosta dela in naloge in sicer: 1. KOMERCIALNEGA DIREKTORJA Pogoji: - dokončana ekonomska fakulteta - aktivno znanje nemškega in angleškega jezika - izkušnje na podobnih delih in nalogah - starost do 35 let 2. TEHNIČNEGA VODJE ŠIVALNICE Pogoji: - sposobnost organizacije in vodenja proizvodnje (tehnična usposobljenost v konfekciji) - večletne delovne izkušnje na teh delih in nalogah - starost do 35 let - pasivno znanje nemškega jezika Informacije po telefonu 064/58-840, 58-690 ali osebno prostorih podjetja ROMA-TEX, d.o.o., Tržič. KOKft»iPAN.I>I.KA H ATA t A »i*TER "MALA KOKERŠPANJELKA LADY PRIPOVEDUJ^ zgodbica o sedmih mladičkih. Preden male èl%j^\ odidejo v svet, obujajo spomine na dni, ki so jih PrÉ,z pri mamici in njenih lastnikih. Glavna nagajivka malimi junaki je edina deklica Lady, ki skupaj s se bratci zgodbico tudi pripoveduje. Knjiga je v trdi vezavi in obsega 38 strani, cena 1.500,00 SIT _ to Naročite jo lahko po telefonu: 064/223-111 aH naročilnico. NAROČILNICA: Naročam...............izvod(ov) knjige _ MALA KOKERŠPANJELKA LADY PRIPOVEDUJE PO CENI 1.500,00 SIT Ime in priimek Naslov Pošta: _ Pošljite na: GORENJSKI GLAS, Zoisova 1, Kranj Tel.: 064/223-111; fax: 064/222-917 CREINA Hotel CREINA Uas vabi na veselo SILVESTROVANJE Igra DUO MAJ. Rezervacije po tel. 224-550. PQ0CBAM 1997 STENSKI KOLEDARJI, ROKOVNIKI, NAMIZNI KOLEDARJI... VABILO NA SILVESTROVANJE BLED ★ ★ ★ * ★ Iz hotelov GOLF in PARK na Bledu vas vabimo P na silvestrovanje^ Vhfy\ x' ta&JK v naše lokale: KAZINO V hotelu PARK: - Igra ansambel MÚSIC BOX cena rezervacije 7.000 SIT BRASSERIE V hotelu GOLF: - igra MIHA KRALJ cena rezervacije 13.500 RESTAVRACIJO hotela PARK: - igra ansambel ARROW cena rezervacije 13.000 SIT TAVERNO hotela GOLF: - Igra ansambel OBZORJA cena rezervacije 13.500 SIT V ceno rezervacije je vključena slavnostna večerja v Kazini In hladno topli bife v vseh ostalih lokalih ter seveda novoletno darilo. REZERVACIJE SPREJEMATA: Recepcija hotela Golf: 064 79 20 Recepcija hotela Park: 064 79 30 DOBRODOŠLI! OSNOVNA ŠOLA TONETA ČUFARJA JESENICE, Tavčarjeva 21 Popravek razpisa ' V objavi prostega delovnega mesta RAVNATELJA Oš TONETA ČUFARJA JESENICE v Gorenjskem glasu št. 98 v petek, 13. 12. 1996, se razpisni pogoj o začetku dela pravilno glasi: - delo bo začel opravljati 1. 2.1997 in ne 1. 4. 1997, kot je bilo pomotoma objavljeno. (D > 0) T- E £ 4) O O "O S O d © 10 II >>8 C • I s g, . © ~- .-9© co °>9 « O j? a) P o _-s; ra d) c N Si si °~ .2,3* iS o oE © o N w © m co g — O) *'8 co •82 r- ® C >N > 3 .2. «o © g jO > © m CM O 0> 03 C o> ©a o © — C d) d) -s «4$ Wo ro «* HI C -c •c ca a--Q S © č o i iS s ~ «o ta SE =>8Ž 8 f S o gjrg »N 3 (O Z X S co I 2 tt O O < Z < I Z .© O 'E* CO ço c ž Ji 2 to Q. N °E »o © S2 Hi C .C\J (v- co ||i -o tH lil 1:11 lil o > co C -pi__> C <0 JO a) ■tt .Í2 TJ N CB£ — CD -Sé c S £ ©^ČIo liti SLS* c Q-ro-c n co p-c 0 c 5 © Ü „ ° C I .ço £ Q.'o. ččTc "-p •fi I _ «ro d »n _- F > Sil iT- O O 2.-E E © 2'C ro CD CO "O C c > v o © ^ - C) C0 srr-lo O d) S1 SÜOTJ Ü & Z m >N D -J tt < Z LU > L O- J w * O £E O UJ o LU z _o q m o O LU LU o < 9>S O C fl O co p o a tt !q cd °f > TJ . co co »o »O tÚ cò O ž CO-J, c, - O CO CD l||tl >N Í2 0) « = C0 > Z co > O to LU 03 O S s LU Z s o. tt . Jjsč CD » r- ._-X3 JO m >: cd as Si? tli «J Si lil o iS - ^ CL C ogco REPUBLIKA SLOVENIJA CENTER ZA SOCIALNO DELO RADOVLJICA Kopališka 10 Svet Centra razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA Pogoji: - da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo socialne, psihološke, pedagoške in njenih specialnih disciplin, upravne, pravne in sociološke smeri ter pet let delovnih izkušenj, - da ima strokovni izpit za delo na področju socialnega varstva, - da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti, - da je državljan Republike Slovenije. Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. Kandidati naj pošljejo prijav z dokazili o izpolnjevanju pogojev v zaprti kuverti z oznako "za razpis" v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: CENTER ZA SOCIALNO DELO RADOVLJICA, Kopališka 10, 4240 RADOVLJICA. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh potem, ko bo k izbranemu kandidatu podal soglasje ustanovitelj. alples f/rS pohištvo Podjetje Alples pohištvo, d.o.o. češnjica 48a, Železniki objavlja prosto delovno mesto INŽENIRING MIZARJA SPECIALISTA (štirje delavci) Poleg splošnih pogojev za skienitev delovnega razmerja, morajo kandidati izpolnjevati še posebne pogoje: - končana srednja lesarska šola - mizar - vsaj pet let delovnih izkušenj na podobnih delih Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa v kadrovsko službo podjetja Alples pohištvo, d.o.o. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po opravljeni izbiri. CD > CD -£ c- to CD i« > >U T. ■8 E S o .5 c o JQ I b|1 S »o _ ° o c n O) CD •XZ 3>N ÇO $NO co "%S .o e M ^ >ü 2 §.£ »N © ESE co N CD,© •ll __(O O ^ ~'TJ ti » jO O B -t, CO O CO TJ o E .o 05 čo CO CD "~' Uf CD CD~ W N C> CD CD ^ ■° > « IS-8 8 ç (D C O S čo o O 2 CO F E -c co co iS c E .£ «.Cito o co o 5 "<= "2 .S2.g>j^| .co c o. cr J5d5° 1 sili s to« C a cd to Suez e^.«, lili E co"E > © > © m S i; > CO .52, a- ča > co—-a. © cn -> ça ca c . _. ♦-3 o > © ki « 2 I J3 E ° *N © _ C «5 ©Ji .52. ifl TJ C © ffl O D) CO N © C *3 JQ O o 1° .£ o >o jc jO © O N I! >>8 §| 0J T> .©£ g'S .© jQ CD 3 ©°« 0 "S E a.üTJ ca © > o © a. > .iS, o © o © N ta co a; c -Q a) .© £ iS, © © > a if Ü .co« to co ro o •*= cd 35 O)© ojc o © f? C co ^_ s'S s1§ if Iti 5 S ©o © 0.52.c a>TJ c S ~o O) jO >N 3 co c © II © & II 11 „ ca b ro a. c Z co iS B- i ~ « « o S E -ŠT c S -čT^tT Ž.SLo c o .52,jQ o - a © o co o *«tis N g El I 12 o w. "> čo Isfli > . co co > C O 3 C m c *- c ^> o ro S .2.-* ti c S © o 3 co ©TJ c Cj § ° o Qiš 8> .S E n TJ N .9, fe to § ro Š " CD © - te E © s. ^ ™~* t7 > _ ro §. © « © ^ e8nS 5. m ^ « > C N © © TJ 0) II i I cEfflg) S ro* E * c c._ ÇO-Jo c E t .53, o ml« CJ) c 0)C3 S5 Ç s-s i © ro -jtj «-i S -9 jO CO-g ÇÜ »y c — +* .ÍÍTJroe-c o c ^ co K > 2, N aa|^ o ©tj srro £ © © H^TJ tj o Ci-jc .52, > c LU D -J tt LU < tt g O £L tt O © XI >N 3 © C > .ro © c NJ ro È o C © ro »o wi= i c 1 TJ © a c jC 'E TJ 8. o 5 "ro c co I ^> I © co O'cFd.Si. c .©, 5 >o ;<3 c >co jO "o o ;u o © c >o c co o o - - S •«» o.. **S ca r oc č Q.jc lil ti « Ji w >fO c 2 »o ç > >Tj;e I a|*= TJ i r- •= tj > i2 > S o 5S, o o 5 E ©^^l C > i Ji N iT! 'O TJ |i c o — JC © ai JC M ïs£ N |g fl O o ril © ji ro N © I ro > "O rt g. = E a. c tj © ro"~ co.- O) C c 5 V. ©■5 c r- "2 J2 ro c ço > E E 'aTil? £ E ro o ča * S| fl _ C o o > ca o. . , . Z o t- cm co 3 . . . . o h*. CO 03 r- REŠET, d. Huje 9 m 4000 Kranj Uspešno gradbeno podjetje z več kot 50 zaposlenih, ki se pretežno ukvarja s polaganjem optičnih in drugih kablov, želi zaposliti dva strokovnjaka na delovnem mestu: ODGOVORNI VODJA DEL Pogoji: - dipl. inženir gradbeništva ali inženir gradbeništva - strokovni izpit po ZGO - znanje iz varstva pri delu - 3 leta izkušenj pri gradnji objektov Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim delom. Dodatne informacije lahko dobite po tel. 0609 633 520 ali 0609 620 471. Pisne prijave z dokazili pošljite v 8 dneh na naslov: REŠET, d.o.o., Huje 9, Kranj. Color, industrija sintetičnih smol, barv In lakov, p.o., Medvode Cesta komandanta Staneta 4 1215 Medvode K sodelovanju vabimo ustvarjalne, dinamične in komunikativne sodelavce. Pridružite se nam pri delu na naslednjih delovnih mestih: KOMERCIALNO TEHNIČNI PREDSTAVNIK Od kandidatov pričakujemo: - višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske ali tehnične smeri - več kot 3 leta delovnih izkušenj na področju prodaje ali razvoja VODJA IZMENE V ODDELKU DISPERZIJSKIH PREMAZOV Od kandidatov pričakujemo: - srednjo izobrazbo kemijske ali podobne smeri - več kot 4 leta delovnih izkušenj v proizvodnji Z izbranimi kandidati bomo delovno razmerje sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev za zasedbo delovnega mesta in življenjepisom pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: Co/or Medvode, Cesta komandanta Staneta 4, 1215 Medvode. Informacije lahko dobite v kadrovski službi podjetja osebno ali po telefonu 061/613 411. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu odločitve. OBČINA KRANJSKA GORA ODBOR ZA GOSPODARSTVO, FINANCE, OBRT, PODJETNIŠTVO IN JAVNA PODJETJA Na podlagi 5. člena Pravilnika o dodeljevanju sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja turizma, podjetništva in drobnega gospodarstva v občini Kranjska Gora (Ur. Vestnik Gorenjske, št. 24/96), ter na podlagi Pogodbe o medsebojnem sodelovanju, sklenjene med Občino Kranjska Gora in SKB, d.d., Ljubljana, PE Kranj, objavljamo: RAZPIS SREDSTEV ZA SUBVENCIONIRANJE OBRESTNE MERE DROBNEMU GOSPODARSTVU TURIZMU, PODJETNIŠTVU IN KMETIJSTVU • poslovno sodelovanje z banko : prenos najmanj 75 % žiro računa na banko Zavarovanje kredita: zastava nepremičnine, premičnine, depozita ali državnih vrednostnih papirjev poroštva podjetij ali fizičnih oseb druge oblike realnih zavarovanj 6. Rok za vložitev prošenj je do vključno 31.1.1997 na naslov SKB Banka, d.d., Agencija Kranjska Gora, Borovška 99a, 4280 Kranjska Gora, z oznako RAZPIS . , Obrazce prosilci lahko dvignejo na Agenciji SKB v Kranjski Gol- 7. Prošnja mora poleg drugega še vsebovati: Poleg vloge za posojilo, ki jo prosilec dobi na banki in kraišeg3 investicijskega načrta, v katerem je naveden opis in predračunska vrednost investicije ter finančna konstrukcija, je potrebna dokumentacija za pridobitev posojila naslednja: za podjetja: a) sklep o vpisu v sodni register b) akt o ustanovitvi podjetja c) obvestilo Statističnega zavoda RS o razvrstitvi po dejavnost' d) karton deponiranih podpisov pri APP Qfi e) zaključni račun za leto 1995 in podatki o poslovanju za leto l9yD f) obrazec BON 3 za nekomitente SKB banke Za samostojne podjetnike (obrtnike): a) obrtno dovoljenje oz. priglasitveni list b) potrjena davčna napoved c) potrdilo o plačanih davkih d) izpisek prometa preko 2.R v letu 1996 kmetje: - potrdilo o statusu - potrdilo o katastrskem prihodku Dokazila glede na namen posojila - pri nakupu poslovnih prostorov, overjeno kupoprodajno pog°d^ - pri gradnji ali adaptaciji - gradbeno dovoljenje, oz. priglasitev del, in predračun zemljiškoknjižni izpisek, izjavo lastnika, . da dovoli nameravana dela in najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila. ,h0 pri nakupu opreme: predračun ali račun in kupoprodajno pogodb 8. V primeru subvencioniranja obrestne mere za že odobren6., kredite, sklep banke o odobritvi kredita, in amortizacijski iiaC z izračunom realne obrestne mere. 9. O dodelitvi sredstev bodo odločali pristojni organi občinska sveta in banka. 1. Za subvencioniranje realne obrestne mere se razpisujejo sredstva v vrednosti 16.000.000 Sit. 2. Sredstva za subvencioniranje obrestne mere se dodelijo za naslednje namene: I. - nakup, graditev in adaptacijo poslovnih prostorov za potrebe drobnega gospodarstva in turizma - pridobitev in posodobitev turističnih kapacitet - nakup opreme za turistične sobe - nakup opreme za gostinsko dejavnost - zagonska sredstva za začetek opravljanja gostinske in turistične dejavnosti - ureditev okolice turističnih in gostinskih objektov - pospeševanje kmečkega turizma II. gradnjo in adaptacijo hlevov notranjo opremo gospodarskih poslopij obnovo fasad kmečkih gospodarstev Za dopolnilne dejavnosti na kmetijah: sušilne naprave in strojna oprema predelava mleka, mesa, sadja predelava volne žaganje in razrez lesa 3. Za posojilo lahko zaprosijo: - samostojni podjetniki - podjetja v zasebni in mešani lasti - občani, ki so pri pristojnemu sodišču vložili vlogo za vpis družbe v sodni register oz. pri organu za javne prihodke vlogo za priglasitev za samostojnega podjetnika posameznika - občani, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in jim kmečki turizem pomeni dopolnilno dejavnost na kmetiji - občani, ki samostojno opravljajo kmetijsko dejavnost - sedež prosilca mora biti na območju občine Kranjska Gora. 4. Posojila se dodeljujejo z najdaljšo dobo vračanja 5 let, za obratna sredstva pa do 1 teta. 5. Realna obrestna mera za posojila znaša 6%, ob upoštevanju devizne klavzule. Posojilojemalec bo sklenil z banko individualno pogodbo, v kateri bodo opredeljene pravice io obveznosti med banko in posameznimi posojilojemalci ter morajo biti v skladu s pogoji razpisa in pogodbo sklenjeno med občino in banko. Prosilec lahko pridobi za posamezni projekt največ do 60 % predračunske vrednosti investicije. Ostali pogoji: - odplačilna doba do 5 let - obrestna mera D+6% - vračilo kredita . obročno, plačilo obresti: mesečno - poraba kredita . na osnovi priložene dokumentacije - nadomestilo za.sklenitev posla: 0,5% od zneska kredita, min 20.000 Sit V Kranjski Gori, 17.12.1996 Predsednik Odbora za . gospodarstvo, finance, obrt, podjetništvo in javna podjetj» Miro ERŽEN Obrtno Podjetje Kranj p.o. Mirka Vadnova 1 4000 Kranj objavlja prosto delovno mesto SKLADIŠČNIKA -VODENJE SKLADIŠČA za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Delo je možno nastopiti takoj. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - VI. ali V. stopnja strokovne izobrazbe trgovske stroke, tečaj za skladiščnika . - zaželene so delovne izkušnje trgovskega poslovodje ali izkušnje pri vodenju skladišča - vozniški izit B kategorije Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: Obrtno podjetje Kranj p.o. Mirka Vadnova 1, Kranj 4000. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po opravljeni izbiri. Ü mL —k jo o "O >3 3 O N« CO iS« to O zj.« z i 11 o« 3 CD o CA 3; O. CD 3 "S O CT E < C & 3 CD 3 l X" C SLE w> r> X -i ta — u w -1 o 3.3 w 3" J < C §¥*§ lla1 c o tt N«g- n«- © g" ~ r\j 3--_. p ta 1*1 O tO TJ lil O« 3 »S s < jy. ~ 2.w 3.W ® S. S • .£ TJ — ^ O CD 2. CO 0> _ to = 5» tt o £Q. a; .P 1 N ,2. C DJ CD Ç X- 3 3 © 3 < 3 2. g 00 <3 3 • CD O« "_. CD %S tt< N -{D C 3V TJ O |S CD O -o 2J m z o o z m z o z o« z m 8 r* O O« UJ m 8g> =*3 f i "5§ N W O C CD N< TJ 5' tir o« < JE. o. S S f| li w 4È o < 3 CD Š3 &| tD 3> CD 00 IS? iti lil ifl < Çfl TJ O » 55 < 03 tt &P rt C/)__/T 03 2. CD g Q) » » "C 2T tj N< cr X- ~ ?r c tO = 0^0 3 < CD < <"<_:< ÍSll TJ Ü. 67 3 JNf 1 CD 3 C 03 o, pi O. ■m l3<^ 3 CD S 9- t c 3 3 03 < ÇD ČL C c «si n 18 3 C w'o" tt tt P I* tt"3 ttf 3 CD 3TO i| H 3' o a cd 3 o 3 IS tt TJ 3 Q.O tt < ^ tt< O.« CD ttB' p> o< CD 3 ^tt o> - 1 s-3 .-• 3 C CD' g to< C g O. F3' CTŽ. B! JD O. CD CD ^.tt < 10 S < 3 " O O tt tt tt < < Ç CD 3 »lit I i'S 8. "tt tt čt 2:8 tt=• W ŠT -r 3 O^E -, 3 O tt O tttt w ÒT3- % " 0^ ?o<2-tttt tt 'ÏS·TJ ^ w < 2 M tt's'g O srifl W (fl 7? tt S o c tt 3 TJ =1 3 O S tt Í2. QTJ B: tt TJ tt X- 3 tt CO tt O 3 tt tt 1 GOSPODARSTVO UREJA: Marija Voičjak__ Petrol letos prvič prodal več kot dva milijona ton naftnih derivatov Precej bencina kupili tujci, vendar dobiček manjši kot lani Petrolovi delničarji bodo prihodnje leto dobili od 800 do 1.000 tolarjev bruto dividende na delnico. Kranj, 16. dec. - Petrol bo letos prvič prodal več dva milijona ton naftnih derivatov, kar je 14 odstotkov več kot lani. Petrol je zadržal 77- odstotni tržni delež na slovenskem naftnem trgu, kar je cilj tudi v prihodnje, še bolj pa se bo usmeril na tuje trge in prodaja na Hrvaško in v BiH naj bi imela prihodnje leto 6-odstotni delež v prometu. Na slovenski trg bo prišel Shell, nam bo to prav ali ne, kakor je na petkovi tiskovni konferenci dejal generalni direktor Franc Premk. Za gradnjo bencinskih servisov ob slovenskih avtocestah je Petrol dobil trinajst lokacij. V Petrolu letos pričakujejo 103 milijarde tolarjev prihodka, kar je realno 8 odstotkov več kot lani, načrtovana 5- do 7-odstotna rast pa bo presežena. V celotni prodaji ima skoraj 83-odstotni delež naftni ^delki, slabih 13 odstotkov Predstavlja prodaja ostalega blaga, prodaja storitev pa bo Presegla 4-odstotni delež. Dobiček za približno tretjino manjši kot lani Dobiček bo letos 30 do 40 odstotkov manjši kot lani, ko Je znašal 30 milijonov mark. Vlada je zaradi krotenja inflacije zadrževala cene naftnih derivatov, ki so bile tako letos za 10 do 15 odstotkov nižje kot v evropskih državah. Brez dvoma je bila zaradi tega Prodaja večja, najbolj se je to Poznalo na obmejnih bencinskih črpalkah. V Petrolu ocenjujejo, da so tujci letos pokupili 30 odstotkov goriva, seveda ne samo tisti, ki so bo nemara ohranjen cenovno zanimiv bencin za kupce onstran meja. Toliko lažje, ker Petrolu uspeva kupovati po nekoliko nižjih cenah, letos je bila povprečna cena za tono goriv za 20 do 50 dolarjev nižja kot v EU. Petrol namreč večino nafte dobi iz Rusijo, od koder jo dobimo 2 milijona ton. tičen. Stavka hrvaških železničarjev je Petrolu povzročila težave, dodatne količine so dobili iz Trsta in Malte, dova-žali pa so jih prek Dunaja, kar je dobavo podražilo. Petrol namreč do skladišč naftna goriva prevaža po železnici, saj se tako izogiba nevarnostim na cestah. Letos so se namreč na slovenskih cestah prevrnile tri cisterne. Kako privlačni so bencinski servisi ob avtocestah povedo "gorenjski" podatki. Petrol ima na Gorenjskem 33 bencinskih servisov, od tega štiri ob avtocesti. Ti Štirje servisi imajo tako 12-odstotni delei, bistveno večjega, kar 30-odstotnega pa v prometu. Petrol je v zadnjih treh letih zgradili 40 novih bencinskih servisov in 120 obnovil, Istrabenz je zgradil 30 novih sen'isov, Shell še nobenega. Vendar vse kale, da bomo kmalu dobili tudi Shelbve, tudi na Gorenjskem, saj ima lokacijo menda ie na Jesenicah, išče jo v Škof ji Loki in brez dvoma tudi drugod. Petrol je letos za posodobitev največjega skladišča v Zalogu pri Ljubljani, v 'Zgradnjo in posodobitev bencinskih servisov namenil 42 milijonov mark. To 40 odstotkov manj kot ^ni oziroma kot so načrta-vali, saj je letos zaslulek oziroma dobiček pri pro-ty} naftnih goriv manjši. Prihodnje leto nameravajo investirati 85 milijonov mark. prišli na dopust, veliko jih je prihajalo iz obmejnih krajev. Takšna ocena temelji na tržiš-ki izkušnji v času, ko je bil zaprt ljubeljski predor. Vlada računa, da bo prihodnje leto s podražitvijo naftnih goriv nadomestila izpad pri carinah, ki je ocenjen na 15 milijard tolarjev. Prometni davek od naftnih goriv je namreč eden glavnih proračunskih virov, Petrol ga bo letos državi plačal kar približno 70 milijard tolarjev. Naftna goriva se bodo potemtakem podražila najkasneje januarja, če ne že decembra. Če bi v celoti samo s podražitvijo naftnih goriv nadomestili izpad carin, bi se morala podražiti za približno 16 odstotkov, ker temu brez dvoma ne bo tako, saj bo država izpad nadomestila še s čim drugim, bo podražitev nižja. Direktor Premk je na vztrajno novinarsko vrtanje, kolikšna bo podražitev, dejal, da bi se maloprodajne cene bencina morale povečati za 8 do 12 odstotkov, plinskega olja pa za 12 do 15 odstotkov, da bi se približale povprečni ceni v EU. Vendar pa je vprašanje, ah bo podražitev res tolikšna, saj Irinast lokacij za bencinske servise od slovenskih avtocestah Na slovenski trg bo Shell prišel, nam bo to prav ali ne, navsezadnje se bomo od Shel-la lahko tudi marsikaj naučili, je na tiskovni konferenci dejal direktor Premk. Vse kaže, da je to stvarnost, s katero so se pri Petrolu že sprijaznili, seveda pa bodo skušali ohraniti pretežni delež na slovenskem trgu. Nove prodajne možnosti pa iščejo na trgih bivše Jugoslavije, v dogovoru z Ino bodo vstopili na hrvaški trg, z Bosno in Hercegovino trenutno potekajo razgovori, začetni pa z ZR Jugoslavijo. Petrol je za izgradnjo novih bencinskih servisov ob slovenskih avtocestah dobil trinajst lokacij, trenutno čakajo na podpis pogodbe, zgradili jih bodo do leta 2002. Pri vstopanju na tuje trge spoštujemo predpise teh držav, tako naj bo tudi pri nas, če želijo imeti pri nas bencinske servise, naj zagotovijo tudi vse potrebno za nemoteno preskrbo. To seveda pomeni ustrezna skladišča, saj je prevoz lahko problema- Prve dividende za 95 tisoč delničarjev v prvih mesecih prihodnjega leta Postopki lastninjenja potekajo v Petrolu že peto leto. Najprej so morali doreči delež države, ki je 15,63-odstoten. Nato se je zataknilo pri cenitvi, ki so jo morali ponoviti, stvari so se vlekle tudi zaradi denacionalizacijskih postopkov. Prvo soglasje so dobili lani in z javno prodajo delnic dobili 85 tisoč delničarjev, skupaj jim ima Petrol 95 tisoč. Notranji lastniki imajo 30-odstotni delež, delničarji iz javne prodaje 21-odstotnega skladi 20-odstotnega, ostanek pripada poslovnim partnerjem in delničarjem iz javne prodaje, ki so delnice kupili za gotovino. V začetku novembra so dobili drugo soglasje, nanj pa se je pritožila uslužbenka sklada za razvoj in sicer kot lastnica certifikata, ki ga ni mogla uveljaviti v celoti. V Petrolu so prepričani, da bo tudi ta zaplet kmalu mimo in da bo kmalu registriran kot delniška družba. Prvo skupščino naj bi pripravili v prvem trimesečju prihodnjega leta. Na naše vprašanje, kolišno divididendo lahko pričakujejo delničarji, je direktor Premk odgovoril, da ob 800 do 1.000 tolarjev bruto na delnico, seveda iz dobička v letih 1993, 1994 in 1995. • M. Volčjak Ljubljana, dec. - Združenje podjetnikov pri GZS je minuli četrtek podpisalo sporazum o vključitvi v Evropsko zvezo združenj malih in srednjih podjetij in kooperacijski sporazum z Nemškim zveznim združenjem za srednje gospodarstvo. Slovenija je postala sedemnajsta sekcija evropske zveze, v katero so poleg držav EU vključena tudi združenja iz srednje in vzhodnoevropskih držav. Naši podjetniki so si prek zveze odprli vrata za informativne in servisne storitve bruseljskega urada, obveščeni bodo denimo o razpisih za javna naročila v državah EU in podobno. Generalni sekretar zveze je Dieter Haerthe, ki je hkrati direktor Nemškega zveznega združenja za srednje gospodarstvo, s katerim je naše združenje podjetnikov prav tako podpisalo sporazum. V nemško združenje je vključenih več kot 40 tisoč podjetnikov in 41 njihovih združenj, v Nemčiji mala in srednja podjetja zaposlujejo 60 odstotkov delavcev. Pri nas le 25 odstotkov, zato so po Haerthejevem mnenju podjetniške možnosti še velike, pri tem pa naj ne bi v celoti povzemali nemške podjetniške zakonodaje, saj omejuje podjetniški manevrski prostor. • M.V., foto: G. Šinik. Mednarodna sociološka raziskava Kvaliteta delovnega življenja Preddvor, 13. dec. - V klubu gorenjskih direktorjev Dvor so tokrat gostili prof. dr. Veljka Rusa, ki je predstavil zelo zanimivo mednarodno sociološko raziskavo z naslovom Kvaliteta delovnega življenja. Zbrani podatki omogočajo primerjave naših podjetij s tujimi, nekatere za Sloveniji niso nič kar spodbudne, zelo denimo izstopa zastarela organizacija dela, kakršne sodobna tehnologija ne narekuje. V mednarodno raziskavo so bila vključena podjetja iz trinajstih držav zahodne in vzhodne Evrope ter Azije, primerjali so podjetja elektro elektronske industrije. V Sloveniji so bila izbrana štiri, pazljivo seveda, da ustrezno predstavljajo svojo industrijsko vejo. Med njimi je tudi eno z Gorenjske, imena firm seveda ostajajo skrivnost. Validnost podatkov je dokaj velika, saj so anketirali 6.500 delavcev. Podobna raziskava je bila opravljena že leta 1984, zato so seveda možne tudi domače primerjave razmer pred tranzicijo in ob koncu lastninjenja. Raziskava še ni bila objavljena, profesor Rus je o njej prvič spregovoril prav v klubu gorenjskih direktorjev, upajmo, da jih je navdušil za njeno publiciranje, saj na ministrstvu za znanost in tehnologijo družboslovnim raziskavam po njegovem niso naklonjeni. Zategadelj je razumljivo, da profesor Rus vseh primerjav in komentarjev še ni potegnil, slišali pa smo nekaj zelo zanimivih, več o njih bomo napisali v eni od prihodnjih številk Gorenjskega glasa. Dolžni pa smo opravičilo Marjanu Podobniku, saj smo v najavi decembrskega srečanja zapisali, da ga na novembrsko srečanje zaradi zasedenosti s povolilnimi strankarskimi dogovori ni bilo. Za njegov obisk je vladalo veliko medijsko zanimanje, kar je razumljivo, pričakovala ga je kopica novinarjev. Po pojasnilu, da bo utegnil priti le na večerjo, smo seveda odšli, saj smo vedeli, da potekajo pogajanja pomladnih strank z liberalno demokracijo. Vendar je Marjan Podobnik nato, s precej zamude, le prišel, njegov obisk pa seveda ni imel medijskega odmeva. • M.V. ^°va proizvodna linija v Medexu Odslej tudi napolitanke ^aložba, vredna 6,5 milijona mark. - 34 novih delovnih mest. !rJub,Jana, 17. decembra - V II kT" ' 17, aecel poljanskem Medexu so pretek proizvodnega programa, vedno bolj opazen pa je tudi fcònec tedna~*odprlir novo njihov do nedavno dopolnilni Jr°ttvodno linijo napolitank. V program. Tako so se že pred Podjetju, ki je na domačem trgu časom, kmalu po izgubi bivše-s* Yniln. ___ii______________~ na inooclnvnnskeoa trea. n: a jugoslovanskega trga, na icaterem so dotlej realizirali kar 70 odstotkov prodaje, odločili najprej za proizvodn sredstev prišli tudi na račun odrekanja pri plačah, ki se v štirih letih niso zvišale. Ob tem je poudaril, da z Abanko njihovo podjetje do sedaj ni poslovalo in so se nanjo obrnili, potem ko sta dve banki, pri katerih so bili komitenti več desetletij, njihov zahtevek po uuiuuii iltJJr J I-------- ——-------j j j , io piškotov po preizkušenih posojilu zavrnili, kljub temu aa recepturah italijanskih moj- Medex v vseh triinštindesetih »o i,íni? naJD0U prepoznavno febH?? h lz medu in dru8ib b« 25 Proizvodih, so z nalož-> vredno 6,5 milijona nemških W 2aS°tovi!i tudi štiriintri- g novih delovnih mest? *annii,no\° Proizvodno linijo odRank so se v Medexu H?e t na P00^^ ^ne ana-Preteini Je,P?kazala, da je vensti t 1 Piškotov na slo- públic v ^oslovanskih re- posojilom Abanke. Kot je na so Medexu ustregli, ker je ,n izdelF • Cdexu sicer med tiskovni konferenci pred sve- njihova banka ocenila, da je predstavr - medu še vedno čano otvoritvlJo nove Proiz- naložba, za katero so se odlo-desetod« t0.P?deset-do$est- vodne hniJe deJal dircktor čili, rentabilna in da s prodajo «fciotni delež celotnega Medexa Aleš Mižigoj, so do izdelkov nc bo težav • M.A. strov, nato pa še piškotov lastnih blagovnih znamk. Podjetje s 113 zaposlenimi si je denar za 6,5 milijona nemških mark vredno naložbo zagotovilo z lastnimi sredstvi in s letih obstoja ni imel nikoli blokiranega računa, posojila pa so, skupaj z obrestmi, vedno vračali v dogovorjenih rokih. Direktor Abanke Miroslav Kert je ob tem dejal, da Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, d.o.o. Predilniška cesta 16, 4290 Tržič, Slovenija tel. 064/53 571 - fax: 064/53 305 DECEMBER - MESEC BPT 15 % POPUST ZA IZDELKE BPT - novoletni in svečani prti - damastni prti, nadprti, servieti - kvalitetna posteljnina iz platna, damasta IZKORISTITE PRILOŽNOST in nas obiščite v TRGOVINI BPT na Deteljici pri Tržiču. O D o Q.T3 -sr O .p; O POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak ; NfiTšTIRIH KOLESIH TEST: ŠKODA PICK UP 1.9 D VSTOP MED PRIZNANE Češka tovarna Škoda ni potrebovala dolgo Časa, da je iz modela felicia naredila tudi dostavno različico pick up, ki je hišna tradicija že od prejšnjega modela favorit. Takšno vozilo se je namreč tudi pri Škodi izkazalo za tržno zanimivo, še posebej pa ga znajo zaradi dobre kakovosti v sorazmerju s ceno in uporabnosti, ceniti obrtniki in podjetniki. Sprednji del Škode pick up v novi izdaji, je tako kot pri prejšnjem modelu, posnetek petvratne kombilimuzine. To pomeni, da ta avtomobil sodi med dovolj sodobne in privlačne lahke dostavnike z odprtim ali pokritim tovornim prostorom. Novost, ki so jo pri Škodi prvič preizkusili prav v različici pick up, je 1,9-litrski dizelski motor matičnega koncema Volkswagen, pri Volkswagnu pa so škodi tudi nadeli svoj znak in jo uvrstili v paleto modelov caddy. Ne glede na to je škoda pick up ohranila svoje značilnosti, kar dokazuje tudi notranjost, ki so jo vzeli pri običajni felicii. Pred vozni-kovimni očmi je zato uporabna in pregledna armaturna plošča, dostopna stikala in volanski obroč, ki je tudi znan iz Volkswagnovih avtomobilov. Tudi sedeži so sposojeni pri felicii, zaradi manjše vzdolžnice potniške kabine pa je njihov pomik krajši, vendar vseeno boljši kot pri prejšnjem modelu. Ker je dizelski motor nekoliko težji od Škodinega bencinskega in ker je avtomobil namenjen prevozu tovora, so volanu pritaknili servoojače-valnik, ki bi ga bili veseli tudi lastniki drugih Škodinih avtomobilov. Škoda pick up se ne ponaša z razkošno opremo, posebej, bi bil dobrodošel merilnik vrtljajev, vendar pa je glede na svoj namen, povsem solidna predstavnica tega avtomobilskega razreda. +++uporabnost ++motorne zmogljivosti iv varčnost uvoznikov delovni prostor —naveidezna neokretnost -nevodotesnost tovornega prostora -hrup in tresljaji v potniški kabini Motor je pri hladnem zagonu značilno dizelsko hrupen in povzroča tudi nekaj več tresljajev, ko pa doseže delovno temperaturo, ni nič slabši kot v Volkswagnovih lahkih dostav-nikih. Njegova zmogljivost 64 konjskih moči povsem zadošča za 530 kilogramov tovora, ki ga je mogoče naložiti na odprt tovorni prostor, ki je lahko pokrti tudi s plastično nadgradnjo. Slednjo za slovenske potrebe izdelujejo v velenjskem Veplasu, ker je sodobnejša od tiste, ki jo ponuja tovarna, njen sprednji del pa se lepo zaključuje nad streho kabine in s tem tudi pripomore k boljšio aerodinamiki. Ob GORENJSKI '♦"^AVTO LETA 1996 Akcija Gorenjskega glasa, v kateri bralci izbirate Gorenjski avto leta 1996, vstopa v svoj drugi teden, kupček dopisnic z glasovnicami, ki prihajajo v naše uredništvo, pa se hitro veča. Tudi nagradni sklad je vsak dan bogatejši in vsi, ki boste do konca leta poslali glasovnice za enaga od petnajstih štirikolesnih kandidatov, boste udeleženi v žrebanju. Več glasovnic pomeni tudi več možnosti za nagrade, ki jih bodo tudi letos prispevali naši sponzorji, nekaj jih bo dodal tudi Gorenjski glas. Med velikim številom novih ali prenovljenih modelov, ki so jih letos predstavile avtomobilske tovarne, smo izbrali naslednjih 15 kandidatov za Gorenjski avto leta 1996: AUDI A3, CITROEN SAXÓ, FIAT MAREA, FORD FIESTA, HYUNDAI COUPE, KIA CLARUS, VOLVO S 40, MERCEDES-BENZ SLK, RENAULT MEGANE, VOLKSWAGEN SHARAN, NISSAN PRIMERA, NISSAN ALMERA, BMW SERIJA 5, ROVER 200 in SUZUKI X-90 Tisti avtomobil, ki bo prejel najvišje število glasov, bo razglašen za Gorenjski avto leta 1996. Glasovnico nalepite na dopisnico in jo skupaj z vašim naslovom pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. GLASOVNICA 3 Glasujem za:................................................................. Ime in priimek:.............................................................. Naslov:.......................................................................... PEUGEOT Izredno ugodno v decembru P 406 cenejši za 2200 DEM. V zalogi tovorna in kombinirana vozila. Ob nakupu vozil iz zaloge podarimo „ w zimske avtoplašče. AVTOHIŠA KAVČIČ, d.o.o., Milje 45, Visoko pri Kranju, tel.: 431-142 MESETAR Cene kmetijskih zemljišč Informativne oz. izhodiščne cene kmetijskih zemljišč, ki nafl jih je posredoval sodni izvedenec in cenilec za gradbeno Uj obrtno stroko ter za kmetije in kmetijska zemljišča ing. Pav? Okorn iz Škofje Loke, so koristen pripomoček pri sklepanj« kupčij med prodajalci in kupci. Poglejmo tokrat, kakšne cene (v tolarjih za kvadratni meter) so na dan 30. november veljale na območju jeseniške in kranjskogorske občine. Število točk pn bonitetnem razredu je pomembno pri plačilu odškodnine z» spremembo namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemlji^2 Bonitetni razred Njiva, int. sadovnjak * št. točk * cena Travnik, ekst. sadovnjak * št. točk * cena Škoda pick up: dobro sorazmerje med uporabnostjo in ceno. sodobni obliki pa ima nadgradnja eno samo napako in sicer ni popolnoma vodotesna. Prostornina ne povzroča težav, saj je škoda pick up z 2,4 kubičnega metra tovornega prostora pri izvedbi z nagradn-jo, povsem konkurenčen tekmec drugim avtomobilom tega razreda. Drži, da se s to škodo ne da voziti zelo hitro, toda končna hitrost 151 kilometrov na uro je vendarle dovolj prepričljiva, Velik tovorni prostor žal ni vodotesen. Diplome podiplomcem MBA Ljubljana, 13. dec • Na Ekonomski fakulteti v Ljubljani so slovesno podelili 77 svojim diplomantom magistrske in specialistične diplome, med njimi je diplome prvič prejelo tudi 26 diplomantov rednega MBA podiplomskega študija, ki poteka v Radovljici, vodi ga mag. Danijela Voljč. Na svečanosti sta spregovorila dekan fakultete prof. dr. Danijel Pucko in urednik revije Finance Peter Franki. KdRUM Koroška 35, Kranj Tel.: 064/221-164, 360-750 FOTOKOPIRNI STROJI © MINOLTA EP 70 EP 2130 EP 1050 1480 DEM 1680 DEM 3150 DEM POSEBNA PONUDBA DO KONCA LETA matrični tiskalnik NECP2X samo29.999SIT laserski tiskalnik NECLCRS660 samo 59.999SIT IN OSTALA IBM RAČUNALNIŠKA 0PRCMA. MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE. še posebej, ker je potrebno upoštevati tudi skromnost pri porabi plinskega olja. Ta čednost, če jo tako imenujemo, je nasploh domena Volkswagnovih dizelskih motorjev m s takšnim srcem je škoda pick up zagotovo pridobila na priljubljenosti in še posebej na uporabnosti. 1. 100 342,40 75 2. 90 308,00 65 3 80 273,50 55 4. 70 239,50 45 5. 60 205,00 35 6. 50 171,00 30 7. 40 137,00 25 8. 30 • 102,50 20 Bonitetni razred Pašnik točk * cena Gozdno zemljišče * št. točk * cena CENA do registracije: 1.500.000 SIT (Avtoimpex, Ljubljana) Tako so Čehi s tem korakom jasno nakazali, da nameravajo v prihodnje resno nastopati 35 30 25 20 15 10 5 119,50 102,50 85,50 68,50 51,50 34,00 17,00 32 27 22 15 12 8 4 109,50 92,50 75,00 51,50 41,50 27.50 13,50 tudi z lahkimi povečati tržno gnečo v avtomobilskem razredu. dostavniki in gnečo v tem določ3 Cena maščobne in beljakovinske enote Način oblikovanja odkupne cene kravjega mleka posebna vladna uredba. Zadnja, ki je začela veljati 1. °^ce tj bra, postopka ni spremenila, ampak je le določila nove vre dno maščobne in beljakovinske enote. Po tej uredbi je odkupno ce^ (OCP), kot velja za rejca, mogoče izračunati po posebni form OCP = M(aščobe) + B(eljakovine) + K(valiteta). . .a M(aščobe) so zmnožek cene maščobne enote in ugotovljen t deleža maščobe, B(eljakovine) zmnožek cene beljakovinske en in ugotovljenega deleža beljakovin. Kvaliteta) pa zrnj} na izhodiščne cene in odstotek povečanja oz. zmanjšanja 0^efca kakovostni razred in število somatskih celic. Izhodiščna cena n» ., s 3,7 odstotka maščob in s 3,15 odstotka beljakovin je p° \Jl podražitvi 42,06 tolarja za liter, cena maščobne enote ie 5.68toia«r za liter, cena beljakovinske enote pa 6,68 tolarja. Mleko je glede ^ število mikroorganizmov v mililitru razvrščeno v štiri razrede, ekstra razred (do 50.000 mikroorganizmov) je 5-odstotni dod» na izhodiščno ceno, za prvi razred (od 50.001 do 100.000) m» odbitka in ne dodatka, za drugi razred (od 100.001 do 400.000) jc i odstotni odbitek, za tretji razred (od 400.001 do 800.000) pa ^ odstotni odbitek. Če mleko ekstra in prvega kakovostnega razr^ vsebuje do 400.000 somatskih celic v mililitru, se cena mleka pov*5 za pet odstotkov; v primeru, da vsebuje več kot 600.000 celic, Pa more biti uvrščeno višje kot v tretji kakovostni razred. Po ure • M. Gregorič, slike B. Reya mora mleko vsebovati najmanj 2,8 odstotka beljakovin. TEHNIČNI PODATKI: lahko dostavno vozilo s pokritim tovornim prostorom. Motor: dizelski, štirivaljni, štiritaktni, vrstni, nameščen spredaj prečno, poganja prednji kolesi, 1896 ccm, 47 kW/64 KM, petstopenjski ročni menjalnik. Mere: d. 4115 mm, š. 1635 mm, v. 1890 mm, tovorni prostor 2,4 m3, dovoljena obtežitev 530 kg. Najvišja hitrost: 151 km/h, pospešek od 0 do 100 km/ h: 16,5 s. Poraba goriva na testu: 7,21. PREŠA, d.o.o., Cerklje, tel. 422-522 Novoletno znižanje cen rabljenih vozil Znamka vozila leto izdelave Stara cena Nova cena cca DEM TRAFIC Povišan 1993 1.684.495,0/ 1.604.281,00 17.825 TRAFIC Furaon 1994 1.734.276,60 1.651.692,00 18.350 LAGUNA BREAK 2.0 1995 3.084.1231,00 2.937.260,00 32.600 LAGUNA 1.8 RT 1995 2.687.285,00 2.559.300,00 28.430 R19 1.4 RT5v 1994 1.614.iM8,10 1.537.922,00 17.080 R19 1.4 RT5v 1993 1.493^876,00 1.422.739,00 15.800 R19 VChamade GTS 1990 976.815,00 930.300,00 10.330 AX ALLURE 1.1 1993 072.735,50 926.415,00 10.300 FORD FIESTA D 1991 /982.861,00 936.058,00 10.400 TIPO 1.4 IE 1993 /.196.160,00 1.139.200,00 12.800 Možen ugoden kredit, vozila so servisirana In tehnično brezhibna- NOVO V ŠKOFJI LOKI! NOVO V ŠKOFJI LOKI TRGOVINA UGODNIH NAKUPOV novamikomova trgovina OBSOrv nasproti kašcb je edina v škofji loki, ki vam ponuja Živila po trajno najnižjih cenah- dodatni prihranek ■ vašemu proračunu so še količinski „„ popusti in supep ugodne cene akcuskih prodaj. velik parkirni prostor, možna dostava Z vozičkom do avtomobila. DEL. ČAS: DELAVNIK OD 9.-18. URE SOBOTA: OD 8.-13. URE KUPITE IN PRIHRANITE VREME Vremenoslovci nam za danes napovedujejo oblačno vreme z meglo po nižinah. Občasno bo tudi rostia. Temperature bodo med 1 in 6 stopninj C. V sredo in četrtek ne bo večje spremembe vremena. LUNINE SPREMEMBE Danes bo (je) prvi krajec nastopil ob 10.31, kar po Herschlovem vremenskem ključu napoveduje mrzlo vreme z mrzlim vetrom. AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN GORENJSKE TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ GLASBENIKI MESECA pripravlja UROŠ ŠPEHAR 4FUN Pilot brez kril ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE No, pa dajmo takole. Prejšnjikrat smo tule objavili starejšo razglednico, na kateri je bila neka koča. Vendar na naše vprašanje, katera je nismo prejeli pravilnega odgovora, zato sliko objavljamo še enkrat. Res so si planinske koče med seboj zelo podobne, vendar stoji ta, ki je na sliki blizu nekega rnesta na severovzhodu Gorenjske in le nekoliko spominja na kočo na vrhu gore blizu nekega drugega gorenjskega mesta, ki pa se nahaja nekoliko južneje. Torej sliko objavljamo še enkrat in upamo, da bo tokrat sreče kaj več. Odgovore pošljite do petka, 20. decembra, na naš naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Pet pravilnih in izžrebanih odgovorov bo prejelo nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev. Prejšnjič smo pod naš drobnogled vzeli Karmen, tokrat pa je tako na vrsto prišel še Dejan. Če bi bilo vse tako, kot si je v svoji mladosti zamislil Dejan, skupine 4 FUN dandanes verjetno ne bi bilo. Kot pilot bi letal z enega kontinenta na drugega in za glasbo bi mu ostalo bolj malo časa. Tako pa... ...ga je nekega dne zamikalo vrtenje plošč v diskotekah, postal je disc jockey in kar štiri leta je zadovoljeval želje plesa željnih obiskovalcev mnogih slovenskih diskotek. Ko so se na naši glasbeni sceni pojavile prve dance zasedbe je porabil precej svoje energije in ustanovil skupino 4FUN. Sledil je prvi uspeh Najina ljubezen, štirje Člani skupine so veliko nastopali tako na koncertih kot tudi radijskih kot tudi televizijskih postajah. Njegovo življenje je tako v veliki meri zaznamovala glasba kar najširšega spektra. Prednost seveda daje Discu in Technu, glasbi, ki se sicer dandanes vrti na plesiščih. Med motivi za ustanovitev 4 Funa je prevladovala predvsem želja, da poleg miksan-j a velikih imen poslušalcem oziroma plesalcem ponudi tudi nekaj svojega. In to mu je seveda uspelo. Tako s prvo zasedbo kot tudi zadnjo, v kateri se poleg dveh plesalcev na odru resda po- javljarta sama s Karmen, kljub temu pa za projektom stoji cela skupina profesionalcev. Na njegovih ramenih oziroma prstih pa slonijo klaviature, ritmično govorjenje in pa organizacija. Toliko za danes, že v petek sledi o naših tokratnih glasbenikih meseca daljša reportaža, do takrat pa nasvidenje. GORENJSKI GLAS IN GORENJSKA TELEVIZIJA KRANJ GLASBENIKI MESECA - KUPON Moje vprašanje za 4 FUN: Ime in priimek: Naslov: Pošta: Izpolnjene kupone pošljite na naslov Gorenjski glas, p.p. 124, 4001 Kranj Marsikateri novi in stari občini je "crknil" proračun ie septembra. Že septembra so z grozno grozo občinski uradniki opazili rdeče številke v občinski kasi in živčno začeli viti roke: jejmene, kaj bo, občinska kosa je prazna! Ne bi zdaj razpletali, kako draga je občinska uprava z županom vred. Birokracija je birokracija in sama sebe hrani - kar pomeni, da veselo živi in se razvija. Če v Ljubljani odprejo nov prepo-trebni državni urad in si izmislijo prepotrebno statistiko, recimo, se takojci vzpostavi tozadevna terenska mrela na lokalnih ravneh. Enako bo, ko se bomo prišle-Pali v Evropsko skupnost: evro domačih uradnikov, kot Pravi pronicljivi ekonomist Jože Mencinger, nam bo mrgolelo. Kje so časi, ko je bil zadosti en poklicni občinski tajnik pa en amaterski Župan, pa je vse štimalo. Danes nič ne štima, pa nas Je Še pa še.. Če torej crkne proračun, je treba nekje vzeti. Ne moreš vzeti tam, kjer ni, ampak tam, kjer je. Je pa vedno bilo in bo v Žepih preljubih občanov ali davkoplačevalcev. Zdaj mu iztisneš en krajcar iz žepa, Zdaj drugega, pa se bomo nekako pretolkli skozi bridki cas proračunskih lukenj in deficitov. Najbolj nazorno so izvirno metodo krpanja občinskih Proračunskih lukenj v nekaterih občinah nakazali s po- biranjem parkirnin. Pod parolo: vse za čisto okolje in krajevni blagor so pobirali parkirnine za vsakim leskovim grmom in za vsakega četrt metra asfalta. Kapnilo je malo, a kar je, je bilo bolje kot nič. Občinske blagajne pa so kot brezno brez dna, zato si je treba izmisliti tudi še kaj drugega. Pravzaprav ni treba občinske blagajne, z obema rokama planile po taksi ali pristojbini za - reklamne table. To so tiste table, ki jih postavljajo oštirji pted svoje lokale in vabijo v svoje bifejčke, penziončke, gostilne, hotelčke... Kar mrgoli jih, če se le malo ozrete okoli sebe. Ker evidence vseh teh tabel ni, so občine na teren poslale Tema tedna Glosa Oskubljene goske Ni daleč dan, ko se bodo po občinah spomnili, da je treba obdavčiti tudi table: Pozor, hud pes ali Ne bodi tak kot moja krava, ki hodi tam, kjer rase trava... biti nič kaj inovativen: "še kaj drugega" so vedno takse in davki, taki ali drugačni. Naj bodo takse in davki še tako za lase privlečeni, narod je še vedno bogaboječ: cesarju, kar je cesarjevega, čeprav bi zahteval takso za luft ali meglo. Nekatere občine so v hudi finančni stiski, ki zeva iz izvidnico: referente, ki so, takole, od oka, izmerili, koliko metrov table merijo v dolžino in širino in koliko jih vsak oštir ali drug privatnik, magari šivilja ali čevljar, ima. Navada ■ planimo po tablah -se je že hudo razpasla in je začela razgrajati domala po vseh občinah. Sledile so odločbe: plačaj, ljubček, toliko in toliko za tvojo reklamno tablo. Jasno -zneski so krepko poskočili in kdor se je pritožil, so ga klofnili: mar misliš, da se v tej državi zastonj reklamira in zastonj živi? Pardon - dve majhni sitnosti sta. Pod prvič: zakon izrecno določa, da mora imeli vsak zasebnik, vsak tako imenovani s.p. ali samostojni podjetnik, napis, ki označuje njegovo dejavnost in njegov delovni čas. Po zakonu torej tablo privatnik mora imeti in v tem smislu to ni njegova kaprica, ampak zakonska obveznost. Velika uganka je torej, če je obdavčitev take table sploh zakonita. Pod drugič: obdavčili so vse table, kjer piše: Jest, Tapata, vas vabim v moj, Tapata, penzion... Vse, ne glede na to ali stojijo na občinski ali na Tapata privatni zemlji. Po pameti vsak lahko postavi na svoji zemlji tablo, kakršnokoli hoče. Če pa jo na občinski zemlji, naj pa plača tisto slavno takso. Po tej logiki, ki jo zganjajo občine, bi bile obdavčljive tudi table na zasebni zemlji z napisi: Pozor, hud pes ali Ne bodi tak kot moja krava, ki hodi tam, kjer rase trava.. Bolj nas bodo zvito obdavčevali, bolj se bomo zavedali pregovora: "Kaj je obdavčite^? Obdavčitev pomeni oskubiti gos, ne da bi se zavedala, da je izgubila perje..." • D. Sedej ZANIMIV JE TA SVBT ptiprtviji Dejítt Bpilo CD (Compost Disc) je laserska plošča, ki je izpodrinila gramofonsko. Razvoj računalnika je omogočil digitalni zapis zvokov, ki vsak zvočni pojav spremeni v številčne vrednosti. Mikroskopska singalna sled vse številčne vrednosti zbira v kovinski plošči, ki jih razbere laserski žarek (brez dotika s ploščo). Singalne sledi ene CD vsebujejo okrog 5 milijard informacij. Plošča je posneta le na eni strani, vsebuje pa vzporedno 20.000 sledi (100-krat več kot LP plošča). Dolžina sledi pa je okoli 25 kilometrov. Hitrost ni konstantna, ampak postaja od znotraj, kjer začenja odjem, navzven počasnejša. TOPILO je tekočina, v kateri se druge snovi raztapljajo. Pri tem nastanejo raztopine. Najpomembnejše topilo je voda, veliko pa se uporabljajo tudi organska topila, kot naprimer etanol, kloroform in toluen. Snovi se v nekaterih topilih raztapljajo, v drugih ne. ŠIFRA: OH, TA LJUBEZEN Sem vdovec, pri 54 letih sem se strašno zaljubil. Kaj naj storim, da bom obdržal to edino v mojem življenju tako lepo ljubezen. Velikokrat se sprašujem, ali mi bo dano, da se odselim k njej. Prosim vas, da mi čimprej odgovorite, da najdem svoj notranji mir. Zahvaljujemo se vam za pismo in obenem pozivamo vse, ki niste več med najmlajšimi, da nam pišete in poveste svoje občutke, svoja čustva in strahove. Torej, oglasite se. Dragi simpatični gospod, prav veseli me, da vas je končno obiskala sreča, mislim, tista prava velika ljubezen. Spoznala sta se na dokaj nenavaden način, v začetku se niste sploh zavedali, kam vas bo to poznanstvo pripeljalo. Vesela sem tudi, da ste tako dolgo potrpežljivo čakali, v prihodnje vidim kar nekaj težav glede vajinega skupnega življenja. Te težave izhajajo bolj z njene strani, kot z vaše, saj ne more svojega življenja zapeljati na tir, kakršnega sama želi. Opaznih je kar nekaj omejitev. Zavedati se morate, da ji morate trdno stati ob strani s svojo ljubeznijo in s tem tudi dokazati, da boste na njeni strani tudi v hudih trenutkih. Na njeni strani je tudi mnogo neiskrenih odnosov, tega se mora zavedati in tudi boriti proti temu. Vsekakor pa vam dama tudi vrača vaša čustva, pa čeravno ima kar nekaj negativnih in grenkih izkušenj s strani moškega spola. Izkazovati ji morate veliko nežnost, svoja čustva se morate naučiti tudi izraziti z besedami, kar je pri vas nekaj novega. Skratka, čez nekaj časa sami sebe ne boste več spoznali. Izkoristite te ugodne planetarne energije in uživajte v življenju, ki stoji pred vami, saj si to tudi zaslužite... KUPON ARION ODGOVARJA Rojstni datum:.................................Ura in minuta rojstva:.................. Kraj rojstva:............................................................................................ Ime, priimek in naslov (če ne želite, vam teh podatkov ni treba sporočiti): Kupone pošljite na GORENJSKI GLAS, p.p. 124,4001 Kranj, Zoisova 1. ASTROLOGIJA PREROKOVANJE POSREDOVALNICA ZA STIKE 090-42-64 I 090-42-66 ARION ITD, CANKARJEVA 8, CELJE 8:063/481-891 CENA 1 MIN -156 SIT ARION UD, CANKARJEVA 8, CELJE B: 063/481-891 CENA 1 MIN -156 SIT Jubilej Obzorja v Železnikih Železniki, 16. decembra - Kot smo že napovedali, bo ansambel Obzorje imel slovesni koncert ob 15-letnici obstoja v soboto, 21. decembra, in v nedeljo, 22. decembra, v kinodvorani v Železnikih. Sicer pa bo to tudi tradicionalni božično novoletni koncert ansambla. Tokrat se bo ansambel predstavil z nekaterimi uspešnicami, z njim pa bodo tudi Jože Burnik, Miha Dovžan, humorista in plesalki. Že vseh petnajst let sta člana ansambla Janez Triler (vokal, klaviature) iz Železnikov in Vane Triler (harmonikar in vodja ansambla) s Praprotna. V ansamblu pa so še: Mojca Rakovec (vokal) s Praprotna, Branko Zupane (klarinet, saksofon, vokal) iz Škofje Loke in France Čufar (bariton, baskitara, vokal) iz Železnikov. Od maja letos pa sta nova v ansamblu kitarist (in vokal) Branko Kuharic iz Ljubljane in trobentar (in vokal) Velimir Piskač iz Škofje Loke. V soboto, 21. decembra, bo imel ansambel koncerta ob 17. m 20. uri, v nedeljo, 22. decembra, pa ob 14. uri. Po novem letu okrog sredine januarja pa bo ansambel Obzorje prav tako tradicionalno nastopil tudi v Besnici. • A. Žalar SREDA, 18. DECEMBRA 1996 TVS 1 9.30 Videostrani fl.40 Karaoke, ponovitev 10.40 Otroka gozdne jagode, norveška nadaljevanka 11.00 Roka ročka, ponovitev 11.40 Cousteau ponovno odkriva svet, ponovitev 1/12 dela francoske dokumentarne serije 12.30 Slovenski ljudski plesi: Med Muto in Pernicami, ponovitev 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.30 Zgodbe iz školjke 14.05 Videostrani 14.15 Dlan v dlani 14.30 Omizje, ponovitev 15.55 Slovenski utrinki 16.20 Ljudje in zemlja, ponovitev 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Pod klobukom, mladinska oddaja 18.00 Po Slovenij 18.40 Otrokom za praznike 18.50 Kolo sreče, TV igrica 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 20.00 V žarišču 20.25 Film tedna: V soju lune, italijanski barvni film 21.55 Dnevnik 3 22.30 Sova Umor, je napisala, ameriška nanizanka Caroline v velemestu, ponovitev ameriške humoristične nanizanke 23.35 Videostrani TVS 2 8.00 Poslovna borza 8.10 V žarišču 8.30 Oči kritike, ponovitev 9.20 Ger-trud, ponovitev danskega čb filma 11.10 Košček nebes, ponovitev ameriškega barvnega filma 12.40 Homo turisticus, ponovitev 13.10 Svet poroča, ponovitev 13.40 V slogi je moč, ponovitev avstralske nanizanke 14.05 Umor 1. stopnje, ponovitev ameriške nadaljevanke 14.50 Sova, ponovitev 17.00 Šolska TV; Hlapci, posnetek predstave SNG Drama 19.05 Caroline v velemestu, ameriška humoristična nanizanka 19.30 V slogi je moč, avstralska humoristična nanizanka 20.00 Kvalifikacije za EP v košarki: Slovenija - Makedonija, prenos iz Šoštanja 21.40 Svet na zaslonu 22.30 Koncert orkestra Slovenske filharmonije 23.15 Košarka NBA: Los Angeles -Chicago, posnetek iz Los Angelesa TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 7.00 Video strani 10.10 Risanke 10.40 Rajska obala 11.15 Oprah Show 11.20 Očka major 12.45 Nora hiša 13.10 Cooperjeva druščina, ponovitev 13.35 Princ z Bel Aira 14.00 Bergerac 15.00 Dannyjeve zvezde, ponovitev 16.00 Oprah show, gostja oddaje Demi moore 16.50 Drzni in lepi, ponovitev 18. dela 17.15 Drzni in lepi, 24. del 17.45 Rajska obala, avstralska nanizanka 18.10 Očka major, ameriška humoristična nanizanka 18.40 Nora hiša, ameriška humoristična nanizanka 19.05 Družinske zadeve, ameriška humoristična nanizanka 19.35 Cooperjeva druščina, ameriška humoristična nanizanka 20.00 Novi princ z Bel Aira, ameriška humoristična nanizanka 20.30 Osumljeni, ameriška nadaljevanka 21.15 Klic dolžnosti, ameriška nanizanka 22.10 Smith in Jones, ameriška nanizanka 22.45 Alo, alo, angleška humoristična nanizanka 23.20 Vojak naj bo, 5. del nadaljevanke 0.20 S kamero na potepu, dokumentarna oddaja 1.00 TV prodaja 1.20 Video strani POPTV 7.00 Dobro Jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, ponovitev 11.00 Nevarni Havaji, ponovitev 2. dela ameriške nanizanke 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev ameriške nanizanke 13.00 Radovedna Nancy, ponovitev 13.30 Newyorska policija, ameriška nanizanka 14.30 Ograje našega mesta, ponovitev ameriške nanizanke 15.30 POP 30 16.00 Mulcil, ameriška nanizanka 16.30 San- ta Barbara, nadaljevanka 17.30 Obalna straža, ameriška nanizanka 18.30 POP kviz 19.00 Na zdravje!, ameriška humoristična nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Parada zvezd: Zgodba iz Los Angelesa, ameriški barvni film; Steve Martin, Victoria Tennant 22.00 M.A.S.H., ameriška nanizanka 22.30 Obraz tedna 23.30 Nevarni Havaji, ameriška nanizanka 0.30 Tajna služba, 17. del ameriške nanizanke 1.30 24 ur, ponovitev 2.00 POP, ponovitev TV 3 9.30 Dnevnik, ponovitev 9.45 Klicaj dneva 10.00 Video kolaž 12.00 Družinski studio 15.30 Živali, ponovitev 16.00 TV noč: Vera in čas 17.00 TV prodaja 17.30 Poročila 17.35 Gimnazija v Alpah 18.00 Pot v Avonleo 19.00 Dnevnik 19.15 Klicaj dneva 20.00 TV kviz 21.30 TV noč: Razglednica 22.30 TV dnevnik 22.45 Glava družine, 3. del 23.45 TV prodaja 0.15 Video kolaž HTV1 11.00 Hrvaški likovni ustvarjalci 11.30 Otroški program 12.00 Poročila 12.20 Ljubezenske vezi, španska nadaljevanka 13.05 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 13.50 Dnevnik 13.55 Izobraževalni program 14.25 Otroški program 14.55 Don Coyote, nadaljevanka 15.20 Ljubezen ne pozna pravil 15.50 Poročila 16.00 Dober dan 17.00 Trenutek spoznanja 17.30 Oddaja o šolstvu 18.05 Kolo sreče 18.35 Danes v saboru 19.05 Loto 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Poslovni klub 20.45 Živa resnica 21.20 Tujci v Evropi, dokumentarna serija 22.15 Opazovalne točke 22.50 V območju somraka, ameriška nanizanka 23.15 Poročila HTV2 14.00 TV koledar 14.10 Stranski učinki, ponovitev 14.55 Črno-belo v barvah, ponovitev 17.55 Smogovci, hrvaška nanizanka 18.25 Risanka 18.35 Hugo 19.00 Divje srce, ameriška serija 19.30 Dnevnik 20.15 Katinka, danski barvni film 22.00 Spomini Sherlocka Holme-sa, angleška nanizanka 23.00 Stik AVSTRIJA 1 15.45 Vesoljska ladja Enterprise, ameriška zf serija 16.30 A-team 17.15 Vsi pod isto streho 17.40 Kdo je šef? 18.05 Polna hiša, ameriška humoristična serija 18.30 Sam svoj mojster 19.00 Roseanne 19.30 Čas v sliki/Kultura 20.00 šport 20.15 Poslednji mohika-nec, ameriški pustolovski film; Daniel Dey-Lewis, Madeleine Stowe 22.00 Pogledi od strani 21.50 V bliskovki čustev, 2., zadnji del ameriške TV drame po romanu Judith Krantz 23.45 Cas v sliki 23.55 Faust, nemška kriminalistična serija 0.55 Goodbye in amen, italijanska politična kriminalka 2.30 Čas v sliki 2, ponovitev 3.05 Schiejok, ponovitev 4.05 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 čas v sliki 9.05 Schiejok 10.05 Vreme 10.15 Bogati in lepi 11.05 Zvezna dežela danes 12.00 Čas v sliki 12.10 Skrivnosti ledenega forovja, ponovitev dokumentarnega filma 13.00 čas v sliki 13.10 Na prizorišču 13.45 Santa Barbara, serija 14.30 Moselbrock; Priznanje 15.15 Bogati in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 18.50 Klic v sili 144 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.15 Help TV 22.00 Čas v sliki 22.30 Po dolgem in počez,; tema večera: Poslanstvo 0.55 Motiti se je človešpko, ameriška komedija 2.20 Pogledi od strani, ponovitev 2.25 Santa Barbara 3.10 Moselbruck 4.00 Edouard, lomilec src, francoska komedija 5.35 Čas kulture TUDI DRUGJE JE LEPO Prijeten zimski pozdrav pošiljamo po valovih RT vsak četrtek prav tako pošiljamo decembrski pozdrav tudi med vrsticami Gorenjskega glasa. Z decembrom ste gotovo že spoznali moj stari glas tudi po radijskih valovih RT. Naša oddaja poteka Že eno leto in po vaši pošti sodeč bomo nadaljevali Še naslednje leto, saj je ostalo še mnogo neodkritih krajev. Bliža se novo leto, kar se pozna tudi po širni domovini. Nekje se že svetlikajo smreke, stalni običaji so tudi oživeli. Mi pa pravimo, prav je, da spoznamo kaj novega in da preživimo čas karseda prijetno. V prejšnjem tednu smo potovali po ApaŠkem polju, danes pa se ustavimo v Gornji Radgoni. Razvila se je na desnem bregu Mure pod Grajskim gričem, ob obrobju Slovenskih goric med Apaškim in Radenskim poljem. Kraj je bil in ostal tržno središče za kmetijske in vinske pridelke. Slavi po svoji zlato rumeni penini. V muzeju Radgona si lahko ogledate etnološko zbirko in predmete iz l. 1918 in NOB. Šele I 1907 je postala Gornja Radgona trg in mestno naselje 1952 1. Staro vinsko izročilo je spodbudilo Alojza Klenoška, da je 1. 1852 začel izdelovati peneče se vino, švicarski priseljenec Clotar Bourier pa je 1. 1882 začel izdelovati Šampanjec na francoski način. Kulturno dediščino (Radgonski grad, cerkev sv. Petra (1813), Stari Špital, posebnost naj debelejša in ena najstarejših trt v Sloveniji (obseg me v višini 40 - 72 cm). DO KONCA LETA ZBIRAMO PREDLOGE! Janja Budič TELE-TV KRANJ ... Videostrani 15.45 Test slika 15.55 TV napovednik, TV kažipot 16.00 Vklop: 21. seja sveta mestne občine Kranj (prvi prenos iz dvorane št. 14 MOK v živo do 19.05) 19.05 EPP blok -1 19.10 Poročila Gorenjske 377. 19.25 Vklop: 21. seja sveta mestne občine Kranj (nadaljevanje prenosa iz dvorane MOK v živo do 20.05) 20.05 EPP blok - 2 20.10 Poslovno srečanje trgovskega podjetja Merkur d.d. in PPC Gorenjski sejem 20.17 PPC Gorenjski sejem v letu 1996 20.32 Župan z vami: Občina Tržič - župan Pavle Rupar (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56, voditeljica: Beti Vaiič) 21.10 Poročila Gorenjske 377. 21.25 EPP blok - 3 21.30 Strel - oddaja o rocku in mlade po srcu (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56, voditelj: Filip Kocijančič) 22.40 Top spot 22.45 Poročila Gorenjske 377. 23.00 Z vami smo bili... nasvidenje 23.01 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.02 Videostrani LOKA TV ... Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 90 let telovadbe in športa v Škofji Loki - slavnostna akademija ATM TV KR. GORA ... Videostrani... 18.15 Napovednik 18.18 EPP blok 18.20 Kronika tedna, ponovitev 18.46 Čebelica Maja 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 21.00 Videostrani TVŠIŠKA RTRŽ1Č Oddajamo od 13.30 do 19.00 na 88,9 , in 95,0 Mhz UKV stereo. ' Radijski Juke box bomo zavrteli kmalu po začetku oglašanja. Spremljali in komentirali bomo ob 15:30 in posvetili pozornost tudi kulturnim dogodkom. Zunanjepolitičnim dogodkom so namenjena Poročila radia Deutsche Welle, v katerih prenos se bomo vključili ob 16:30. Ob 16:45 Govorimo o filmu, oddajo pa nadgradimo z mini kino kvizom. Ob 17:45 vas seznanjamo z novostmi, najsi bo na križnem trgu, ali pa kar v čitalnici dr. Toneta Pretnarja. Po Glasbeni sceni pa se bomo sprehodili ob 18:25. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 10.00 Glasbena oddaja 10.30 Domače novice 11.00 Glasbena oddaja 12.00 BBC, osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Zdravnikov nasvet 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice 17.00 Občinski tednik - občina Jesenice 18.00 Elanov športni semafor 18.30 Domače novice, pogled v jutrišnji dan 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila 20.00 "Deprivilegirani" - oddaja 4. mreže R SORA ... Videostrani 20.00 Napoved sporeda 20.05 Večer z BIOHIRONOM (Emil Kušec) - kontaktna oddaja 21.30 Ananda - iz cikla predavanja v Ljubljani (1. del) 22.30 Napoved sporeda za četrtek 22.35 Video strani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program: Mladi vedež 19.25 Top spot 19.30 TV prodaja 19.35 Spored 20.00 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Skriti gost, v živo; Odkrijte, kdo je z nami v studiu 21.30 Torkova vroča linija, ponovitev 22.35 Kronika, ponovitev 22.55 Top spot 23.00 TV prodaja 23.05 Video strani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.30 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 9.50 ÉPP 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.00 Novinarski prispevek 11.20 Novinarski prispevek 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40' Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Novinarski prispevek 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Ginekolog svetuje 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Parnas z Markom Črtaličem 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin" 700 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.15 Ponovitev jugranjega pozdrava 8.30 Božično novoletna voščila 9.35 Kuhajte z nami 10.00 Servisne informacije 10.30 Božično-novoletna voščila 12.00 BBC - novice 12.30 Igra besed 13.45 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi 14.50 Borza 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija16.30 Božično-novoletna voščila 18.00 Vrtiljak želja 19.30 Božično-novoletna voščila 20.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 10.30 Dve tri o zdravstvu 11.00 Opoldanski program 11.15 Tema dopoldneva 12.30 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 13.55 Pasji radio 14.00 Mali oglasi poslušalcev 14.30 Hello again 15.30 Dogodki in odmevi Ras 16.00 Popoldanski program 16.20 Spoznajmo se + uganka 16.40 Črna kronika 16.55 Naj naj pesmi 17.30 Popoldanski pogovor 18.00 Glasovanje za popevko naj naj 18.15 RGL-ov odsev dneva, osr. informatvina oddaja 18.30 Glasovanje za naj naj pesem 19.25 Vreme 19.55 Slovo ekipe 20.00 Horizonti zavesti, oddaja o drugačnosti (Mohorič in Zagajšek) 21.00 Novi svet + založba Quatro, pripravlja M. Jeršek 22.00 Največje radosti življenja - Alenka Sivka 23.00 Camera Obscura, Zlato Kreč R OGNJIŠČE 5.30 • 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 10.15 Mali oglasi 11.10 Svetovanje 12.05 Pop. inf. oddaja 16.05 čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Pogovor o... 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.35 Klic dobrote oz. Luč v temi oz. Prijateljstvo bolnih... 21.35 Radijski roman 22.00-5.30 Nočni glasbeni program TA DOBRIH 10 RADIA TRZIC oddaja slovenske zabavne glasbe z gosli in nagradami - vsako soboto ob pol treh na frekvencah 88,9 in 95 MHz Sredi veselega decembra vam pošiljamo vesele pozdrave tudi iz oddaje Ta dobr'h 10. Še vedno jo pripravljamo sami veseli ljudje, za vse tiste z enakimi lastnostmi. Veselo sporočamo, da smo gostili FOTO TRGOVINO ČEBRON IZ TRŽIČA (tel. 50-295), ta pa bo razveselila dva domačina: Andreja Pivka in Franca Pravst, oba iz Tržiča. Čestitramo! Samo za vas sta se trudila veseljaka Tomaž in Mojca. P.S.: Svetujemo "temeljit" premislek in "pravo" odločitev! Kupone oddajte do 21. 12. na naslov: Radio Tržič, Balos 4, Tržič, in upajte, upajte... LESTVICA TA DOBR'H 10: 1. GIMME 5 - Tih deževen dan (2) 2. DON JUAN - Rad bi ti rekel nekaj lepega (2) 3. PTUJSKIH 5 - Ne ubijajte me (4) 4. ZORAN PREDIN in ŠUKAR - Mentol bombon (3) 5. MARJAN ZGONC - če je ljubezen iskrena (3) 6. NAPOLEON - Bodi moja (novost) 7. LAČNI FRANC - Zadnja večerja (novost) 8. CORADO in BRENDI - Reci ji (novost) 9. SIMONA WEISS in WERNER - Ostala bova skupaj (novost) 10. 4 FUN - Zate KUPON TA DOBR'H 10 Glasujem za: Moj predlog: Moj naslov: KINO CENTER amer. ris. NOTREDAMSKI ZVONAR ob 16. in 18. uri, amer. futur, akcij, pust. film POBEG IZ LOS ANGELESA ob 20. uri STORŽIČ amer. rom. kom. NA VSE ALI NIČ pb 16., 18.30 in 21. uri ŽELEZAR amer. kom. TRČENI PROFESOR ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. film ŠTIRI SOBE ob 18. in 20. uri RADOVLJICA Linhartova dvorana - Javna radijska oddaja Quo Vadiš ob 19. uri ČETRTEK, 19. DECEMBRA 1996 10.00 Videostrani 10.20 Sneguljčica, posnetek gledališke predstave 11.05 Ljubezen in slaba riba, drama 11.30 Pustolovščine in odkritja, ponovitev italijanske dokumentarne serije 12.00 Po domače, ponovitev 13.00 Poročila 15.00 Ponovitve: Svet na zaslonu 15.50 Poljska po zmagi 17.00 Tv dnevnik 17.10 Delfi in prijatelji, španska risana nanizanka 17.35 Hugo, TV igrica 18.00 Po Sloveniji 18.30 Dodojeve dogodivščine 18.35 Otrokom za praznike, 4. oddaja 18.50 Kolo sreče, igrica 19.30 TV dnevnik 19.50 Šport 20.00 V žarišču 21.15 Zlata šestdeseta slovenske popevke: Nostalgija z avtorji: Mojmir Sepe 22.25 Dnevnik 3 22.50 Poslovna borza 23.05 Sova Umor, je napisala, ameriška nanizanka 23.50 Ellen Cleghorne, ponovitev ameriške humoristične nanizanke 0.15 Videostrani TVS 2 9.00 Euronews 10.50 Šolska TV 12.55 V žarišču, ponovitev 13.15 Kvalifikacije za EP v košarki: Slovenija - Makedonija, posnetek 14.40 Zadnja želja, angleška drama 16.10 V slogi je moč, ponovitev avstralske nanizanke 16.35 Sodnikova žena, ponovitev španske nadaljevanke 17.25 Sova; Umor, je napisala 18.15 Karin in Ari, francoska nanizanka 18.40 Korenine slovenske lipe: Barbana - drugačna podoba romanja, 11. oddaja 19.00 Elien Cleghorne, ameriška humoristična nanizanka 19.30 V slogi je moč, avstralska humoristična nanizanka 20.00 Angel, varuh moj, 4/13 del ameriške nanizanke 20.45 Zanigrad - Skice zapuščene vasi, slovenski dokumentarni film 21.40 Pisave 22.30 Slovenski jazz iz Jazz kluba Gajo 23.10 Euronews KANALA 7.00 Video strani 10.10 Risanka 10.40 Rajska obala 11.05 Oprah show 11.50 Alo, alo 12.20 Očka major 12.45 Nora hiša 13.10 Cooperjeva druščina 13.35 Novi princ z Bel Aira, ponovitev 14.00 Vojak naj bo 16.00 Oprah show: Gostja oddaje bo Patti la Belle 16.50 Drzni in lepi, ponovitev 24. dela 17.15 Drzni in lepi, 25. del ameriške nadaljevanka 17.45 Rajska obala, avstralska nanizanka 18.10 Očka major, ameriška humoristična nanizanka 18.40 Nora hiša, ameriška humoristična nanizanka 19.05 Družinske zadeve, ameriška humoristična nanizanka 19.35 Cooperjeva druščina, ameriška humoristična nanizanka 20.00 Novi princ z Bel Aira, ameriška humoristična nanizanka 20.30 Roka pravice, 3. del nanizanke 21.20 Nenavadna doživetja, dokumentarna oddaja 22.15 Smith in Jones, ameriška nanizanka 22.50 Alo, alo, humoristična nanizanka 23.20 Vitez za volanom, ameriška nanizanka 0.10 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo 1.10 TV prodaja 1.30 Video strani POPTV 7.00 Jutranji program; Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, ponovitev 11.00 Nevarni Havaji, ponovitev 3. dela ameriške nanizanke 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev ameriške nanizanke 13.00 V družinskem krogu, ameriška humoristična nanizanka 13.30 Rdeči gusar, ameriški barvni film 15.30 POP 30 16.00 Mulci, ameriška nanizanka 16.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 17.30 Obalna straža, ameriška nanizanka 18.30 POP kviz 19.00 Na zdravje!, ameriška humoristična nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Družinski hlevček, 9. del ameriške nanizanke 21.00 Gorski zdravnik, 9/19 del nemške nanizanke 22.00 M.A.S.H., ameriška nanizanka 22.30 Argument 23.00 Nevarni Havaji, ameriška nanizanka 0.00 Tajna služba, ameriška nanizanka 1.00 24 ur, ponovitev 1.30 POP 30, ponovitev TV 3 9.30 Dnevnik, ponovitev 9.45 Klicaj dneva 10.00 Video kolaž 13.00 Kviz, ponovitev 14.30 Izviri, ponovitev 15.00 Ta nora leta 16.00 TV noč: TV razglednica 17.00 Tv prodaja 17.35 Poročila 17.35 Gimnazija v Alpah, 12. del 18.00 Pot v Avonleo 19.00 Dnevnik 19.15 Klicaj dneva 20.00 Tribuna 21.30 TV noč: SLO 15 22.30 TV dnevnik 22.45 Glava družine, 4. del 23.45 TV prodaja 0.15 Video kolaž ZA USPEŽEN POSEL 064/223-11! SS^GSIGLAS KINO HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 PoročilaJM? Dobro jutro 10.00 Poročila t!M» Izobraževalni program 11.30 Otros*' program 12.00 Dnevnik 12.20 LiüDe ženske vezi, nadaljevanka 13.05 »a Barbara, ameriška nadaljevanka W* Poročila 13.55 Izobraževalni prog«;. 14.55 Kjer padajo zvezde, nadaljevanka, češka nadaljevanj 17.05 Besede, besede, besede i'-*| Dokumentarna oddaja 18-10ioiO sreče 18.40 Danes v saboru i Hrvaška spominska knjiga 19.30 0" nik 20.15 Kulturna krajina 21.15 Z*¥» Ogresta in gostje 22.15 Opazoval^ 22.50 Fiimska noč s Seanom Conne> yjem: Highlander II, ameriški znansw» nofantastični film 0.25 Poročila češka HTV 2 14.50 TV koledar 15.00 Tujci v EvrOPjj dokumentarna serija 15.55 Ko; . ponovitev 16/25 Bankovec za rn»iJ" funtov, ameriški barvni film 'L m hrvaška nanizanka W-*jj Smogovci Risanka 18.35 Hugo, igrica Divje srce, mehiška nadaljevan* 19.30 Dnevnik 20.15 Dobiček, naoW vanka 21.05 Mona Lisa, angleški ban" film; Bob Hoskins, Michael Caine W*" Filmska gibanja 23.25 Seinfield, arne' iška humoristična nanizanka AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 9.00 Salve srne ha 9.10 Vsi pod isto streho, P°"af:na 9.35 Califòrnia Highg 10.00 lndW£ Jones in zadnji križarski pohod^P0^ vitev ameriškega pustolovskega.'" 12.00 Otroški program 14.50 Hišic« esoljska ladja Enterpns 16.30 A-team 17.10 Vsi pod 151 streho17.35 Kdo je šef? 18.00 P°'^ hiša 18.25 Sam svoj mojster 1|-^ Kuharski mojstri 19.00 Absolutely r>?' ulous, angleška humoristična serija 19.30 čas v sliki 19.53 Vreme 20°° Šport 20.15 Komisar Rex, avstrijsko nemška kriminalistična serija 21-«3 Nash Bridges, ameriška kirminalis''Ç na serija 22.00 Smrtonosna vročic« ameriški akcijski film; Tony Goídwy"; Lynn Whitfield, Alan Arkin 23.20 Cas* sliki 23.25 TV mreža - Nenamenska filmska satira, Faye 0"". away, William Holden, Robert Ouva« 1.20 Čas v sliki 1.50 Schiejok Z-0" Dobrodošli v Avstriji 4.35 Na«" Bridges, ponovitev 5.30 Kdo je šef" AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 časjj Ozn se po deželi 13.40 Santa Barba'*' ameriška serija 14.25 MoselbruC* 15.15 Bogati in slavni 16.00 Vsak da[J s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 1'-<* Dobrodšli v Avstriji 18.50 KuharS*' mojstri 19.00 Zvezna dežela dan*' 19.30 čas v sliki/Kultura 19.53 Vrern« 20.00 Pogledi od strani 20.15 W glasba zaigra 21.05 Vera, Tv poQ0^ 22.00 čas v sliki 22.30 Šiling, flosp* darski magazin 23.00 Lady in levmj*' dokumentarni film 23.50 Piramid* nebesa na zemlji, dokumentarni "In 0.40 Pogledi od strani 0.45 Sam* Barbara - Kalifornijski klan 1.55 Mç»s*' bruck, ponovitev 220 Vesoljska I*0'" Enterprise 3.10 Smrtonosna vročic* ponovitev ameriškega akcijskega '»n, 4.35 Modern Times, ponovitev znans' venega magazina 5.20 Čas kulture Glasovanje tudi na RADIU POSLOVNI VAL SLOVENKA IN SLOVENEC LETA ln Tudi letos izbiramo Slovenk0 Slovenca leta (1996) - 9iat,vé lahko tudi na Radiu Poslovn' ^ oba preostala četrtka do konc* . (19. in 26. decembra). AkcH° ^ Tone Fornezzi - TOF. Glasovanj bo začelo ob 18. uri. telefon* številka pa je 081/30-25-26- ^g )ri Sodelujte v izboru SLOVENJj(fl SLOVENCA leta 1996 s Po»»wn* / valoml Optika MonW 064 - 212-535// \ tt fií Okulistični pr^Jled POBEG IZ LOS ANGELESA ob 16-..CA ob 18. in 20. uri STORŽlC am* ^ NOTREDAMSKI ZVONAR ob 16. in 17.30 uri, amer. erot. kom. STR\r\ » 2q CENTER amer. futur, akcij. pust. film . prem. amer. kom NENEVARNA SRČECA ob 18. in 20. uri ob 19. in 21. uri ŽELEZAR amer. rom. kom. NA VSE ALI NIČ ob 17.30 in uri ŠKOFJA LOKA amer. film ŠTIRI SOBE ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. ar» JOČI LJUBLJENA DEŽELA ob 20. uri JETRTEK, 19. DECEMBRA 1996 rv TELE-TV KRANJ Videostrani 18.45 Test slika 18.55 napovednik TELE-TV 19.00 Top D Čl ffi.RŽUJEM0 si PRAVICO DO *pREMEMBE PROGRAMA. LOKATV ^•00 Napovednik 20.01 Spot tedna LeP pozdrav! Poslušate nas '.anko na frekvencah 95.00 FM n 88.9 FM stereo. Za nami je vsakoletna oddaja "Kolovrat Polk in valčkov", ki je bila v Petek ob 17. in 19. uri v nabito Polni dvorani Kina Tržič. Pre-Picani smo, da ste bili obis-£oya|ci zadovoljni. Da pa bi oni ti dve nedelji čim bolj po •asem okusu, nam pišite, *atere skladbe bi radi slišali. 'UQ,i nagrada je pripravljena Za tiste, ki boste sodelovali. T R Z I C Kupon °dgovor: Naslov: ^POqLPoš!jite na naslov: Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič, do petka, 20. ,oab. Nasvidenje čez teden dni. Voditelj oddaje Marijan Murko PETEK, 20. DECEMBRA 1996 TVS 1 8.30 Videostrani 8.55 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 9.10 Pasje mesto, kanadska nanai-zanka 9.30 Zlata šestdeseta slovenske popevke: Nostalgija z avtorji, 3. oddaja: Mojmir Sepe 10.30 Velika dirka, ameriški film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Videostrani 16.05 Pinchas Zukerman v Ljubljani, 3. del 17.00 TV dnevnik 17.10 Globus - New York City 18.00 Po Sloveniji 18.30 Dodojeve dogodivščine 18.40 Otrokom za praznike, 5. oddaja 18.50 Risanka 19.00 Podarim - dobim 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.50 šport 20.00 Rondo, prometni kviz 20.25 Planet In 22.00 Forum 22.20 Včeraj, danes, jutri 22.30 TV dnevnik 3, Vreme 22.50 Šport 23.00 Sova Umor, je napisala, ameriška nanizanka So leta minila, ponovitev angleške nanizanke Ljubimca, španski film TVS 2 9.00 Euronews 9.30 Tedenski izbor Poslovna borza 9.45 V žarišču 10.00 Zanigrad - skice zapuščene vasi, dokumentarni film 10.55 Crans Montana: Svetovni pokal v alpskems smučanju, smuk (ž), prenos 12.15 Korenine slovenske lipe, 11. oddaja; Barbana - drugačna podoba romanja 12.35 Pisave 13.25 Slovenski jazz iz Jazz kluba Gajo: Zlatko Kavčič trio 14.05 V soju lune, italijanski film 15*30 V slogi je moč, avstralska nanizanka 15.50 Sova: Umor, je napisala, ameriška nanizanka 16.30 So leta minila, angleška nanizanka 16.40 Svetovni pokal v alpskem smučanju, smuk (ž), posetek Iz Crans Montané 17.20 So leta minila, angleška nanizanka 17.50 Slovenski magazin 18.25 Včeraj, danes, jutri 18.30 L. Bernstein: Koncerti za mlade, 12. oddaja: V duhu latinske Amerike 19.30 V slogi je moč, avstralska nanizanka 19.55 Umor I. stopnje, ameriška nadaljevanka 20.45 Božični koncert, prenos iz Rima 22.40 Videošpon 23.10 Euronews TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANAL A 7.00 Videostrani 8.00 TV prodaja 8.20 Video strani 9.00 Tv prodaja 9.20 Video strani 10.10 Risanke 10.40 Rajska obala, ponovitev 11.05 Oprah show, ponovitev 11.50 Alo, alo 12.20 Očka major 12.45 Nora hiša 13.10 Cooperjeva druščina, ponovitev 19. dela 13.35 Princ z Bel Aira, ponovitev 14.00 Vitez za volanom, ponovitev 15.00 Karma, ponovitev 16.00 Oprah show 16.50 Drzni in lepi, ponovitev 25. dela 17.15 Drzni in lepi, 16. del 17.45 Rajska obala, nadaljevanka 18.10 Očka major, nanizanka 18.40 Nora hiša, nanizanka 19.05 Družinske zadeve, nanizanka 19.35 Cooperjeva druščina, nanizanka 20.00 Princ z Bel Aira, nanizanka 20.30 Ned in Stacev, 5. del nanizanke 21.00 Petkov večerni film: Oko za oko, ameriški akcijski film; Chuck Norris, Christopher Lee, Matt Clark 22.45 Karma, oddaja o mejnih vedah 23.45 Ulica ljubezni, 5. del nanizanke 0.15 TV prodaja 0.35 Videostrani POPTV 7.00 Jutranji program; MMTV, Tele 59, TV Robin 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 11.00 Nevarni Havaji, ponovitev 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev 13.00 Obraz leta, ponovitev 14.00 Marty, film 15.30 POP 30 16.00 Mulci, nanizanka 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Obalna straža, nemška nanizanka 18.30 POP kviz 19.00 Na zdravje!, nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Urgenca, nanizanka 21.00 Dosjeji X, nanizanka 22.00 Marsovčki, film 0.00 Lovec na glave, nanizanka 1.00 24 ur, ponovitev 1.30 POP 30, ponovitev TV 3 9.30 Dnevnik, ponovitev 9.45 Klicaj dneva 10.00 Video kolaž 13.00 Trik, trak 14.00 Avto 3, ponovitev 14.30 TV tribuna, ponovitev oddaje 16.00 TV noč. Slo 15 17.00 TV prodaja 17.30 TV poročila 17.35 Gimnazija v Alpah 18.00 Pot v Avonleo 18.50 Zvezdica v svetilki 19.00 TV dnevnik 19.15 Klicaj dneva 19.30 TV prodajaA/ideostrani 20.00 Kino TV 3: Obala okostnjakov 21.30 TV noč: Vdihni globoko 22.30 TV dnevnik 22.50 Glava družine 23.50 TV prodaja 0.20 Video kolaž 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.30 Program za otroke in mladino 12.00 Dnevnik 12.20 Ljubezenske veze, serija 13.05 Santa Barbara, serija 13.55 Izobraževalni program 14.55 Program za otroke in mladino 15.50 Poročila 16.00 Dober dan, Hrvaška 17.00 Danes v saboru 17.30 Gorovimo o zdravju 18.05 Kolo sreče 18.35 Obnova Hrvaške 19.10 Hrvaški pomniki 19.30 Dnevnik 20.15 Show program 21.30 Očetje samoh-. ranilci, dokumentarna oddaja 22.00* Pol ure kulture 22.30 Opazovalnice 23.00 Klub D.D. 23.20 Križarske vojne, dokumentarna oddaja 0.15 Poročila HTV 2 14.20 Profit 15.05 Triler 16.05 Flash Gordon, ameriški film 17.55 Smogovci 18.25 Risanka 18.35 Hugo 19.05 Divje srce 19.30 Dnevnik 20.15 Zakon v LA 21.20 Kdo je ubil Joy, ameriški film 23.05 Srca zahoda 23.50 Kralj mesta, ameriški film 2.00 Noč košarke AVSTRIJA 1 7.10 Am, dam, des 7.25 Z Wiliyjem Fogom 20.000 milj pod morjem 8.00 Tom in Jerry 8.25 Artefix 8.35 Nazaj v prihodnost 9.25 Kalifornijska gimnazija 9.45 A-team 10.25 Nekiirantno. blago, ameriška komedija 12.00 Viking Vik! 12.25 Družina Nicolaus 13.30 Otroci za otroke 13.55 Tom in Jerry 14.20 Artefix 14.50 Mini ZIB 14.55 Naša mala kmetija 15.40 Vesoljska ladja Enterprise 16.30 A-team 17.15 Vsi pod eno streho 17.35 Kdc je tukaj gospodar? 18.00 Polna hiša 18.25 Poslušaj, kdo tam razbija! 19.00 Prijatelji, nanizanka 19.30 Čas v sliki 20.15 Urgenca, nanizanka 21.00 Backstage 21.15 Končna analiza, ameriški film 23.15 Najboljši med najboljšimi, film 0.45 Brank, ameriški kriminalistični film 1.55 Čas v sliki 2.20 Schiejok vsak dan 3.20 Dobrodošla Avstrija! 5.10 Naša majhna kmetija AVSTRIJA 2 9.05 Schiejok vsak dan 10.15 Bogat in lep 11.05 Avstrija danes 12.10 Vera 13.15 Užitki dovoljeni 13.40 Kalifornijski klan 14.25 Most čez Mozelo, nanizanka 15.15 Bogat in lep 16.00 Schiejok vsak dan 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Nepristranski pogiedi 20.15 Stari 21.15 Vsakdanje zgodbe 22.05 Čas v sliki 22.30 Sodobni časi 23.40 Emotion 1.05 Moji prijatelji, tvoji prijatelji, ameriška komedija 2.30 Priti na psa, nanizanka 3.15 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55. TV napovednik 19.00 Top spot 19.03 EPP blok - 119.08 TV kažipot 19.10 Poročilo Gorenjske 379. 19.25 Iz arhiva 19.59 Danes na videostraneh 20.00 Top spot 20.03 EPP blok - 2 20.08 TV kažipot 20.10 Odprti ekran (v živo) 20.25 Kamera presenečenja: Po 30 letih snidenja modrih čelad s Slnaja - Janez Boncelj 20.40 Center za duhovno kultura Gama predstavlja (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.20 Poročila Gorenjske 379 21.35 EPP blok - 3 21.40 Slavnostna akademija ob 90-letnici telovadbe in športa v občini škofja Loka 23.10 Večer z dr. Susmanom 00.10 Poročila Gorenjske 379. 00.25 Z vami smo bili... nasvidenje 00.26 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 00.27 Vključujemo: Nočni zabavni erotični program 1.57 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 561 PRIDRUŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKATV 20.00 Napovednik 20.05 EPP blok 20.10 Redna seja občinskega sveta TV ŽELEZNIKI 19.00 Šolski utrinki - poučno informativna oddaja učencev OŠ Železniki 20.00 Današnji gost v studiu -kontaktna oddaja v živo iz studia TV ... Iz video arhiva ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Lepo je biti muzikant (harmonikar Andrej Pivk) 18.51 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani GLASBENE STOPNIČKE VAŠA PESEM I07.S v |! II »' 187.4 ouNjisn. »I. (SMI-ÍS lu. HM Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 uri na frekvencah Radia Ognjišče, za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel.: 061/152-10-35 ali 061/152-15-42 in tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio ognjišče, štula23, p.o. 4, 1210 Ljubljana Šentvid. VAŠA PESEM - PREDLOGI ZA 23. 12. 1996 Popevke: 1. PESEM PTIC TRNOVK - FRANC KORBAR 2. VSE MOJE LJUBEZNI - TANJA ZAJC - ZUPAN 3. OČE NAŠ - FRANC KOMPARE Nz - viže: 1. POZIMI V HONGKONGU - IGOR IN ZLATI ZVOKI 2. PASTIRČEK - AVSENIK 3. SLOVENSKI VALČEK - trio BOHPOMAGEJ Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna: 1. TI ALI ŠOLA - NEW SWING QUARTET 2. OB ZIMSKEM VEČERU - ans. VINKA CVERLETA VAŠA PESEM GORENJSKI GLAS & Radio Ognjišče Glasujem za: Popevka: Narodnozabavna viža: Ime in priimek: Naslov: Pošta: 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program: Zajček Jaka 19.25 Top spot 19.30 TV prodaja 19.35 Spored 20.00 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Vedeževanje z Edito, v živo 21.35 Glasbena skrinjica, ponovitev Glasbene oddaje z Mirjam 22.35 Kronika, ponovitev 22.55 Top spot 23.00 TV prodaja 23.05 Video strani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 RS - druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.15 Božično novoletna voščila 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.00 Božično novoletna voščila 11.30 Kviz 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.00 Božično novoletna voščila 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna, Božično novoletna voščila 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Božično novoletna voščila 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.30 Božično novoletna voščila 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.30 Lestvica radia Kranj 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru Gregorja Grašiča 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. Najprej se bomo učili. Prav zato bomo petkovo popoldne začeli s ponovitvijo devete lekcije tečaja poslovne angleščine Victor"s Ven-ture ob 13:40. Študentske informacije bodo na sporedu ob 14:00 in Radijska mreža ob 14:35. Ob 15:30 bo na vrsti informativna oddaja Kratko in jedrnato, nato pa bo stekla beseda o Gorenjcu meseca. Obvestila spadajo v čas 16:10, radio Deutsche Welle pa bo o svetovnih dogodkih poročal ob 16:30. Vsem ljubiteljem kulture bomo ustregli z oddajo Kulturni babilon ob 16:45. Vsekakor bomo poskrbeli še za kakšno drugo zanimivost, recimo za petkovo nagradno vprašanje. vice, osmrtnice 14.30 Popoldanski telegraf 14.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice, Deutsche Welle 17.00 Občinski tednik - občina Bled 18.30 Domače novice, Pogied v jutrišnji dan 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila 20.00 Radio Študent na radiu Triglav R SORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 8.15 Ponovitev jutranjega pozdrava 8.30 Božično novoletna voščila 10.00 Servisne informacije 10.30 Božično-novoletna voščila 12.00 BBC riovice 12.30 Igra besed 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Božično novoletna voičiia 17.00 Izbiramo Gorenjca meseca 18.00 Alpetourovo turistično okence 19.30 Božično novoletna voščua R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 11.00 Opoldanski program na RGL 12.30 Športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.30 Oddaja za ljubitelje gora 14.30 Turistična informacija 15.00 Avtomarket svetuje 15.30 Dogodki in odmevi RAS 16.00 Popoldanski program 16.20 Spoznajmo se + uganka za poslušalce-16.40 Črna kronika 17.00 Tečaj nemščine na RGL 17.30 Tomo Pire predstavita 18.15 RGL-ov odsev dneva 18.30 Nocoj na tekmo 19.25 Vreme 20.00 Nočni program: Oddaja o biokiber-netiki Črta Kanoni z ing. Slavkom Gorencem 21.00 Odprta dlan - Borut Pogačnik z gosti R OGNJIŠČE R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika ÍOKC) 8.30 Telegraf 10.00 Aktualno 11.00 1001. nasvet 12.00 BBC no- 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Gospodarska oddaja 10.15 Kulturni utrinki 11.10 Karitas 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja + komentar tedna 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Biblična oddaja na 14 dni 18.00 Jaz pa pojdem oz. Božje poti 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 21.35 Radijski roman 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program ü ti (1064/223-111 HTV 1 TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede ... Radio ONIX FM do jutranjih ur z vami v živo IMPULZ KAMNIK KINO CENTER amer. kom. NENEVARNA SRČECA ob 16., 18 in 20. uri STORŽiČ amer. ris. NOTREDAMSKI ZVONAR ob 16. In 17.30 uri, amer futur, akcij. pust. film POBEG IZ LOS ANGELESA ob 19. in 21. uri ŽELEZAR amer. rom. kom. NA VSE ALI NIČ ob 17.30 In 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. akcij, thrill. VERIŽNA REAKCIJA ob 18. in 20. uri ŽIRI amer. mlad. film MOJ PRIJATELJ FLIPER ob 18. uri RADOVLJICA Linhartova dvorana: Bozjčno-novoletni koncert pihalnega orkestra Lesce ob 18. uri BLED amer. kom. TRČENI PROFESOR ob 20. uri ROMANIN CVEK NATAŠO BUCIK "ta glavno" urednico otroške revije Ciciban * Koliko cicibanov vam piše vsak dan? Pošte je zelo veliko. Včasih nam pišejo celi razredi ali skupine iz vrtcev, pogosto pa otroci kar sami ali skupaj s starši. * Kakšna je po vašem dobra revija za otroke? Kakšna neki?! Taka, da je všeč otrokom! Najbolj me je razveselila izjava neke učiteljice: "Ko dobimo Ciciban, si naredimo praznik - svoj Cicidan!" * Koliko sodelavcev-umetnikov ustvarja revijo Ciciban? Pri vsaki številki sodeluje okrog 60 sodelavcev: pesnikov, pisateljev, ilustratorjev, psihologov, učiteljev, vzgojiteljev... * In kako se v Cicibanu počuti vaš Mavricij Cicistrelus-Cic? Zelo mu je všeč. Želi, da bi ga spoznalo čim več otrok - ne le v zgodbicah v Cicibanu, temveč tudi v resnici. Zato večkrat obišče kakšno šolo ali vrtec... * So cici-Gorenjčki pridni, sodelujejo? So, so. Sicer pa ima revija kar nekaj strani namenjenih stiku z bralci. V rubriki Cici-nabiralnik objavljamo zgodbe, pesmi in risbe, ravno sedaj prebiramo glasila in izbiramo najboljša, ki jih bomo decembra nagradili. Veseli smo, da je glasil vsako leto več - ne le šolskih, tudi vrtčevskih. Letos smo jih prejeli okrog sto. Do konca decembra pa je še čas za natečaj 3. cici umetnije... Cici umetniki, na plan! Naslov uredništva: Ciciban, Nazorjeva 1,1000 Ljubljana. REKLI SO REKLI SO REKLI V novo leto s prijatelji Šenčur • V zadnjih šolskih dneh leta 1996 se nekateri še ubadate z učenjem. Ocene je pač treba popraviti, da boste v novo leto vstopili bolj zidane volje. Velika večina šolarjev pa že pospešeno razmišlja tudi o tem, kako bo preživela silvestrski večer. Poglejmo, kaj so o enem in drugem rekli naši sogovorniki. Špela Knific, Prebačevo - "Silvestrovala bi najraje v dobri družbi nekje na morju. Vendar iz tega najverjetneje ne bo nič, razen z dobro družbo, seveda. Sicer pa sem s svojim uspehom v šoli zadovoljna, najverjetneje bodo tudi starši." Klavdija Čeferin, Vele-sovo - "Kakšnega posebnega silvestrovanja ne načrtujem. Najverjetneje bom kar doma. Z učinkom v šoli pa sem kar zadovoljna, prav tako pa tudi moji starši. Moja novoletna Želja? ...Hm, veliko denarja..." Petra Grilc, Trata pri Cerkljah - "Po vsej verjetnosti bom na Silvetro-vo v družbi svojih prijateljev. Ne vem pa še, kaj bomo konkretno počeli oziroma če bomo kam šli. Z ocenami v šoli sem kar zadovoljna, kaj pa bodo povedali starši, pa še ne vem." Anja Boncelj, Šenčur -"Novo leto bom gotovo pričakala doma, s prijatelji. Novoletne počitnice pa bom izkoristila za risanje, rada delam tudi čestitke, tako da bo kar zanimivo. Za naslednje leto si želim čimveč počitnic." • WÈÈ& Jf\ S. Šubic, slike: T. Doki V Ragljini redni rubriki vsak torek na strani "Prepovedano za odrasle" tudi decembra zastavimo nagradno vprašanje. Za pravilne odgovore pripravimo (vsaj) dve nagradi - vprašanje lahko preberete v Gorenjskem glasu in slišite v Sobotni raglji. N« nagradno vprašanje, kdaj ee leto« začne koledarčka zima. tmo dobili precej doplenlc e pravilnim odgovorom - upoštevali bomo ie vet z današnjim (17. december) poštnim žigom. Imeni In priimka obeh nagrajencev boete allšall v eoboto v Raglji in prebrali naelednjl torek, ko bo že prvi (koledarsko) zlmekl torek. Novo nagradno vprašanje je povezano s Sobotno ragljo minulo eoboto, ko je Ragljina ekipa prevzela cel programski pas na prvem programu Radia Slovenija med B.03 in 9.30 uro. Tudi poročila, z vremensko napovedjo vred, sta ob 9.00 uri namreč prebrala Katarina in Matiček. Tudi s to potezo seje uredništvo LITERARNA DELAVNICA VASA POSTA Prejšnji teden ste nam pisali in risali: Polona Tornašič, Vid Vogrič, Bernarda Hladnik, Ana Peternel Primož Ržen, Domen Jemec, Tanja DebeUak, Tina BaLas, Tanja Kokošar, Jožica Polajnar, Zan Stempihar, Nika Jakšič, Ana Vukovič, Tina Possnig, Darko Markišič, Špela Kktkočar, Andrej Kurnik. Marko Planine, Boštjan Muri Nina Zupan. Z izletom dopisnikov Gorenjskega glasa nagrajujemo Bernardo Hladnik. Dragi dedek Mraz! Zelo težko te čakam. Napisala bi ti veliko stvari, a bom ostala le pri željah. V našo hišo pošlji veliko sreče in zdravja. Bratcu pa prinesi še CD player. Mamica bi bila vesela, Če bi v svoji trgovini nekoliko več prodala. Oči bi rad nov barvni računalnik. Vsi skupaj pa si želimo, da se ne bi nikoli skregali. • Polona Tomasič, 3. r. OŠ Olševek polnoči pa gremo seveda k polnočnici. Vsako leto si želim, da tega dne ne bi bilo nikoli konec, vendar življenje teče naprej in čaka nas še en praznik, to je silvestrovanje, ki pa pri nas nima takega pomena kot božič. Pravijo, da boš tisto, kar delaš na prvi novoletni dan, delal vse leto. Ravno zato mi veliko časa vzame tudi razmišljanje, kaj bi najraje počela drugo leto. Moram reči, da to niti ni tako lahko opravilo. • Bernarda Hladnik, 8. b r. OŠ Zali Rovt, Tržič Veseli december Ljubi Miklavž December je moj najljubši mesec. Narava, čeprav zaspana in včasih mrka, v meni zbuja radost, ko skozi okno opazujem naletavanje snežink. Ne vem, zakaj imam občutek, da imajo decembrske snežinke najlepšo obliko. Morda zato, ker težko pričakovani sneg končno pobeli naša dvorišča in napoveduje bližajoče se praznike. Prazniki pa so tudi razlog, zakaj imam december najraje. Zdi se mi, da pripravljanje na praznike in krašenje stanovanj spreminja in povezuje ljudi. Že prvo nedeljo v mesecu naredimo adventni venček in prižgemo prvo izmed štirih svečk. Tudi pošte imajo decembra ogromno dela, zato je najbolje, da voščilnice, ki jih najraje naredim sama, odpošljemo čimprej. Največ dela pa vzame postavljanje jaslic in božičnega drevesca. Seveda to pride na vrsto po sv. Miklavžu, ki se ga vsi najbolj veselimo zaradi daril. Strokovnjak za postavljanje jaslic v naši družini je oče. Jaz mu po navadi samo pomagam. Vedno narediva zelo lepe jaslice, vendar jih morava postaviti v kotu kuhinje, ker drugje ni tako velikega prostora. Letos jim bo prvič priča tudi Pepi, naš novi papagaj, in bojim se, da ne bo česa pokvaril. Postavljanje božičnega drevesa je moj obred. Včasih mi pomaga mami, brat pa je tisti, ki ima na koncu vedno kakšno pripombo, vendar vem, da mu je drevešček všeč. Najlepši praznik izmed vseh je zame božič. Takrat se zbere vsa družina in vsi skupaj pojemo božične pesmi, ob Oprosti, ker dolgo ti nisem pisala, saj veš, šola in igre in druge stvari... A včeraj zvečer je mama dejala: "Pospravljat, otrod, kmalu prišel bo Miklavž! Saj veste, prinese vsaL·mur svoje, pridnim darila, porednim pa nič. Včasih pa z njim je še rdeči hudič." Saj nisem poredna, daleč od tega, vendar pa res ne storim vsega, kar znam in kar bi lahko, a kaj, ko je to res včasih težko. Kljub temu te prosim, prinesi darila: mamici ruto, očetu dežnik, bratu kravato, za mene pa rdeči glavnik. Poleg k jabolk m hnišk nam natresi, pa srečo in zdravje vsem nam prinesi. Če boš dobroten, Ti bom obljubila, od danes naprej se bom bolj potrudih. Ljubi Miklavž, sedaj se poslavljam, ura je pozna in sem zaspana, hvala Ti, lepo Te pozdravljam. Tvoja Ana • Ana Vukovič, 7. b r. OŠ Jakoba Aljaža, Kranj Štiri priznanja na Gorenjsko Kranj - Tednik za najstnike Pisani list (Pil) je tudi letos izbral najboljše šolske časopise po vsej Sloveniji. Gorenjske osnovne šole so bile zelo uspešne, saj bodo kar štiri glasila prejela priznanja: za najboljše glasilo Radovednež (OS Luci-jana Seljaka, podružnica Ore-hek), za likovno podobo glasilo Odmevi izpod Krvavca (OŠ Davorina Jenka, Cerklje) ter za razredno glasilo Smukci (OŠ Simona Jenka, podružnica Gorice) in Osmov glas (OŠ Ivana Tavčarja, Gorenja vas). Priznanja bodo Dodelili jutri v Ljubljani. • S. S. Radia Slovenija vključilo v letošnjo akcijo mednarodne organizacije, ki že pol stoletja skrbi za otroke po celem svetu. Prireditev ob okroglem jubileju je bila pred kratkim - in nagradno vprašanje: KATERA MEDNARODNA ORGANIZACIJA, KI SKRBI ZA OTROKE PO CELEM SVETU, LETOS PRAZNUJE 50-LETNICO ? Vaše odgovore pričakujemo do naslednjega torka, 24. decembra, na GORENJSKI GLAS, poštni predal 124, 4 001 Kranj. Za dva pravilna odgovora sta pripravljeni dve super nagradi: izžrebanka oziroma izžrebanec prejmeta SLOVAR RADOVEDNEGA TAČKA, imenitno knjigo o popularnem TV junaku. Zato na dopisnico z odgovorom ne pozabi pripisati svojega naslova In - OBVEZNO -tudi šolo ter razred, ki ju obiskuješ. Odgovorov brez podatka o razredu in šoli, ki ju obiskuje pošiljatelj odgovora, pri žrebanju ne upoštevamol ji MX»jy,»—i ffrTTTfiírifTTiTïriTïrÏTfiXTri M VRTILJAKI/ l ROMANO au Vsak torek od 18.10 do 19. ure na \SSMB& Gremo skupaj! Zemljo je z vesoljsko ladjo Vzhod prvi obkrožil 12. 1961 tedaj 27-letni letalski major Jurij Aleksejevič Gag^' državljan ZSSR. Vsi odgovori, ki.smo jih prejeli, so v pravilni, torej smo si spet morali pomagati z žrebanj Sreča se je nasmehnila Nini Janša z Bleda, Stagne 7,# D šla z veselo druščino nagrajencev radijskega Vrtiljaka Gorenjskega glasa spomladi na skupni izlet. Iščemo dobre fotografe Res je. Predvidevamo namreč, da vas je med šolarji H precej navdušenih fotografov. Ne zahtevamo, da se dan odpravite ven in iščete primeren motiv, v svoji zb> fotografij imate gotovo kakšno, ki vam je posebej uspe in ste nanjo ponosni. Morda je to vaš mucek, sestrica, cM vrta... Pošljite nam jo, in to do petka na Gorenjski Glas, W Kranj, Zoisova 1 ■■ za Vrtiljak. Posebna žirija, v kateri bo N poklicni fotograf, bo nagradila najboljšo, ki bo objavlfi ^ naslednji torek, avtor pa gre seveda z nami na izlet. • ™\\ A\\\\\\V FILMSKA NAGRADNA UGANKA Nenevarna srčeca Moby Dick, Povest o dveh mestih, Don Kihot - t0^ klasična literarna dela, ki pa jih danes dva med srednješolci ne poznata niti po naslovih. Pravzapf nobeden od treh jih ne pozna. Še strašnejše je, da nu1 med njimi na zemljevidu ne najde Kanade... Idealist Richard Clark (Jon Lovitz) pa je kljub v» 0 prepričan, da ima vsakdo v šoli globoko v sebi zakoreruu ^ sposobnost postati najboljši dijak in da stvar, ki se jire . ^ dijak, sploh ne obstaja. Zato pusti učiteljevanje na P^jj v akademiji in začne delati na neugledni, nevarnlhtj v^J zloglasni četrti. Najgloblje je prepričan, da mora v mulariji dana možnost doživeti tisto, kar izkusijo vsi j srednji šoli: zmenke, maturantski plesi in prosjačenje z je Nagradno vprašanje: naslov komedije Nenevarna s ^0 zelo podoben naslovu nekega drugega filma, ki PJf oVore obravnava življenje mladih. Kateri film je pošljite do konca tedna na GG, 4000 Kranj, Zoisov Filmska uganka. jyfal^ Nekaj naslovov Disneyevih risank: Lepotica in zve•, morska deklica, Sneguljčica in sedem palčkov, Ala d v ^ kralj, Pepelka, Dumbo, 101 dalmatinec, Peter Pan, Ma p visoke družbe, Mala sirena, Trnuljčica, Pocahonf*e'yji\0 žrebanje je seveda zadoščalo pet naslovov, brezpla ^njti, vstopnice pa tokrat prejmejo: Sara Lukan iz Laz v * m Češnjice 23, Renata Globočnik iz Cerkelj, LahoV.f. Gale iz Naklega, Glavna c. 58, in Saša Suhadolnik iz m šuceva 15. Čestitamo. ____* BORZNI GRAFIKONI Dogajanje v preteklem borznem tednu je bilo menda kar pod vplivom Remena. Megleno, oblačno in neprijetno do investitorjev v vrednostne Popirje, ki so teden končali približno tam, kjer so ga začeli. V ponedeljek sf je obseg poslovanja zmanjšal na 105 milijonov tolarjev. Tečaji večine delnic so bili zelo uravnovešeni, seveda če izvzamemo delnice Dadasa, ki SP se pocenile za 27 odstotkov. Z najprometnejšimi delnicami na Kvenborznem trgu C - rednimi delnicami poslovnega sistema Mercalor, 50 borzni posredniki sklepali posle v razponu od 3.999 do 4.095 tolarjev M delnico. Lastnika je zamenjalo 12830 delnic, skupen obseg prometa je inašal 51,9 milijona tolarjev, enotni tečaj pa je porasel za 1,25 odstotka. * torek so bili tečaji delnic, ob skromnem prometu 185 milijonov dolarjev, še naprej zelo stabilni. Najbolj so trgovali z delnicami Leka in SKB banke. Močno so se pocenile delnice Primofina, za katere pa je v zadnjh tednih nasploh značilno nihanje navzgor in navzdol. Na OTC tr%u so bile ponovno v ospredju delnice Mercatorja, ki so pridobile 1,6 odstotka vrednosti. V sredo so borzni posredniki ponovno sklenili manj Poslov, pri tem pa so ostali tečaji najprometnejših delnic Še naprej Pjaktično nespremenjeni. Borzni posredniki so sklenil največ poslov z delnicami Leka, BTC-ja in Term Čatež v ozadju pa so ostale delnice SKB banke in Kolinske, s katerimi ie bilo v preteklih dneh opravljenih sorazmerno veliko poslov. Na OTC trgu so se delnice Mercatorja Podražile za 0,54 odstotka in končale poslovni dan pri enotnem tečaju 4-l34 tolarjev. V četrtek so borzni posredniki le sklenili nekaj več poslov, s*upaj na vseh trgih kar za 235 milijonov tolarjev. Ponovno so sklenil "fjveč poslov z delnicami Leka in BTC-ja, pridružile pa so se jim še delnice SKB banke, Droge, Luke Koper in Nike. Tudi v petek so borzni Posredniki sklenili največ poslov z delnicami Leka, razreda A ob Praktično nespremenjenem tečaju. Na OTC trgu smo bili priča večjim Prodajam delnic poslovnega sistema Mercator, ki so vplivale na tečaj °menjenih delnic. Ta je bil nižji za 1,22 odstotka. • R. S. GIBANJE TEČAJA REDNIH DELNIC DRUŽBE MERCATOR Tudi študent zna gospodariti z denarjem Po novem bo na voljo tudi posojilno štipendiranje SPET Z REDNIMI DELNICAMI DRUŽBE MERCATOR V TISOČIH TOLARJEV Uoona MtOOlM) hoooo « 40000 MOOO 'j Vir. I ,ui 1 .i 1Ï si o tati **-U.»6 **>.!!.»« 29.11.9« 3.12.96 5.12.96 9.12.96 11.12.96 I3.I2.*< Ljubljana, 16. decembra -Minili so časi lahkotnega ravnanja z denarjem in tega se zavedajo tudi študentje. Prav v ta namen je ljubljansko podjetje Lumi, d.o.o., izdalo brošuro Finančno poslovanje za mlade, ki mladim predstavlja celotno ponudbo bank in ostalih finančnih ustanov, ki je namenjena prav njim. Pod pokroviteljstvom Študentske organizacije Univerze v Ljubljani s*o podobno brošuro izdali že leta 1994, letošnja pa predstavlja bistveno bogatejšo ponudbo od prve. Tako lahko mladi v brošuri izvedo, da jim banke poleg tekočega računa, ki jim ga vodijo brezplačno, ponujajo tudi kreditne kartice, čekovne blankete itd., novost pa je tudi posojilno štipendiranje. To naj bi nadomestilo izpad dosedaj poznanega štipendiranja in je v Evropi že dobro vpeljano. Brošura, v kateri svojo ponudbo predstavlja petnajst bank, podjetij in študentskih servisov, je brezplačna, študentje pa jo bodo lahko dobili na lastnih fakultetah, informacijskih točkah ljubljanske in mariborske Študentske organizacije, po študentskih domovih, študentskih klubih po Sloveniji in drugod. • S. Š. Tehnični sejmi v Frankfurtu Kranj, dec. - Frankfurtski sejem je letos odprl predstavništvo v Ljubljani, saj postaja tudi za slovensko gospodarstvo vse bolj nepogrešljiv poslovni partner. kingu, Šanghaju, Tokiu, Yoko- Nemško mesto Frankfurt je sejemske pravice dobilo že leta 1240, kar pomeni, da tam sejme prirejajo že 756 let, Frankfurtski sejem pa je danes vodilni v Evropi. Ker slovensko gospodarstvo največ sodeluje prav z nemškim, je Frankfurstki sejem pomemben poslovni partner tudi za naše gospodarstvo, toliko bolj, ker prireja predvsem sejme zaprtega tipa, ki so namenjeni izključno poslovnežem. Med več kot 60 sejmi jih je kar petnajst največjih za posamezne gospodarske veje. Na več kot 330 tisoč kvadratnih metrih gosti vsako leto približno 43 tisoč razstavljalcev in 2,5 milijona obiskovalcev, svoje sejme pa prireja tudi v Bostonu, Indiani, San franciscu, Singapurju, Hongkongu, Pe- hami, Osaki in Vilni. Posebej je potrebno omeniti tehnične sejme Frankfurtske-ga sejma, ki so za naše gospodarstvo posebej zanimivi: Automechanika je mednarodni sejem avtomobilskih delov, opreme in dodatkov ter opreme za servisne delavnice, bencinske črpalke in avtopral-nice; ISH je mednarodni sejem za sanitarije, ogrevanje in klimatske naprave, IFFA je mednarodni sejem za mesno industrijo, Infobase mednarodni sejem za informacijsko tehnologijo in komunikacijo in Texcare je mednarodni sejem za vzdrževanje tekstila. Za KBT ni bilo kupcev Kranj, 16. dec - Čeprav se je šušljalo o dveh ponudbah, pa se je minuli petek ukazalo, da za nepremičnine in terjatve Komercialne banke Triglav ni bilo kupcev. Javno zbiranje ponudb, v katerem so lahko sodelovale le domače banke, je potekalo minulo sredo, likvidacijski upravitelj Andrej Toš pa je v četrtek počakal še na morebitne ponudbe po pošti. Vendar je lahko le ugotovil, da ni nobene ponudbe za odkup nepremičnin in terjatev KBT v vrednosti približno 23 milijard tolarjev. V nadaljevanju likvidacijskega postopka verjetno lahko pričakujemo še eno prodajo, o tem se bo likvidacijski upravitelj odločil po posvetu z likvidacijskim senatom. Druga možnost je seveda običajen postopek za izterjavo dolžnikov. KOLIKO JE VREDEN TOLAR N/ttUPNI/HtODAlNI ÍNAKUTN1/»0DAJNI NAKUrVUPROOAJNI MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100ITL A BANKA (Tržič, Jesenice) 89,10 90,15 12,58 12,85 8,85 9,26 AVAL Bled 741-220 AVAL Kranjska gora 881-039 BANKA CREDITANSALT d.d. y 89,40 90,00 1260 12,80 8,90 9,10 ERQS(Stari Mayr), Kranj 3970 90,00 12,68 12,77 9,00 9,15 GEOSS Medvode 89,70 90,00 12,68 12,77 9,00 9,15 GORENJSKA BANKA (vse enote) 88,50 90,20 12,32 12,83 159 9,49 HRANILNICA LON, d.d.Kranj 89,50 89,80 12,65 1273 9,00 9,15 HKSVigred Medvode 89,20 90,20 12,40 12,70 8,70 9,00 HIDA-tržnica Ljubljana 89,65 89,78 12,70 12,77 9,07 9,15 HRAM ROŽICE Mengeš 89,80 89,79 12,72 12,80 9,06 9,11 ILIRIKA Jesenice 89,50 90,00 12,65 12,74 8,95 9,10 INVEST Škofja Loka 89,85 89,65 12,65 12,72 9,05 9,12 LEMA Kranj 89,60 90,00 12,67 12,75 8,95 9,10 MADAi Nova Godca, Šempeter 065/21-120 065/32-377 MIKEL Stražišče 89,40 89,90 12,63 12,73 9,00 9,22 NEPOSfŠk. Loka. Trata) 89,75 90,00 1270 1275 9,08 9,18 NOVA LB Kamnik. Medvode, šk. Loka 88,40 89,80 12,44 12,89 8,84 9,30 P8S d ; hodnje na kmetijski stran' seznanjal svoje bralce, med katerimi so tudi kmetje, kmečke žene in podeželsko mladino, o vseh predavanjih, tečajih, ekskurzijah..." • C. Zaplotnik Kmetijski inženirji in tehniki zborovali Kmetje niso "rizična skupina95 Kranjska območna enota zavarovalnice Triglav je na četrtkovem občnem zboru Dru^va kmetijskih inženirjev in tehnikov Gorenjske predstavila kmetijsko zavarovanje. Podbrezje - V Zavarovalnici Triglav je zavarovana več kot ena tretjina staleza govedi na Gorenjskem. Krave so zavarovane v povprečju za sto tisoč tolarjev, biki pa za 270 tolarjev za kilogram žive teže. Kmetom, ki se odločijo tudi za zavarovanje stroškov zdravljenja, zavarovalnica krije 70 odstotkov stroškov, ostale morajo sami. Kot je povedal Igor Šink, ki v kranjski območni enoti Zavarovalnice Triglav vodi tudi oddelek kmetijskih zavarovanj, se jim pri kmetijskem zavarovanju račun ne izide, saj na vsakih sto tolarjev zbrane premije izplačajo približno 150 tolarjev odškodnin, od tega 60 odstotkov za plačilo stroškov zdravljenja, ostalo pa za druge škodne primere. Ker bi povečanje zavarovalne premije bržkone zmanjšalo število tovrstnih zavarovanj, v zavarovalnici za zdaj krijejo razliko iz požarnih, stanovanjskih in drugih zavarovanj. Nekatere gorenjske občine že zdaj pomagajo rejcem tako, da jim plačajo del zavarovalne premije, lahko pa bi se, kot pravijo v zavarovalnici, v to vključila tudi država. Zavarovalnica Triglav omogoča rejcem tudi nekatera dopolnilna zavarovanja, kot je, na primer, zavarovanje pogina teleta ob telitvi ter izginotje živine na planinski paši. Pri poginu običajno izplačajo odškodnino, ki predstavlja petino vrednosti krave; pri izginotju na paši pa krijejo širi petine zavarovalne vsote. Kar zadeva zavarovanje kmetijskih posevkov, na Gorenjskem tovrstno zavarovanje ni posebno dobro razvito. Zavarovalnica Triglav ima na Gorenjskem okoli dvesto tovrstnih zavarovanj, večinoma pa gre za zavarovanja proti toči in deloma proti spomladanski pozebi. Za zavarovanje traktorja proti škodi, ki jo povzroči na cesti nekomu drugemu, ni pogoj registracija, zavarovati je mogoče tudi neregistrirani traktor. Premija je odvisna od moči traktorja in znaša okoli pet tisoč tolarjev. Kako pa je z zavarovanjem posojil za kmete? Kot smo slišali na predstavitvi kmetijskega zavarovanja zavarovalnice Triglav, veljajo za kmete celo nekoliko ugodnejši pogoji, saj so kmetje manj "rizična skupina" kot drugi. Kmetje so že tradicionalno pošteni in odplačujejo posojila vse dotlej, dokler zmorejo. Po strokovnem delu občnega zbora je bil še društveni del, na katerem so člani rili ^ pregledali letošnje delo, se dogovon« 1( program dela v prihodnjem letu, Sp*jjj $ nov statut društva, izvolili nove orga" določili višino članarine (1.000 ttfjgjjjj Za novega predsednika društva &J~Lgir dosedanjega predsenika Janeza "e jtva ta, sicer vodjo KŽK-jevega PoS;Ld-Trata pri Škofji Loki, in za podpr^j. nika Franca Pavlina, svetovalca zavajjii norejo v gorenjski kmetijski sveto službi. Društvo načrtuje letos dv£etjjs-davanji (eno o novem zakonu o kmi flj kih zemljiščih in drugo o aK problematiki), vsaj eno stroK°vnoVanja kurzijo, izvedbo gorenjskega tekm oračev... • CZ. Podeželska mladina Povabilo na potopisno predavanje Kranj - Društvo kranjske in tržiške podeželske mladine prireja v Pcte^.0yaiije-osmih zvečer na Srednji mlekarski in kmetijski Šoli v Kranju potopisno preda _^ z naslovom Predstavitev IAAS * mednarodne študentske organizacije kmct,J ta. živilske tehnologije in ekologije ter kmetijstvo v drugih deželah *..^x, Predavateljica Barbara Gartner, absolventka Biotehniške fakultete v Ljuoj bo predavanje popestrila z diapozitivi. • CZ. Tradicija se nadaljuje Na Štefanovo srečanje kmetov Naklo - Kmetje iz kranjske, nakelske in preddvorske občine se tudi jf^^a bodo izneverili tradiciji in se bodo 26. decembra, na sv. Štefana dan, zJVrterri tradicionalnem srečanju v Naklem. Najprej (ob 10. uri) se bodo v_kuu 0 domu pogovarjali s Petrom Vriskom, predsednikom Zadružne zveze S love vlogi zadružne zveze in kmetijskih zadrug pri trženju kmetijskih pride'ia0jc pa se bodo preselili v pivnico Marinšek, kjer bo Šc družabni 4e . etjjskO pripravljajo občine Kranj, Naklo in Preddvor, kmetijske zadruge m krm- ) svetovalna služba. ♦ CZ. KOLESA DRSALKE Velika izbira koles SCOTT, MARIN, SCHWINN - popravilo koles, rezervni deli in oprema Drsalke, brušenje in oprema za hokej Del. čas: 10.-12. ure, 15.-18. ure, sobota 9.-12. ure VALY-ZAGAR, Cesta na Brdo 52, Kranj, Kokrica, tel. 245-007 UREJA: Vilma Stanovnik AIR SYSTEMS d.o.o, Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja Letence 16, 4204 Golnik tel.: 064/461-211 fax: 064/461-997 SYSTEMSd 00. Snowboarderka Polona Zupan je slavila na prvem letošnjem veleslalomu svetovne serije ISF TUDI BOLEZEN NI PREPREČILA ZMAGE fotem ko je zaradi slabega vremena prejšnji teden odpadla prva veleslalomska tekma v Laaxu je Nakelčanka Polona Zupan kljub bolezni v petek nastopila v Ischglu in zmagala Naklo, 15. decembra • Letošnja tekmovanja svetovne serije mednarodne snow-board zveze ISF so se sicer začela že konec novembra v Laaxu v Švici, vendar Pa so zaradi izredno slabega vremena takrat lahko izpeljali le novo letošnjo disciplino, duel. Tako je bila prva premiera letošnjih nastopov najboljših snovv-hoarderjev sveta minuli konec tedna v avstrijskem Ischglu. Tam pa je že tretjič v sv*>ji karieri in prvič to zimo na zmagovalni stopnički stala 20-letna Nakelčanka Polona Zupan. Zmaga naše najboljše snowborderke Polone Zupan, ki je bila po lanski uspešni sezoni pred začetkom letošnje zime 7. veleslalomistka na svetu (in 8. slalomist-**)> pa seveda ni naključje in prav veliko presenečenje, saj je Polona vse poletje in jesen trdo trenirala in se s svojo ekipo Burton pripravljala na nastope. "Letos sem Pri treningih za sezono dala največji poudarek na fizično pripravo. Pri tem mi le veliko pomagal trener Sergej Rozman, sicer absolvent fakultete za šport in aktivni atlet. Na snegu sem se začela pripravljati avgusta, vendar pa žal nismo mogli na trening v Argentino, kjer je bilo premalo sr«ega. Tako kot smučarji smo se zato Polona Zupan je uspešno (in nasmejano) začela novo sezono. pripravljali na evropskih ledenikih. Ker so letos na tekmah nove discipline in novi elementi, sem zeio spremenila tehniko vožnje. Velik poudarek sem dala občutku za drsenje in vodenje zavojev in trenutno sem v izredni formi v veleslalomu, v slalomu pa za vrhunske rezultate rabim še nekaj treninga," je po vrnitvi domov v nedeljo zvečer povedala Polona Zupan, ki pa je bila seveda vesela prve letošnje veleslalomske zmage. "Tik pred tekmo sem zbolela in sama nisem vedela, ali bom lahko štartla ali ne. Kljub slabemu počutju sem se odločila, da vseeno poizkusim, saj sem po časih s treninga vedela, da sem zelo hitra. Proga je bila zelo težka, na njej je bilo polno ovir in skokov, bila je slaba vidljivost in tako na startu nisem vedela, kaj lahko pričakujem. Zato sem bila na koncu toliko bolj vesela prve letošnje zmage," je povedala Polona, ki je tako ostala v svetovni snowboarderski eliti. Polona že jutri potuje na nadaljevanje svetovne serije ISF v Val d'Iser v Francijo, največ tekem pa jo čaka v januarju in februarju, ko bosta tudi evropsko in svetovno prvenstvo, kjer si prav tako obeta dobre rezultate. • V. Stanovnik, foto: S. Pagon p LA E KEGLJANJE Odličen nastop rfaših plavalcev na evropskem prvenstvu TRI KOLAJNE ZA ALENKO KEJŽAR knl^,0St°^a Se Je na^a Pralna reprezentanca vrnila s tremi BI HA8/1"' HP8 jih osvojila plavalka Radovljice park hotel led Alenka Kejžar. Dvakrat bron in enkrat srebro je bera, ki se 5s povecala v ^trini Kejžarjevih na Mlaki pri Kranju. V petek dopoldan so z evropskim prvenstvom v kratkih bazenih začeli s svojimi nastopi tudi naši plavalci. V popoldanskih finalih smo imeli dva predstavnika. Naši plavalci so dosegli dobre čase v disciplinah, ki so jih plavali, Še najodmevnejšega je postavil Peter Mankoč v disciplini 100 m mešano s časom novega državnega rekorda 55.89 in se uvrstil v finale, v katerega se je uvrstila tudi Alenka Kejžar v disciplini 200 m hrbtno, njen čas pa je bil 2:12.26. Oba sta v pre-dtekmovanju dosegla tretje mesto. Dobro je plavala tudi Nataša Kejžar, ki je postavila osebni rekord na 100 m prsno s časom 1:10.97 in dosegla y 11. mesto, k , Popoldanskem času sta od naših nastopila le dva. V moški 10O enc* ^e N'rJan Peier Mankoč osvojil peto mesto v disciplini do u meSano> v finalu je plaval nekoliko slabše kot v T P?'danskem času, a je njegov dosežek vreden vse pohvale. *"ai Čas 56.10 je bil le 12 desetink sekunde slabši od opoldanskega časa. 2*12 Tft ^a ^ej*ar je priplavala prvo kolajno za Slovenijo. S časom zà d * V 9^sclPlini loO m hrbtno je za dobre pol sekunde zaostala trer rekordom, a je bil njen čas dovolj dober za osvojitev Jega mesta in s tem bronaste medalje, še Vc*an tekmovanja na EP v Rostocku je bil za naše plavalce dodSPeŠnejši kot prvi. Bronasti medalji iz prvega dne je Alenka ~- a!a Se dve. Tokrat je srebrno kolajno osvojila v disciplini 200 m URBANC NAJBOLJŠI MED PRVAKI Kranj, 15. decembra • Minuli konec teda je bil v Somborju organiziran turnir 8. svetovnih prvakov. Na njem je nastopil tudi Kranjčan Boris Urbane, ki je z novim osebnim rekordom in rekordom kegljišča zanesljivo zmagal. Urbane je namreč na sobotni tekmi posameznikov podrl 1065 kegljev in tako izboljšal svoj rekord, ki ga ie leta 1979 postavil v Splitu (1024 kegljev). Tudi v nedeljo je kranjski šampion igral odlično in z rezultatom 1045 v ekipni tekmi proti Donavi 2000 potrdil šampionstvo. • V.S. V Ljubljani so podelili pokale najboljšim gluhim športnikom POKALI PETRAČU, MEGLICEVI IN KOŠARKARJEM Ljubljana, 14. decembra - V prostorih Zveze gluhih in naglušnih Slovenije v Ljubljani so v soboto popoldne pripravili slovesnost ob razglasitvi najboljšega športnika, športnice in ekipe za leto 1996 in jim podelili zaslužene pokale. Kot je v nagovoru športikom in gostom povdaril predsednik Športne zveze gluhih Slovenije Janez Slatinšek so se njihovi športniki odlično odrezali na pomembnih tekmovanjih in dosegli nekaj vidnih rezultatov. Med ekipami je velik uspeh doživela košarkarska reprezentanca gluhih Slovenije, ki je na Evropskem prvenstvu v Krakovu na Poljskem osvojila tretje mesto. S tem rezultatom so si košarkarji zaslužili tudi naslov najboljše ekipe v letu 1996 ter prejeli zaslužen pokal. Ob tem pokalu so drugič zapovrstjo prejeli tudi prehodni pokal za najboljšo ekipo. Prsno le ♦ n?vim državnim rekordom 2:27.33, novi džravni rekord pa osvon tudl v disciPlini 100 m hrbtno s časom 1KH.93 in reknrH tret^e mesto in s tem bronasto kolajno. Novi državni «lesa Pa ^e Postavil tudi Marko Milenkovič v disciplini 200 m k ,nos časom 2:01.65 in osvojil nehvaležno četrto mesto, Peter stareo pa ^e v isti disciPlini s čas°m 2:01.77, ki je tudi boljši od discinT •I|korda· osvojil šesto mesto. Metka Sparavec je v 25 « xlni m prosto osvojila v času novega državnega rekorda Šesto mesto. imeli íno pa SO naši odrezali tudi zadnji dan EP. V finalu smo drŽav f°et startov in zatem so plavalci odplavali tri nove HeSan rek°rde. Alenka Kejžar je s 4. mestom v disciplini 200 m slabše pt?stavi,a novi državni rekord, ki znaša 2:15.56, le sekundo Šesto Pa JC Pjava'a njena sestra Nataša in dosegla čas 2:16.71 in m m mesto. Klubski kolega Marko Milenkovič je v disciplini 400 rekorri • osvo^ četrto mesto s časom 4:20.62, novi državni s Časo Paoje,Postavila še Metka Sparavec v disciplini 50 m hrbtno odplavi Pa Je de'i'a 4.-5. mesto. Fenomenalno pa je na koncu Nata* v še ženska štafeta 4 x 50 m mešano v postavi Alenka, držav«- )žar» Metka Sparoaec in Urška Slapšak in postavila novi dVni rekord 1:54.38 in osvojila 4. mesto. • J. Marinček Pokal za najboljšega športnika je prejel 23-letni Samo Petrač, ki jc že nekaj let najboljši slovenski gluhi smučar. Za športnico leta so pri Športni zvezi gluhih Slovenije razglasili Alojzijo Meglic iz Podljubelja, ki ie na Evropskem prvenstvu gluhih v alpskem smučanju v Sundsvalu na Švedskem osvojila prvo mesto v smuku in tretje mesto v veleslalomu. Športnik leta 1996 pa je postal Škofjeločan (sedaj živi v Ljubljani) Samo Petrač. ki je iz istega Evropskega prvenstva kot Megličeva prinesel kolajne za prvo mesto v slalomu, prvo mesto v paralelnem slalomu in drugo mesto v smuku. • VStanovnik IICARSKI SKOKI Nova imenitna nastopa našega mladega šampiona PRIMOŽ PETERKA PRVI V SVETOVNEM POKALU Z novo zmago in drugim mestom v Harrachovu je 18-letni Moravčan, lian SK Triglav Kranj, prevzel vodstvo v svetovnem pokalu in tako postal prvi Slovenec, ki mu je uspel ta podvig Da je Primož Peterka letos med najboljšimi v svetovnem pokalu, je napovedoval že na Norveškem in Finskem, da je trenutno Številka ena, pa je dokazal v češkem Harrachovu, ko je v soboto osvojil drugo mesto in ostal le za razpoloženim Japoncem Funakijem, v nedeljo pa je, kljub težkim razmeram na skakalnici, uspel premagati prav vso svetovno elito. Zmagal je. pred avstrijskim šampionom Andreasom Goldbergerjem in Norvežanom Kristianom Brendnom, ki je bil tretji. Primož je tako v še ne leto dni dolgi karieri v svetovnem pokalu že četrtič zmagal (dvakrat lansko sezono in drugič letos), z drugimi letošnjimi odličnimi uvrstitvami pa je trenutno tudi prvi v skupnem vrstnem redu, kjer vodi s 356 točkami pred Norvežanom Brendnom, ki ima 311 točk in Andreasom Goidbergerjem, ki ima 292 točk. Po zaslugi Primoža Peterke je Slovenija tudi v skupnem vrstnem redu Pokala narodov na odličnem šestem mestu. Ostalim našim skakalcem se na Češkem ni uspelo uvrstiti v finalni seriji in jih pred nadaljevanjem tekem svetovnega pokala (29.12. v Obersdorfu) čaka trdo delo in treningi. • V.S. Konec tedna bo v Planici prva tekma Alpskega pokala PETERKA BO NASTOPIL PRED DOMAČIMI NAVIJAČI Kranj, 17. decembra - Ta konec tedna se bo s prvo tekmo za Alpski pokal v skokih in nordijski kombinaciji za mladince v naši Planici uradno začela nova sezona tekmovanj v Sloveniji, katere vrhunec bo marčevski finale svetovenga pokala na velikanki. V Planici se bodo pomerili mladi skakalci iz Avstrije, Italije, Francije, Nemčije, Švice, Španije in Slovenije za prve točke OPA pokala. Sodeč po prijavah bo v obeh kategorijah (skokih in nordijski kombinaciji) nastopilo več kot 160 tekmovalcev, med njimi tudi vodilni v svetovnem pokalu Primož Peterka. Organizator tekme bo namreč "njegov" klub. kranjski Triglav, ki mu bo pri izvedbi tekmovanja pomagalo SD Planica. Obe prireditvi bosta potekali pod pokroviteljstvom Mestne občine Kranj in SKB Banke Ljubljana. Prireditev v Planici se bo v soboto začela ob 8.30 uri s skoki za nordijsko kombinacijo, se ob 11. uri nadaljevala s solo skoki, ob 14. uri s teki za kombinacijo in ob 15.30 uri končala z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo priznanj. • V.S. UMETNOSTNO DRSANJE USPEH JESENIČANOV NA POKALU SLOVENUE Jesenice, 15. decembra - Ledena ploskev v dvorani Podmežakli je bila v soboto in nedeljo prizorišče letošnjega pokala Slovenije v umetnostnem drsanju. Zbrali so se vsi najboljši tekmovalci in tekmovalke iz štirih slovenskih klubov: Celje, DKK Stanko Bloudek in DKK Olimpija (oba Ljubljana), Jesenice, nekaj tekmovalcev pa je bilo tudi iz sosednje Hrvaške. V članski konkurenci je najbolj navdušila Mojca Kopač, članica DKK Stanko Boudek, v mladinskih in pionirskih vrstah pa so bili spet zelo uspešni tekmovalci in tekmovalke Drsalnega kluba Jesenice, ki so osvojili šest kolajn in pokala v mladinski in pionirski konkurenci. Mladinec Gregor Urbas je ponovil lanski uspeh in z lepim nastopom osvojil prvo mesto. Alenka Mrak in Melita Čelesnik sta pri mladincih oziroma članih osvojili bronasto kolajno. Zlato kolajno je pri pionirkah A osvojila Teodora Poštič. srebrno pri pionirkah B Anja OtoviČ in bronasto pn pionirkah C Kaja Otovič. Člani domačega kluba so tudi tokrat poskrbeli za odlično izvedbo tekmovanja. • J. Rabič VALY TRGOVINA IN SERVIS KOLES, DRSALK IN OPREME VAS VABI NA DAN ODPRTIH VRAT NOVIH PROSTOROV V PETEK, 20. DECEMBRA, OD 12. DO 18. URE - CENE KOLES TEGA DNE NIŽJE ZA 1 0 DO 20 % - PRED NAKUPOM VSAKO KOLO LAHKO PREIZKUSITE ŽELIMO VAM VESEL BOŽIČ IN SREČNO TER USPEŠNO LETO 1997 VALY - ŽAGAR, CESTA NA BRDO 52, KOKRICA, TEL. (064) 245-007 VATERPOLO HOKEJ TRIGLAV SLAVIL V TRSTU V soboto so vaterpolisti v državnem prvenstvu za člane odigrali peti krog. Izkupiček Kranjčanov je 100-odstoten, kajti zmagali so tako v Trstu kot v Kranju. V Trstu sta se srečala večna tekmeca Koper in Triglav. Po vodstvu Koprčanov z 2:0, Triglavane ni nič zmedlo. Igrali so mirno in preudarno in to vodstvo Koprčanov do zaključka prve četrtine anulirali. Tako se je ta prvi del končal neodločeno 2:2. V nadaljevanju so igrali kot znajo in vse tri četrtine končal z enakim izidom 3:1 v svojo korist in na koncu slavil z zmago šestih zadetkov razlike. Kokra, pod vodstvom Rada Čermelja je igral, kot je pred tekmo dejal Rado. Igrali so bolj za igro kot na rezultat in na koncu slavili z razliko petih zadetkov. Zanimivo na tem srečanju pa je, da je za Kokro igral sin trenerja Tivolija Klemen Podvršček in dosegel kar pet zadetkov. V Kranjskem pokritem olimpijskem bazenu pa sta bili odigrani še dve srečanji v kategoriji mlajših vaterpolistov. V državnem prvenstvu dečkov do 13 let je drugo moštvo Triglava izgubilo s Tivolijem, prav tako pa druga ekipa Triglava izgubila s Tivolijem v kategorji do 15 let. Bolj uspešni sta bili prvi ekipi Triglava v Kopru. Tako je Triglav v kategoriji do 13 let visoko odpravil Žusterno, v kategorji do 15 let pa še Koper. Zvečer so se vaterpolisti spomnili pokojnega dr. Jožeta Rebolja. Na 1. memorialu so nastopili: generacija letnika 1966 in člani Triglava, ki so omogočili Triglavu igranje v takratni prvi zvezni ligi v letu 1970, 1978 in 1981. Prehodni pokal in pokal v trajno last, ki sta ga izročila Jaka Rebolj, sin Jožeta Rebolja in Avgust Primožič, eden od pokroviteljev, je prejela ekpa v postavi Tugo Vidic, Miro Malavašič, Iztok Krašovec, Zmago Malavašič, Karlo Švarc, Ljubo Čalič, Franci Kuhar in Bor Balderman. Rezultati v 5. krogu državnega prvenstva za člane: Kokra : Tivoli 9:4 (1:2, 1:0, 4:1, 3:1), Koper : Triglav 5:11 (2:2, 1:3, 1:3, 1:3), Mia Impianti: Mogota Ljubljana 6:13 (0:4, 1:3, 2:4, 3:2), Probanka Leasing Maribor : Portorož 20:11 (7:1,2:2,5:5,6:3). Vrstni red po 5. krogu: 1. Triglav, 2. Probanka Leasing Maribor, 3. Koper, 4. Mogota Ljubljana, 5. Tivoli, 6. Kokra, 7. Mia Impianti Triestina, 8. Portorož. J. Marinček PODARIM DOBIM REZULTATI ŽREBANJA 13. december Porsche Slovenija Volkswagen Passat 152504 Alpska hokejska liga in državno prvenstvo BREZ ODMORA ZA NAVIJAČE Kranj, Bled, Jesenice, 17. decembra - Te dni je za hokejske navdušence pri nas res dobro poskrbljeno. Tako sta bila v petek in v nedeljo odigrana dva kroga Alpske lige, danes bodo ekipe nastopile v tekmovanju za državno prvenstvo, v četrtek in v soboto pa bosta na sporedu nova kola Alpske lige. V petek je ekipa Sportine na Bledu gostila CE VVien in z novim trenerjem Francijem Zbontarjem (lani del sezone trener Acronija) dosegla pomembno zmago. Avstrijce so namreč premagali 4:2 (1:2, 1:0, 2:0). Olimpija Hertz je bila v petek prosta, Jeseničani pa so nastopili v Bolzanu, kjer pa jim ni šlo in izgubili so 9:1 (0:0, 5:1,4:0). V petek sta bili na sporedu tudi dve tekmi za državno prvenstvo. Iriglav je doma visoko 10:1 ugnal Celje, tekma v Zalogu med Slavijo Jato in HIT Casinojem Kranjska Gora pa je bila zaradi dežja prekinjena. V nedeljo so hokejisti v Alpski ligi odigrali 30. kolo. Ekipa Acronija Jesenic ie v Podmežakli gostila EC Gradec in zmagala 5:1 (0:1, 4:0, 1:0). Hokejisti Sportine na Bledu niso bili kos vodilnemu na lestvici, Feldkircu, ki jih je premagal 1:4 (0:1, 1:0, 0:3). V Tivoliju pa je v nedeljo Olimpija Hertz gostila KAC in zmagala 4:2 (1:2, 3:0, 0:0). Na lestvici Alpske lige še vedno vodi Feldkirch (43 točk), pred ekipo VSV Beljak (37 točk), KAC-jem (32 točk), Olimpijo Hertz in Àcroni Jesenicami (po 31 točk). Sportina je na desetem mestu z 18 točkami. Danes ob 18. uri bodo pri nas srečanja državnega prvenstva. Olimpija Hertz doma gosti HIT Casino Kranjska Gora, na Jesenicah se bosta pomerili ekipi Acronija Jesenic in Celja, Triglavani pa na sejmišču gostijo Sportino. V četrtek bosta na Gorenjskem dve zanimivi tekmi. Na Bledu se bosta ob 18.30 uri srečali ekipi Sportine in Olimpije Hertz, ekipa Acronija Jesenic pa bo ob 18. uri gostila VSV Villach. V soboto Olimpija Hertz gosti Milano, Sportina odhaja na gostovanje k celovškemu KAC-ju, Acroni Jesenice pa so prosti. • V.S. ŠAH osebni računalnik Pentium 357397 Í 5 x 50 g zlata Fa in Persil 104019 088901 001208 076607 134117 KLUBSKO PRVENSTVO DRINOVCU Kranj, 16. decembra • Od oktobra je enkrat tedensko potekalo klubsko prvenstvo Šahovske selekcije Tomo Zupan Kranj za leto 1997. Moči je merilo 22 igralcev in igralk. Lanskoletni naslov je ubranil Aleš Drinovec s 7.5 točkami. Pol točke je z izrednim finišem zaostal Uroš Kavčič, tretji pa je bil Peter Kovačič s 6.5 točkami. Med gresenečenja turnirja ie vsekakor potrebno omeniti dobro 4. mesto iranka Paniča in slabo igro dveh "veteranov" Mateja Sušnika in Dušana Zorka. Najboljša igralka je bila Vesna Panič pred Simono in Karmen Orel. Končni vrsti red: 1. Aleš Drinovec 7.5, Uroš Kavčič 7, 3. Peter Kovačič 6.5, 4. Branko Panič 6, 5. Matej Sušnik, Dušan Zorko, Vesna Panič po 5.5., Milan Golja, Aleš Zaletelj, Klemen Mrak po 5, itd... • A. D. LOKOSTRELSTVO Iskra Comtnerce Trgovina 10 xW Iskra 21-Twin 078212 071790 064611 139529 460557 024891 155758 445285 031887 180633 PODARIM DOBIM 10x100.000,00 SIT 208147 564151 450376 052502 362622 535127 383297 117742 372665 083301 Športna loterija d.d. Cigaletova 15, Ljubljana Tel.:06Í 133 93 66 Zadnji dan za izplačilo dobitkov je 13.2.1997. Ob 20-letnici Lokostrelske zveze Slovenije MEDVED LOKOSTRELEC LETA Ljubljana, 16. decembra 1996 - Prejšnjo sredo so se v Kulturnem domu Španski borci v Ljubljani zbrali slovenski lokostrelci ob dvajsetletnici svoje zveze. Ob tej priložnosti je Lokostrelska zveza Slovenije izdala zbornik z naslovom Vse v zlato, katerega avtor je Marjan Podržaj. Zbornik vsebuje kronološki pregled dogajanj v lokostrelskem športu v Sloveniji od letal976 do 1996 po posameznih letih. Že uvod v zbornik pa* opisuje začetke lokostrelstva na Slovenskem, ki segajo verjetno že pred leto 1950, povezani pa so tudi s taborništvom, najpomembnejše dogodke v slovenskem lokostrelstvu in našteva, kdo so lokostrelci, ki bodo ostali v zgodovini slovenskega lokostrelstva. Na prireditvi (med gosti so pričakovali tudi predsednika države Milana Kučana, ki pa zaradi zadržanosti na drugih dolžnostih ni utegnil priti) je imel uvodno besedo podpredsednik Lokostrelske zvze Slovenije Brane Cvetko, podelili pa so tudi različna priznanja in pohvale za uspehe v lokostrelstvu. Razglasili so tudi lokostrelca in lokostrelko leta 1995, to sta Grega Emeršič in Bernarda Zemljak, ki je priznanje sprejela z velikim negodovanjem, lokostrelka in lokostrelec leta 1996 pa sta Jožica Emeršič in olimpijec Samo Medved. , Opazovalca čudi le dejstvo, da se organizatorji in podeljevalci najrazličnejših priznanj niso spomnili olimpijske ekipe, ki je v Atlanti med svetovno konkurenco vendarle zasedla odlično 5. mesto, s čimer je trojka veliko prispevala k uveljavitvi lokostrelskega športa v Sloveniji. • M. Vozlič KOTALKANJE REVIJA V DOMŽALAH Domžale, 17. decembra - Ob koncu uspešne kotalkarske sezone bo Kotalkarsko drsalni klub Domžale to nedeljo, 22. decembra, pripravil zaključno kotalkarsko - plesno prireditev, na kateri bo nastopilo tudi več državnih in evropskih prvakov v kotalkanju. Na prireditvi, ki se bo začela ob 17. uri v hali Komunalnega centra Domžale bodo sodelovali slovenski kotalkarski klubi, zamejski klub Polet iz Opčin in uspešna atraktivna revijska skupina SCHIO iz Italije. Obiskovalci bodo na prireditvi lahko videli obilo vrhunskega kotalkanja, poleg tega pa še pravljico na kotalkah Kekec ter obisk Božička. Vstopnina na prireditev bo simbolična, izkupiček pa bo namenjen mladim perspektivnim kotalkarjem. • V.S. DEJAN SITAR ODLIČNO Predoslie, 15. decembra - Mladi lokostrelec Dejan Sitar iz Predoselj se je v zadnjem času udeležil nekaj domačih in mednarodnih tekmovanj, na katerih se je znova dokazal z izjemnimi nastopi. Tako je konec novembra v Schar-dingu v Avstriji na mednar-| odnem prvenstvu dosegel Evropski rekord v com-pound stilu z rezultatom 119 in zmagal v finalu. Sodeloval je na mednarodnem tekmovanju v Italiji, kjer ie skupaj z ekipo osvojil prvo mesto v 24-urnem maratonu, minulo nedeljo pa je v disciplini indoor (18 metrov) s 589 krogi postavil nov članski in mladinski državni rekord. • V.S. ODBOJKA GORENJCEM NI ŠLO Bled, 15. decembra - Odbojkarji Minolte Bled so za petkovo srečanje s Pomgradom zaradi bolezni komaj sestavili šesterko m tako v Murski Soboti gladko izgubili s 3:0 (5, 11, 8). Ker je Krka presenetljivo osvojila niz proti Salonita tako za obstanek v lig1 najboljših, blejski odbojkarji potrebujejo ob porazu Krke f Ljubljani proti A Banki Olimpija, zmago v zadnjem srečanju doma proti Fužinarju. Odbojkarice Špecerije Bled, ki imajo še vedno težave pri sestavi ekipe, so tokrat doživele zaslužen poraz v Kopru. Domače odbojkarice so bile tokrat boljše v vseh elementih igre, pn gostjah pa je za malenkost izstopala le Petračeva, kar pa je b>lo iremalo za resnejši odpor Kemiplasu. Kemiplas : Špecerija Ble" J:0 (2, 12, 8). Odbojkarice Špecerije Bled so si že prej zagotovile obstanek v 1A. DOL za vidnejši rezultat v drugem delu, pa 00 svoje morala narediti tudi uprava kluba. Obe gorenjski ekipi v 1B.DOL sta tokrat izgubili. Termo Ludnik je gostoval pri vodilni ekipi Šoštanj - Topolšice in P° zapletih z dvorano po dobri igri izgubil s 3:1 (14, -9, lL.fJ' odbojkarji Žirovnice pa so prav tako s 3:1 (10, 7, -7, 7) izgubili v Žužemberku. Krog pred koncem prvega dela IB. DOL je v vodstvu Šoštanj - TopolŠica (26), Termo Lubnik je na 5. mest" (12), Žirovnica pa na sedmem s štirimi točkami. V gorenjskem derbiju 2. DOL so bili po boljši igri uspešne]«1 Kranjčani in stavili s 3:1 (10, -5,9-11). Z novima točkama se je AsteÇ Triglav tako povzel na 7. mesto, odbojkarji Bleda II pa so po izstop" AS Domžal na zadnjem (11.) mestu s štirimi točkami. i Še slabše pa gre dekletom druge ekipe Bleda v ženski konkurenci 2. DOL. Po gladkem porazu v Šentvidu so dekleta še brez točk na** mestu. Presenetile pa so tokrat odbojkarice Šenčurja, ki so v boju i neposrednimi tekmicami za obstanek v ligi iztržile dve točki \ Solkanu in se s štirimi točkami povzpele na 9. mesto. V derbiju 3. DOL zahod ženske so domače odbojkarice Kemiplasa predvsem z odličnim serviranjem in dobro igro na mreži popolno^2 onemogočile odbojkarice Mehanizmi Kropa in jim tako prizadejal letošnji prvi poraz. Odbojkarice Bohinja so brez večjih težav dobile dvoboj z HIT Gorico II. Pred zadnjim krogom je ekipa Mehaniki Kropa na 2. mestu, ekipa Bohinja pa tik za njimi na tretjem. V mo»J konkurenci 3. DOL je bila ekipa Termo Lubnik II prosta, Bohinj )e zmagal v Šiški, Plamen pa izgubil v Mokronogu. Po 10. krogih je \ vodstvu Bovec (16), 2. Termo Lubnik (14), 6. Plamen (8) in 10. Bohinj 4 točke. • B. Maček >remalo za resnej ROKOMET PREDDVORU JESENSKI NASLOV Kranj, 16. decembra - Rokometaši so končali jesenski *j prvenstva. V prvi ligi so po napovedih prvaki Celjani, v p1"*1 9 ligi, Škofljica, v drugi ligi pa Preddvor. V prvi B ligi so imeli igralci CHIO Besnice možnost osvpF jesenski naslov. Seveda bi morala vodilna Škofljica izgubiti To n ni zgodilo. Ločani so pred prvenstvom napovedovali samo boj za zaneslJlV obstanek v prvi B ligi. Tisti, ki bolje poznajo rokometne razmeji so dejali, da so Ločani preskromni. To se je potrdilo. Klobučm^ so prvi del prvenstva končali na drugem mestu. Tako kot njihoV* rivali iz Besnice imajo samo tri točke zaostanka za prvim. ■ Čestitke gredo tudi Preddvoru za jesenski naslov v drugi W Prvo mesto so potrdili z zmago proti Savi v zadnjem krogu. Tekni* bi morala biti derbi zadnjega kroga pa zaradi slabe igre gumarje to ni bila. n Rezultati zadnjega kroga: 1. B liga: DOL TKI Hrastnik - CHJj' Besnica 28-23, Šešir - Ajdovščina 27-21, Pomurka-Škofljica 20-2* Grosuplje-Gorenje B 28-20, Radeče papir - Inženiring Sarbek «|J 29, Inles - Drava 27-27. Jesenski prvak je Škofljica, ima 18 drugi Šešir in tretja CHIO Besnica pa 15. 2. A liga: Preddvor 34-11, Sviš-Črnomelj 20-31, Prizma Ponikve - Krim 29-27, Mokej1 - Koper 24-25, Nova G o rica - Mitol Sežana 20-16, Prule - Ko»Jlc 28-24. Prvi je Preddvor, zbral je 18 točk, drugi je Črnomelj *0' Sava je šesta z desetimi točkami. • M. Dolanc NOVA ŠOLA ROKOMETA Pri rokometnem klubu Planina iz Kranja so se letos je***! odločili, da bodo organizirali rokometno šolo, v kateri naj bi P^j rokometne korake naredile deklice, ki hodijo v peti raz'* osnovne šole. . Tako naj bi dekleta že zelo zgodaj spoznale skrivnosti tck iepega športa. Šola deluje po že utečenih tirih šol v Celj" * Ribnici. To je prvi tak način dela z mladimi v Kranju. Pobud", j šol ie Slavko Stržinar, trener RK Planine, pomagata pa mu igra,.a kluba: Biljana Savanovič in Nataša Miškulin. Njihova želja je- ^ bi v šolo pripeljali tudi priznane slovenske trenerje, tiste, ki de«9( z mladimi, saj bi se seznanili s trendi sodobnega rokometa, * tudi s slovensko rokometno šolo. M.D. TEČAJ NA SORIŠKI PLANINI škofja Loka, 16. decembra - Smučarski klub Alpctour iz Škofje Loke bo v času božičnih počitnic (od 2o. do 30. decembra) organiziral smučarski tečaj za otroke na Soriški planini. Za tečaj se lahko prijavite v klubskih prostorih SK Alpetour (Športna dvorana Poden - vhod zadaj), v Turistični poslovalnici Potovalne agencije Alpetour, v kabinetu učiteljev športne vzgoje na osnovnih šolah in po telefonu 622-683 (Anča) popoldan. Prvi odhod na tečaj bo v četrtek, 26. decembra, ob 7.30 izpred dvorane Poden. • V.S, KRANJSKE ATLETINJE "ODLETELE" V TOPLE KRAJE - Štiri atletinje kranjs^y Triglava, Brigita Langerholc (tek na 400 in 800 metrov), Marcela Umnik, Saša Eberl (obe sli (ejc daljino) in Jana Zupančič (sirnlc v /intiinn in tmv]rr,]r\ ter niihnu trener rtnhrivnie VufknviČ SO V",, ,/t Z letalom "odleteli" v daljino) in Jana Zupančič (skok v daljino in troskok) ter njihov trener Dobrivoje Vučkovič so rr ^ Z letalom "odleteli" v Tenerife na Kanarske otoke, kjer se bodo dva tedna na toplem priprav*Jt0 najpomembnejša tekmovanja v prihodnjem letu. Umnikova in Langerholčeva bosta najprej pos* ^ v Ljubljani, kjer ji v troskoku za izpolnitev norme manjkajo le še trije centimetri. ^'^L^í Kanarskih otokih so omogočili klub, mestna občina Kranj, ki finančno podpira klub, občina ^'ïtf Pizzerija Romano in Restavracija Evropa Kranj, Srcma Ljubljana, Trend Škofja Loka in Tenis Wimbeldon Britof • C.Z., slika: T. Doki V Dekanih pri Kopru so podelili priznanja za najuspešnejše veslače minulega leta BLEJCI SO (ŠE VEDNO) NAJBOLJŠI Razveseljivo pa je dejstvo, da je veslačev po vsej Sloveniji vedno več rezultate tudi v mlajših kategorijah Dekani pri Kopru, 12. decembra - Priznana restavracija Bivij v Dekanih pri Koçru je bila minuli četrtek zvečer prizorišče svečane skupščine Veslaške zveze Slovenije. Na njej so podelili tudi priznanja najboljšim veslačem minulega leta in njihovim trenerjem, simbolično pa so se ob koncu Štiriletnega olimpijskega obdobja zahvalili tudi sponzorjem veslaškega športa. Kot je v slavnostnem nagovoru poudaril predsednik Veslaške zveze Slovenije Slobodan Radoljko. je bilo zadnje leto za veslaški šport zelo uspešno, saj so poleg dveh četrtih mest ha olimpijskih igrah in uspešnega nasto-Pa dvojca na tem tekmovanju, odlične rezultate na tekmovanjih dosegali tudi mladi veslači. "Z letošnjim letom se končuje štiriletni olimpijski ciklus in začenja novi, v katerega vstopamo močnejši kot kdajkoh, saj smo ravno v teh letih veslaški potencial močno razširili. Rezultati dokazujejo, da se je naša baza kakovostno dvigni- in da dosegajo odlične Na posebno povabilo egiptovske Veslaške zveze so blejski veslači v nedeljo odpotovali na dve regatl v Egipt, primerno klimo pa bodo izkoristili tudi za desetdnevni trening. Kot je povedal Stanko Slivnik, imajo veslači v pripravljalnem obdobju za seboj le precejšnje število kilometrov, dodatni trening V Egiptu, pa jim bo pri pripravi na novo prav gotovo tudi zelo koristil. Blejski četverec je za odlične rezultate v sezoni dobil tudi naziv čolna leta. Predsednik Slobodan Raduljko jim je izročil sliko nastopa v finalu olimpijskih iger. la v sam svetovni vrh. Na to smo ponosni in s tem potencialom vstopamo v novo štiriletno olimpijsko obdobje do Sydneyja 2000, kjer načrtujemo, da bomo nastopili s še več ekipami kot v Atlanti," SNOWBOARD Š O V A je dejal Slobodan Raduljko. Pregled rezultaov in podelitev plaket najboljšim je ponovno potrdil, da so bleis-ki veslači še vedno v vrhu tega vse bolj popularnega športa, saj so bili Člani četverca Jani Klemenčič, Sadik Mujkič, Milan Janša in Denis Žvegelj razglašeni za veslaško ekipo leta, posebno priznanje pa je prejel tudi Iztok Čop, ki je z odličnimi uvrstitvami na regatah in 4. mestom na OI še vedno najboljši slovenski veslač. Ob koncu so se tudi veslači zahvalili svojim trenerjem in predsedniku. V njihovem imenu je Jani Klemenčič Stanku Slivniku, Milemu Janši in Slobodanu Raduijku podaril simbolične slike Blejskega jezera. Še posebno je je bil vesel Primorec Slobodan Raduljko, ki bo odslej prek slike še večkrat gost na najbolj veslaškem koncu Slovenije, na Bledu. Besedilo in slika: V.Stanovnik 4000 Kranj, Jenkova 4, tel.: 064 221-129, int. 2 FITNESS CENTER POPAJ AEROBIKA - CARDIO FITNESS BODYBUILDING - STEP AEROBIKA ŠPORTNA PREHRANA - OBLAČILA FITNESS CENTER POPAJ >V v>? SMLEDNIŠKA 136, ČIRČE TEL:328 134 KARATE KRANJČANI USPEŠNI V TRBOVLJAH" Pretekli konec tedna je v Trbovljah v Špotrni dvorani osnovne šole "Revirski borci" v organizaciji Karate kluba TIKA Trbovlje potekal tradicionalni, letos že 24. mednarodni karate turnir Trbovlje 96. Za tekmovanje je bilo prijavljenih kar 634 tekmovalcev iz 66 klubov iz štirih različnih držav, in sicer 95 iz Bosne in Hercegovine, 117 iz Hrvaške, 6 iz Slovaške in 416 iz Slovenije. Konkurenca na tem tekmovanju je že kar nekaj let precej hujša kot na državnih prvenstvih, zato je tudi uspeh na tem tekmovanju, vsaj za tekmovalce same skoraj pomembnejši kot uspeh na državnem prvenstvu. Ravno zaradi močne konkurence med tekmovalci, je bilo letos to tekmovanje tudi na koledarju kontrolnih tekem za nastop za državno reprezentanco. Trenutno jc za sestavo reprezentance aktualno evropsko mladinsko prvenstvo v Bolgariji, ki se bo odvijalo februarja drugo leto. Na tekmo je selektor povabil 36 tekmovalcev iz celotne Slovenije, ki so se v preteklosti Že izkazali s svojimi rezultati. Kot kandidata za reprezentanco sta iz Karate kluba ■* Kranj nastopila Nejc Šarabon in Andrej Fojkar. V soboto, 14. 12. je Karate klub Kranj zastopalo pet tekmovalcev. Bojana Dujovič je kot edina ženska predstavnica kluba nastopila v katah v starostni skupini mlajših mladink in osvojila odlično tretje mesto. Prvo mesto je pripadlo Ani Sever (KK Kolektor Idrija), drugo pa Džulijani Popovič (Bosna in Hercegovina. Andrej Fojkar in Adi Džuzdanovič sta nastopila pri mlajših mladincih (letnik 1978 in 1979) v težnostni kategoriji pod 75Ícg. Andrej Fojkar je izgubil šele finalno borbo z Alenom Zamljičem (RI Croatia Rijeka) in tako osvojil drugo mesto. Adi Džuzdanovič pa je osvojil peto do osmo mesto. Nejc Šarabon je kot aktualni državni prvak v svoji kategoriji nastopil v starostni skupini moških rojenih leta 1977 in starejših, ter osvojil peto do osmo mesto. Ravno tako kot aktualni državni prvak je nastopil njegov brat, Jaka Šarabon v isti starostni skupini, vendar v težki kategoriji. V finalni borbi je nastopil proti Primožu Videniču (KK Ljubljana) in izgubil, ter tako osvojil drugo mesto. Jaka Šarabon je edini od udeležencev Karate kluba Kranj nastopil še v eni kategoriji, in sicer v borbah v absolutni kategoriji, kjer je prav tako osvojil odlično drugo mesto. Drugi dan tekmovanja, je Karate klub Kranj poslal na tekmovanje tri dečke, ki so nastopili v katah v dveh različnih starostnih skupinah. Zaradi velikega števila teh tekmovalcev so morah tekmovanje izvesti v treh krogih. Luka Podgorelec in Matej Ristič sta nastopila v starostni skupini dečkov rojenih leta 1983 in 1982, v kateri je poleg njiju nastopilo Še 40 tekmovalcev. Matej Ristič je zgrešil finalni krog le za eno desetinko točke in tako' osvojil deveto mesto. Luku Podgorelcu pa se je uspelo prebiti v finalni krog, kar je pri takem številu kvalitetnih tekmovalcev že samo po sebi velik uspeh, in osvojiti šesto mesto. V najštevilčnejši skupini dečkov rojenih leta 1984 in mlajših, v katen je nastopilo kar 90 tekmovalcev je nastopil Luka Kern, ki je ne samo prvič nastopil v Trbovljah, ampak je to njegova prva sezona. Kljub kratkemu tekmovalnemu stažu se lahko Luka pohvali že z naslovom državnega prvaka v svoji kategoriji, ter s prvim mestom na prvem pokalnem tekmovanju in z drugim mestom na drugem pokalnem tekmovanju. V Trbovljah je Luka dokazal, da je v svoji starostni kategoriji na samem vrhu v slovenskem prostoru. Po nekam mlačni izvedbi kate Seichin v prvem krogu, je v drugem krogu odlično izvedel mojstrsko kato Seisan in prehitel drugouvrščenega za štiri desetiníce točke. V tretjem krogu je bil primoran zaradi pomanjkanja kat izvesti šolsko kato Kanshu, ki ni niti posebej zahtevna niti preveč atraktivna za sodnike ali gledalce. Kljub temu pa je to kato izvedel izvrstno in prepričljivo zmagal z dvema desetinkama naskoka pred drugouvrščenim Markom Očkom (KK Velenje) in tretje uvrščenim Gašperjem Povodnikom (KK Sevnica). Andrej Kožuh Bojan Buden, balinar in predsednik BK Trata Z NAČRTNIM DELOM DO SVETOVNIH PRVAKOV Balinarski klub Trata je v zadnjih letih med najuspešnejšimi škofjeloškimi športnimi ko-I lektivi. Mladi so na največjih tekmovanjih, I na mladinskih in članskih svetovnih prvenst-1 vih zbrali kar 13 medalj, člani kluba pa I imajo tudi vrsto naslovov državnih prvakov. 1 Kot pravi dolgoletni predsednik kluba Bojan i Buden, pa jih navdušuje tudi dejstvo, da bo ie I teta 2000 balinanje doživelo svojo promocijo I (kot preizkušnja panoga) na olimpijskih I igrah. I Balinanje ima v škofjeloški občini najdaljšo I tradicijo na Trati. Kakšni so bili začetki? I "h našega praporja je razvidno, da se je ta I Šport v Škof ji Loki začel razvijati leta 1960. Prvo balinišče je bilo narejeno med prvim in drugim blokom za trgovino na Frankovem naselju. Pobudnik tega športa je bil Ivan Breznik, ki je ob sebi zbral nekaj igralcev, Med njimi je bil tudi moj oče Jože, sedaj te pokojni Tone Kavčič, ki je skrbel tudi za igrišče, J°Že Kukec in še mnogi, ki tudi še zdaj igrajo Pri veteranih. Kasneje je balinanje postajalo vse bolj popularno, balinišče pa premajhno in leta l972t ob priložnosti Iskriade, se je zgradilo novo igrišče za garažami v Frankovem naseel-Ijt-Takrat je bil predsednik kluba Gustl Jamnik, Kije bil zelo zagnan za delo, začeli pa smo tudi s tekmovalnim balinanjem, z nastopi v gorenjski ugi. " Takrat pa so se začeli tudi prvi uspehi iraškega balinarskega kluba? "Po letu 1972 smo začeli balinati Bojan UerČič, Danilo Bence, Jure Štancar in jaz in začeli smo dosegati vidne rezultate. Breznik in Margole sta odšla v Škof jo Loko in tam 'jstonovila klub "Na otoku", imenovan "Loka '000'\ Za nas pa je pomembno, da smo 90 LET ŠPORTA IN TELOVADBE V ŠKOFJI LOKI PIŠE: VILMA STANOVNIK balinarji dobili svoj prostor v novo zgrajenem športnem parku na Trati. Takrat je bil predsednik kluba Marjan Peternel, štiristezno balinišče pa je za nas pomenilo veliko pridobitev. Ko sem leta 1983 postal predsednik kluba, smo se odločili, da gremo v projekt izdelave strehe nad baliniščem. S streho smo dobili dobre pogoje za delo, s čimer smo si utirali pot v slovensko ligo, nato v drugo jugoslovanko ligo, igrali pa smo celo kvalifikacije za prvo jugoslovanko ligo. Takrat se nam sicer ni uspelo uvrstiti v prvo ligo, ker pa je Jugoslavija Bojan Buden in evropski prvak Uroš Vehar razpadla, pa smo kot drugoligaši dobili svoje mesto v slovenski super ligi. Od takrat smo vedno med boljšimi mošvi v super ligi, lani smo bili celo drugi v državi. Pomembno za naš klub pa je tudi, da smo ob pokritem balinišču dobili še štiristezno balinišče. Tako smo klub, ki ima v Sloveniji najboljše pogoje za delo, manjka nam le Še dvorana." V Sloveniji in zadnja leta tudi v svetu pa ste znani kot klub, kjer vzgajajo odlične mlade balinarje, saj mladi fantje vselej prinašajo medalje iz največjih tekmovanj. "Vsi, razen Balinarske zveze Slovenije, nam Že priznajo, da imamo najboljšo šolo balinanja v Sloveniji. Delo z mladimi je seveda načrtno, sajvsako leto organiziramo Šolo balinanja, lani pa smo po dobili tudi pet trenerjev balinanja, ki so med prvimi opravili izpite na Fakulteti za šport. Zgledujemo se po uspešni francoski šoli balinanja, odraz načrtnega dela pa so mladinski svetovni prvaki na Čelu z Urošem Veharjem (ki je sedaj tudi evropski članski prvak in svetovni podprvak) in Damjanom Sofronievskim. Za njima prihajojo še mlajši, kol je naprimer še lani pionir, letos pa že mladinski reprezentant Davor JanžiČ." Tudi sam si že dolgo balinar. So te kdaj zanimali tudi bolj popularni športni, naprimer nogomet? "Po srcu sem športnik in navijam za vse, rad si ogledam vse prireditve v zvezi s športom. Igral sem namizni tenis, kegljal, še vedno rad igram šah... Za balinanje pa sem se odločil največ zato, ker smo bili fante na Trati "klapa", vedno smo se dobro razumeli in to je tudi pomenilo razcvet kluba. V začetku je bilo balinanje res še precej "statičen" šport in rabili smo še nekaj poleg, vsak še katerega od dinamičnejših športov. Zadnja leta pa je balinanje naredilo res velik korak naprej, saj so vse pomembnejše atletske discipline, kot sta hitrostno izbijanje, pozicijsko izbijanje.... S tem je balinanje postalo atraktiven šport tudi za mlade." Osvoboditev (od) poslancev narodnosti Mag. Blai JKujundžič, zunanji sodelavec PREJELI SMO Poslanca nar-.odnosti v slo-\vensk?m parla-e n t u sta ogrožena, pravijo. Pritiski ljudskega in liberalnega bloka nanju grozijo, da ju bodo raztrgali. Treba ju ie zaščititi. Najbolje bi ju zaščitili, če bi ju osvobodili. Osvobodili Članstva v državnem zboru. Ob ustavnih spremembah bi ju lahko prestavili v državni svet. Naš parlament je nekaj posebnega. Dve mesti v njem pripadata poslancema italijanske in madžarske narodnosti. Naši Italijani in Madžari ju izvolijo mimo načela enakosti volilne pravice. To načelo je celo dvakrat kršeno. Prvič, ko pripadniki manjšin volijo dvakrat, saj niso izvzeti pri siceršnjih volitvah. Drugič, ko pride do izvolitve v bistveno manjših volilnih okrajih, kot so oblikovani za siceršnje volitve. V povprečnem volilnem okraju prebiva dobrih 22 tisoč ljudi. Italijanski volilni okraj obsega dobrih 3 tisoč ljudi. Madžarski volilni okraj obsega dobrih 9 tisoč ljudi. Tudi v nekaterih drugih parlamentih po svetu imajo nacionalne manjšine avtomatično zagotovljene sedeže. Vprašanje je seveda, zakaj bi morali tujim zgledom slediti ravno pri tem. Ali ne obstaja še cela vrsta drugih družbenih manjšin, ki bi lahko imele zagotovljene sedeže v parlamentu? Manjšin, ki jih je treba zaščititi ali manjšin, ki vlečejo naprej družbeni razvoj. Tako ne bi prišli nikamor. Parlament bi se iz formalno demokratičnega predstavništva vseh državljanov spremenil v predstavništvo družbenih manjšin in stanov. Namesto količinskega načela en človek - en glas bi obveljalo kakovostno načelo družbene pomembnosti. To sicer lepo zveni, vendar se postavi vprašanje, kdo določa družbeno pomembnost. Nekdo drug namesto ljudi oz. v imenu ljudi: partija, oče naroda, lastnina. Kakovostno načelo družbene pomembnosti je bilo včasih temelj za oblikovanje zbora združenega dela. Zdaj je temelj za oblikovanje državnega sveta. Tja sodita predstavnika narodnosti. Primerjalno to seveda velja tudi za slovenske manjšine v zamejstvu. Z umestitvijo predstavnikov narodnosti v državni svet bi rešili tudi dilemo o predstavnikih Slovencev po svetu v slovenskem parlamentu. Tudi oni sodijo v državni svet. Tam bi bilo manj pomembno vprašanje, ali naj bo to en predstavnik, dva ali več. Odpadlo bi tudi vprašanje volilne baze, saj v državni svet ne volijo posamezniki, ampak glavni organi v njem zastopanih subjektov. Posamezniki, Slovenci po svetu, v glavnem že niso več slovenski državljani. Tak način ne bi preprečeval izvolitve, kot je bila npr. izvolitev prvega predsedujočega sedanjega državnega zbora Marjana Schif-frerja. Ta je odšel iz izseljenstvo Že pred drugo svetovno vojno, ostal pa je slovenski državljan. Kandidiral in izvoljen je bil v volilnem okraju na slovenskem ozemlju. Umestitev predstavnikov narodnosti in Slovencev po svetu v državni svet bi bila tudi politično uravnotežena. Predstavnika narodnosti sta bližje liberalnemu bloku. Predstavniki Slovencev po svetu bodo verjetno bližje ljudskemu bloku. Letos so volitve vzpostavile uravnoteženo politično polarizacijo Slovenije na ljudski in liberalni blok v razmerju 45:43. Na nikogaršnjem ozemlju med linijami obeh Blokov sta se znašla poslanca narodnosti. Ni nikogaršnjem ozemlju med linijami ni prijetno biti. Tam se vleče bodeča žica. Če se kdo znajde tam, se potegne tudi skozenj. Ni čudno, da sta poslanca narodnosti zagnala vik in krik. S tem je postalo vprašanje narodnostnega predstavništva prepo-tencirano in nacionalni duhovi lahko zopet uidejo iz steklenice. To je še dodatni razlog, da se narodnostno predstavništvo premakne v državni svet. Preden bodo po vrsti začele padati zahteve drugih Neslovencev v Sloveniji po enakem predstavništvu. Teh drugih Neslovencev tudi ni tako zanemarljivo malo kot Italijanov in Madžarov. Hkrati so se Neslovenci v Sloveniji po nekaj dilemah v letih razpadanja Jugoslavije 1988-91 že politično integrirali. Politično sebe ne vidijo kot Neslovencev, ampak kot pripadnike in volivce ljudskega ali liberalnega bloka. Tega ni za pokvariti. Za spremembo ustavnih določil o parlamentu je zmanjšanje pomena narodnostnega predstavništva že drugi razlog. Prvi je povečanje pristojnosti državnega sveta kot regionalnega predstavništva. Hkrati je možno tudi spremeniti število članov državnega zbora iz neumno nerodnih % na okroglih 100. tako bo n procent en mandat. Z referenčno soseščino primerljivi vstopni parlamentarni prag petih odstotkov bo tako pomenil pel mandatov v osnovni razdelitvi. Ko bo nekoč mimo sprejemanje zakonodaje po standardih Evropske skupnosti, bo Sloveniji verjetno zadoščal že parlament s 50 člani. Te ustavne spremembe bo spremljalo spreminjanje volilne zakonodaje. Volilni referendum je vzpostavil nekakšno pat pozicije med sedanjim proporcionalnim sistemom in dvokrožnim večinskim siste-mom.Oba sistema bi lahko kombinirali tako, da bi prvih 45 oz. 50 poslancev izvolili po enem, drugih 45 oz. 50 poslancev pa po drugem sistemu. Tako je že bilo na volitvah leta 1990 in vse se je v redu izteklo. (Pisec je (lan Zveze za Gorenjsko) Zavajanje krajanov Spodnjega in Zgornjega Otoka ob volitvah v svet krajevne skupnosti Mošnje Ob nedavnih volitvah 10. 11. 1996 v svete krajevnih skupnosti v Občini Radovljica, katerih rezultati so bili objavljeni v torek, dne 19 11. 1996, v časopisu Gorenjski glas, smo predvsem krajani Spodnjega in Zgornjega Otoka ogorčeni, ker v novoizvoljeni svet krajevne skupnosti Mošnje, ni bil izvoljen nobeden od njihovih predstavnikov, čeprav jih je kandidiralo pet. Pri tem je potrebno poudariti, da ne oporekamo legitimnosti volilnih rezultatov, pač pa samemu postopku pred volitvami, zaradi katerega je prišlo do tega, da nimamo niti enega predstavnika obeh Otokov v svetu krajevne skupnosti Mošnje. Za pojasnitev te situacije se je potrebno vrniti na zbor krajanov, ki ga je dne 16. 10. 1996 sklical župan Občine Radovljica in kjer so bili večinoma prisotni prav krajani s Spodnjega in Zgornjega Otoka z namenom, da bi zagotovili zadosti kandidatov z obeh Otokov. Na zboru so bili poleg župana gospoda Čemela, prisotni tudi predsednik sveta KS gospod Sitar, gospod Pintar - tajnik sveta in večina dosedanjih članov sveta KS. Na zboru je bilo s strani župana, predsednika in članov sveta, ter predvsem gospoda Pintaria krajanom Spodnjega in Zgornjega Otoka zagotovljeno (citirane so bile določbe Statuta KS), da imamo v skladu s statutom KS v svetu zagotovljenega po enega predstavnika v svetu KS, torej enega s Spodnjega Otoka in enega z Zgornjega Otoka, čeprav je samo 1 volilna enota. To je razvidno tudi iz zapisnika zbora krajanov. Ker smo bili, kot že rečeno, nemalo presenečeni ob objavljenih rezultatih volitev, smo želeli izvedeti, zakaj je do te situacije prišlo. Po pojasnilu pristojnih organov občine Radovljica, ki so strokovno vodili volitve v svete krajevnih skupnosti, so le ti že v začetku letošnjega leta od Krajevnih skupnosti zahtevali informacije, kako želijo imeti sestavljene svete KS (koliko članov, eno ali več volilnih enot ali ena volilna enota in zagotovljene predstavnike iz vseh vasi v K S). Na podlagi informacij s strani svetov KS, je bil pripravljen občinski Odlok o določitvi števila članov svetov KS in volilnih enot za redne volitve v svete KS v Občini Radovljica (Uradni Vestnik Gorenjske, št. 21/96). Svet KS Mošnje je dne 18. 3. 1996 občinsko strokovno službo pisno obvestil, da želi imeti 1 volilno enoto za kraje Mošnje, Globoko, Spodnji in Zgornji Otok ter 7 članov sveta. To pa je v nasprotju z določili 13. člena Statuta KS, ki določa, da je svet KS sestavljen iz 4 krajanov Mo-šenj, 1 krajana Globokega, ter po 1 krajana s Spodnjega in Zgornjega Otoka. Podpisnik navedenega dopisa je gospod Pintar v imenu Sveta KS. Gospod Pintar in predsednik sveta gospod Rok Sitar ter še nekateri plani sveta so še na zboru dne 16. 10. 1996 javno zagotavljali, čeprav smo krajani s Spodnjega in Zgornjega Otoka temu oporekali, da jej Statutom tako določeno, da bodo v Svetu KS zagotovo predstavniki vseh vasi, *' setavljajo KS, čeprav bi morali vedeti, ali pa so vedeli, da so z dopisom občini meseca marca 1996 že sami določili sestavo sveta. Zato se v zvezi s tem sprašujemo, ali je bih n0 zboru krajanov namerno taksirana laž o sestavi sveta & ali pa so tako imenoval strokovni sodelavci sveta tako nestrokovni, da ne pot najo niti lastnega Status katerega določila bi samo prepisali na dopis občini i" bi bile volitve izvedene tako, da bi bili v svetu KS predstavniki iz vseh vasi v KS Mošnje V zvezi s tem je potrebno j* poudariti, da Statut Kò Mošnje, ki je bil sprejet dne 6. 3.1996 ni veljavne, ker42-člen Statuta določa, da Statut začen veljati osmi dan P° objavi v Uradnem Vestni** Gorenjske, vendar še do danes ni bil objavljen. .. Izvedene volitve so bue ključnega pomena za uveljavljanje interesov Otočanov, ker tu v zadnjih letih ni bi'0 storjenega ničesar, vendar so nam že našteti gospodje tona najbolj nedemokratičen naW preprečili. Ignoranca krajanov Zg°rn' jega in Spodnjega Otoka F očitna tudi zaradi tega, ker d* danes še nihče od bivs'n vodilnih v svetu KS Hosw ni uradno pojasnil, zakaj je d° te situacije prišlo, kaj &Jf .fv bi se za to opravičil. Vod"ni. KS Mošnje so se na vasi Sp-1 Zg. Otok spomnili samo ta* rat, ko so se na nivoju ob*lf! Nadaljevanje na 25. stra"* 0 smrti s teboj ne bom govoril Damjan je okužen z aidsom. Teoretično ne sodi v nobeno rizično skupino, saj je mamila, naprimer užival le priložnostno. In še to ne doma, temveč v tujini. Niti ni homoseksualec. Priznal je, da je sicer že . imel moškega partnerja, toda to se je zgodilo pred leti, ko je na življenje gledal še z drugačnimi očmi kot danes. Damjan je prijeten, mlad moški, urejen, oblečen po modi, tak, za kakršnim se na ulici ozre marsikatera ženska. Nikomur ne dovoli, da bi mu prišel blizu, da bi odkril njegovo dušo in pokukal vanjo, kaj se tam dogaja. Čeprav ima težave in skrbi, tega ne pokaže. "Življenje, ki je še pred menoj, živim polno in z veliko veselja. Možno je sicer, da bolezen ne bo nikoli planila na dan, kajti to bi pomenilo, da bom potem v doglednem času umrl. In izginil. Mojo smrt bi zapisale edinole natančne statistike, ki se vodijo o obolelih za aidsom. Domačim bi odleglo, prijateljem, vsaj tisti peščici, ki mi je še ostala, bi se na skrivaj odvalil kamen, meni pa bi, nekje zgoraj, v nebesih, zrasla krila." Damjan še zmeraj živi pri starših. Ob hudem spoznanju ga niso pustili na cedilu, čeprav so bili tisti dnevi tudi zanje eni najtežjih. Je edini sin iz očetovega prvega zakona. Dve sestri sta že starejši in ne vesta za njegov problem. "Nikoli mi ni ničesar manjkalo," reče Damjan in skrbno izbira besede. Že v osnovni šoli sem imel klapo, s katero smo obvladovali doberšen del okoliša. S prvo cigareto sem se srečal že v rosnih letih. Bili smo drzni in objestni. Uživali smo tudi, če nam je uspelo, da smo v trgovini neopaženo izmaknili kakšno malenkost. Naprimer sladkarije, cigarete, parfum. Bili smo "ta glavni junaki"! Dobili so nas bolj poredko, pa še to so naši starši na neki način zgladili in se dogovorili ali v trgovini ali pa potem pri ustreznih službah, kamor so prispeli naši spisi. Saj sem že rekel, bogati in vplivni starši, potem ti je dovoljeno vse!" (to je rekel skrajno ironično!) Damjan bi lahko bil med najboljšimi učenci, toda srce mu ni dalo, da bi se učil. Ko je bil v najbolj občutljivih letih, se je oče USODE Piše: Milena Miklaveič ločil in se zelo hitro drugič poročil. Sestri sta ostali pri materi, ki se je vrnila nazaj na obalo. "Moja mačeha je bila mlada in lepa. Normalno je bilo, da sem se zaljubil vanjo. Zalezoval sem jo in jo spravljal v nerodni položaj. Ponoči sem sanjaril o njej. Predstavljal sem si, kaj bi lahko počela, če bi oče za nekaj časa spet izginil na kakšno službeno pot. Toda to se ni zgodilo. Kajti moja mačeha je bila noseča in s tem so bile povezane številne nevšečnosti. V glavnem, otrok, ki se je rodil, je imel srčno napako, zaradi katere se je ves navidezen mir v naši hiši v trenutku porušil. Kar naenkrat nisem bil več pomembene. Oba starša sta vso pozornost namenila moji polsestri, zame jima je zmanjkalo časa in energije." Po svoje je bilo tudi zanimivo. Imel je svodobe, kolikor je je hotel, počel je lahko, kar mu je padlo na pamet, pri tem pa je imel denarja, kolikor si ga je zaželel. "Rastel sem hitro in godilo mi je, ko so se za menoj začela ozirati tudi starejša dekleta. Imel sem vsako, ki sem si jo poželel. Včasih, ko sem bil slabe volje, me je mučilo edinole to, da nisem uspel priti na gimnazijo. Zamenjal sem kar nekaj srednjih šol, od frizerske, fotografske, grafične... Nikjer nisem imel obstanka. Šele po prihodu iz Francije sem se malo zresnil in se, s posredovanjem očeta, vpisal na oblikovalno. Tam mi je še najbolj ustrezalo. Čeprav sem se sam sebi zdel tako star in pokvarjen med tistimi otroki, s katerimi sem začel v prvem letniku." Damjan se je za trenutek opravičil in s hitrimi koraki zapustil lokal. Gledala sem za njim, ko se je zunaj, na pločniku, prisrčno rokoval s skupino nasmejanih ljudi. Drug drugega so trepljali po ramenih in se boksali, tako za šalo in iz prijateljske pripadnosti. Priznam, da sem bila nestrpna in malo živčna. Bala sem se, da me bo pustil na cedilu. Toda nič takega se ni zgodilo. Malce zadihan se je z naglimi koraki vrnil, se usedel, opravičil in nadaljeval, ne da bi mi ga bilo treba na to spomniti. "Imel sem dobrega prijatelja, fotografa, pri katerem se je zbirala naša klapa. Bil je nor na ženske akte in vsa dekleta, ki sem jih poznal, so že poslale njegove žrtve. Včasih smo kakšnega pokadili, za boljše počutje. Dobro mi je delo, ko me je "odklopilo" in sem lahko pozabil na vse drugo. Pri ženskah nismo bili izbirčni. Te, ki so bile zraven, so bile "za splošno rabo". Pravih prijateljic niti nisem imel. Nobeni nisem mogel odpreti svoje duše, niso bile take. Za seks, to pa že. Tega so obvladale." Med počitnicami (v šoli je rinil brez popravcev) je odšel na štop v Nemčijo, k očetovemu poslovnemu partnerju. Tudi on je imel sina. Damjanovih let. "Kaj vse smo v tistem času počeli! Zase sem mislil, da sem že okusil nekaj sladkosti, toda takrat sem videl, da sem še popoloma zelen in neizkušen. Mamila, ženske, diskoteke, Amsterdam, prvo doživetje z moškim partnerjem. Počitnice sem preživel kot v oblakih. Imen, kaj šele obrazov, se niti ne spominjam več. Nisem vedel, kdaj je noč in kdaj dan. Edijevi starši so imeli hišo ob nekem jezeru in tam se je največ dogajalo. Njegovi starši so se zanj Še manj brigali kot moji zame. Toda za svoje sem lahko našel opravičilo, ker je bila mala sestrica hudo bolna. O bog, kaj vse se je dogajalo! Več mi Damjan ni hotel povedati. Moje vprašanje je enostavno preslišal, se zazrl v skodelico s čajem in nadaljeval: "Bilo je 23. maja pred tremi leti, ko je kot strela z jasnega treščila vame novica, daje Edi zbolel. Oče ni vedel povedati, kaj več. Čudno se mi je zdelo edinole to, ker sem med vrsticami razbral, da je pri njegovih prijateljih v Nemčiji vse narobe. Smešno, sem si rekel, zaradi kakšnega prehlada se to ne bi dogajalo! Konec tedna sem se usedel na letalo. Ne vem, kaj me je gnalo, da sem to storil, toda nekaj mi je govorilo, da moram stvari priti do dna. Edijeva starša sta bila popolnoma v šoku. Iz njiju nisem mogel spraviti niti ene pametne besedice. Napotil sem se do stanovanja, ki si ga je Edi najel še v letih, ko sem ga obiskoval. Odprla mi je ženska, oblečena v belo. Postalo me je blazno strah, nekako tako kot če veš, da se ti bo utrgalo vrv in boš zgrmel v prepad. Edi je ležal v postelji in strmel v strop. Na videz ni bil dosti drugačen, le oči je imel udrte in rdeče. Roki, ki sta počivali na odeji, sta se tresli. Niti nasmehnil se ni, ko me je zagledal. Planil je v jok kot otrok. Zagrabil sem ga za roko in iz sebe nisem mogel spraviti niti besedice. Raka ima, sem pomislil, umrl bo. Čakal sem, da seje malo umiril. Šele potem ko je pristopih medicinska sestra in mu dala injekcijo, je bil sposoben spregovoriti besedo, dve. In tedaj me je imelo, da bi izginil s tega sveta, da bi se vdrl v tla, da bi se lahko vrnil v otroška leta in svoje življenje preusmeril na povsem druge tire. Beseda aids je obvisela med nama kot nekaj zlega in lepljivega. Nehote sem se odmaknil-Edi je to opazil in mi rekel, da tak dotik «' nalezjiv. Bilo mi je vseeno. Dušil me je *e zrak, ki sem ga dihal skupaj z njim. Dolgo časa je minilo, preden sem se vsaj tok*0 umiril, da sem se lahko usedel nazaj in mu prisluhnil. Med raztrganimi stavki mi )e. povedal, kako se je pred meseci zgrudil prl nekem dekletu in bruhnil kri. Nenadoma, brez kakšnih predhodnih znakov. Odvlekli so gav bolnišnico in mu že naslednji dan, po krvnu} preiskavah, povedali, da ie okužen. In da )e pred njim le še nekaj tednov življenja. Bilo me je groza, ko sem ga gledal. Spomnil sem se, da sva imela ista dekleta, da smo pili iz kozarcev, da smo počeli še na tisoče drugjn stvari skupaj! Prijel sem se za želodec, stekel na stranišče in bruhal. Nazaj k Ediju je pr^el povsem drug človek. Kot bi v meni neka) počilo, izginilo in- poniknilo. Vedel sem edinole to, da na tak način ne smem umj^ Edi mi je svetoval, naj grem in se prepriïarr\ kako je z menoj. Tega pa ne, ker bom Pote\. umrl, sem rekel. Šele po dobrem tednu sem zbral toliko korajže, da so mi naredili kn>ne teste. Zaradi silnega strahu sem v tistih dnen izgubil najmanj pet, če ne celo več kilogramov-Zdravnik, ki me je povabil v svojo pisarno, Je bil resen. Vedel sem, kaj to pomeni..." Damjan od tistega dne naprej živi drugače Smrti se še zmeraj boji, kar se mu zdi povsem normalno. Na ljudi in na svet okoli sebe Pa gleda z drugačnimi očmi. Niti se ne to^a.Jte tem, da bo, morda, bolezen v njem spala s vrsto let. Ne. Vsak trenutek, ki ga doživlja, izkoristi zato, da je srečen, da osrečuje tudi liste, ki hodij skozi življenje skupaj z njim. Predvsem P ozavešča sebi podobne. Ne s plakati transparenti, temveč s pogovori. Ko je vstal, je pogledal na uro, se Pr'j"zn : nasmehnil, ter izginil na ulici, med številnim dežniki. Za pripovedovanje o sebi si je vz točno uro in pol časa. Nadaljevanje s 24. strani dogovarjali o lokaciji komunalnih odpadkov, pa še to so se in se bodo sedaj še toliko lažje dogovarjali brez naše vednosti. Po naših informacijah se bivši predsednik sveta KS, očitno zaradi slabe vesti sedaj močno prizadeva, da bi neiz-voljeni kandidati iz omenjenih krajev sestavljali tako imenovani vaški odbor, katerega člani bi po njegovem mnenju lahko na sejah sveta gledali in poslušali novoizvoljene člane sveta, kako odločajo o posameznih zadevah, saj pristojnosti za glasovanje tako nimajo. To je ponovno odraz sprenevedanja in nepoznavanja predpisov, zaradi katerega je tudi prišlo do te situacije. Pričakujemo tudi to, da dosedanji tajnik sveta KS Zaradi ugotovljenih nepravilnosti, zavajanja krajanov na Zboru krajanov in še zlasti Zaradi moralnih načel ne bo poskušal ponovno kandidirati Za to delo, oziroma, da bodo člani sveta za to mesto dobili drugega sodelavca. Po zadnjih informacijah se je novoizvoljeni svet KS ie konstituiral in izvolil organe sveta, čeprav 38. člen neveljavnega statuta določa, da morajo biti vsi organi, ki jih določa statut, konstituirani v roku treh mesecev po objavi statuta. Iz navedenega je razvidno, da se postavlja pod vprašanje legitimnost delovanja novega sveta KS, ki se ie konstituiral na osnovi neveljavnega statuta. Glavni namen tega članka je seznaniti vse krajane KS Mošnje o tem, da nam je bila Z načinom izvedbe volitev storjena nepopravljiva škoda, za katero sta odgovorna predvsem predsednik in tajnik sveta KS, ki mislita, da vse vesta in zalo o vsem sama odločata, čeprav so bile za svetovanje pri izvedbi volitev ves čas na voljo ustrezne institucije na občini 34 krajanov Zgornjega in Spodnjega Otoka (podpisi v uredništvu) Prijazni ljudje slovenskih železnic Sem upokojenka in na tesnem z denarjem. Odločila sem, se, da se peljem enkrat Qli dvakrat mesečno v Ljubljano, kjer imam več znank in sorodnike. Kupila sem izkaznico slovenskih železnic za vožnjo s Popustom za upokojence in starejše osebe, ki velja eno koledarsko leto in' stane j00,()o SIT 0 2 izkaznico se uveljavlja 30 /ti ntiniMCt Ar. '">[jQ \/^ korekten odnos do sočloveka, oziroma upokojenca. Avtobusna podjetja v Sloveniji, posnemajte jih! F. K., Kranj naslov v uredništvu ka o popust, tako da velja vozna J/ta na relaciji Kranj ■ Ljubljana, kakor tudi obrat-"o, 143,00 SIT. To mi veliko Pomeni, če primerjam vozno karto za avtobus, za katero "toraš odšteti za isto relacijo #0,00 SIT. S seboj nisem imela očal, zato sem prosila uslužbenca na železniški postaji Kranj, da mi izpiše čas odhoda vlakov na relaciji Kranj - Ljubljana ln obratno. Bil je zelo prijazen m je ustregel moji prošnji brez vseh pomislekov, s pri-laznim obrazom. Naslednjič sem prosila za isto uslugo (le na relaciji Kranj - Jesenice in °bratno) gospo srednjih let, ki le prodajala vozovnice. Tudi ona je brez oklevanja ustregla moji prošnji. Bila sem prijetno Presenečena, saj kai takega ne "oživiš vsak dan. Pa še prihranila sem pri eni vožnji K*anj - Ljubljana in nazaj *H00 SIT. To pa ni malo za uPokojenca s povprečno, ka' Pa šele z nizko pokojnino. Se enkrat se zahvaljujem slovenskim železnicam in njihovim prijaznim ljudem na Samovolja direktorja in nelegitimnost upravnega odbora GKZ Srednja vas 6. septembra 1992, ko je nastopil UO GKZ Srednja vas in 21. septembra 1992, ko je prevzel krmilo zadruge direktor ing. Mirko Smuka-vec, se je v zadrugi začela kalvarija za zaposlene delavce in razprodaja premoženja (osnovnih sredstev, inventarja, zemljišč). V letu 1992 se je po Zakonu o zadrugah morala tudi zadruga v Srednji vasi lastniniti. Z vplačilom deležev je postala last 193 članov - kmetov. Ustanovni občni zbor je bil 5. ali 6. septembra, ne vem več natančno. Na tem občnem zboru so bila sprejeta PRAVILA zadruge in na podlagi teh pravil so bile izvedene tudi volitve v organe GKZ. Za predsednika zadruge je bil izvoljen Andrej Ogrin, ing. iz Boh Bistrice, le-ta je bil že prej član takratnega Zadružnega sveta. Vsi člani smo bili prepričani, da je dobro seznanjen o delovanju zadruge, vendar smo se krepko zmotili. Na razpis za direktorja, ki ga je opravil UO zadruge, se je prijavil brezposelni ing. Mirko Smukavec, domačin iz Boh. Češnjice. Člani in delavci smo bili mnenja, da je ta poteza dobra, ker je domačin in bo "držal" s krajem, ter ohranjal delovna mesta oz zaposlitev v kraju. Toda bilo je popolnoma drugače. Ti dve inženirski glavici sta vzeli DEMOKRACIJO popolnoma po svoje. Začeli sta krojiti usodo delavcem, članom zadruge. Samovoljo sta začeli razpolagati s premoženjem zadruge. Ostali člani UO pa so samo prikimavali, z izjemo nekaterih. Posledica nesmotrnih odločitev je bila, da je na občnem zboru ob obravnavi zaključnega računa za leto 1993, predsednik Nadzornega odbora odstopil. Zadruga je bila potem 18 (osemnajst) mesecev brez predsednika NO in brez nadzornega odbora. Vrnimo se v leto 1992, točneje 21. septembra. Takoj v oktobru, Še preden je direktor spoznal zadrugo in njeno poslovanje, so že začele deževati premestitve delavcev, ne glede na usposobljenost ali kvalifikacijo dela. Med temi premestitvami sem bil tudi sam. Bil sem vodja Lesnega obrata Češnji-ca. V aprilu 1992 sem se dogovarjal z nemškim partnerjem za izdelavo pohištvenih vratc, ker pa s ceno po ml nisva prišla do sporazuma, sem to opustil, vendar sem imel vso dokumentacijo shranjeno in sem jo pokazal direktorju Smukavcu. Ta pa je takoj vzpostavil stik z omenjenim partnerjem, začel je pogovore z njim. Sprejel je cene, take kot jih je postavil nemški partner, kljub mojemu nenehnemu opozarjanju, da je 12 DEM/m2 prenizka cena. Dobil sem ustni nalog direktorja, da moram poslati 50 m3 desk na LIP-tovarno Bohinj v sušilnico. Ker sem opozarjal, da je kvaliteta desk slaba in ne ustreza kriteriju za izdelavo pohištvenih vratc, je ON sam menil, da ugovarjam menega sklepa o premestitvi. H vsaj minimalno amortizaci-Šele po 3 (treh) dneh sem jo objekta in zemljišča, dobil SKLEP Škode pri teh Na istem občnem zboru je deskah, ki jih je poslal novi bil tudi sprejet sklep, da se na vodja v sušilnico je bilo takrat LESNEM OBRATU Češnji-za 35.000,00 SIT, za kar ca ustanovi zadružno podjetje obstaja zapisnik. Zapisnik je do 1. 6. 1994. Ta sklep ni bil bil poslan tudi članom UO, ki nikoli realiziran. Direktor je v pa so zavzeli sklep, da to soglasju z UO dal MI-škodo knjižimo v TEKOČE ZARSTVO v najem ORGA-STROŠKE! lesnega obrata - LESU, katerega lastnik je g. mizarstvo. Direktor za to Dobida, nekdanji direktor škodo sploh ni odgovarjal, ZLIT Tržič, ki je šel pod jaz pa sem moral iskati svojo njegovim vodstvom v stečaj, pravico na takratnem sodišču Računovodske storitve v ZLI-Združenega dela in jo tudi TU pa je takrat delal g. dobil. Smukavec Mirko, sedanji dir- Kljub nadaljnjim opozori- ektor zadruge. Ustanovljeno lom in pošiljanju kalkulacij je bilo podjetje ORGALES UO, da je pri proizvodnji Bohinj, ki pa je živelo le do 1000 m2 pohištvenih vratc decembra 1995. DELAVCI 1.000.000,00 SIT, izgube, ni SO OSTALI NA CESTI, pomagalo NIČ! UO je verjel brez kakršnih koli pravic, saj direktorjevim lažem, saj jim je se nimajo kam pritožiti, ker prikazoval posel kot posel sindikat ne deluje več, člani so rentabilnosti. Zaključni račun odstranjeni iz GKZ, za VSE za leto 1993 pa je pokazal TO JE KRTV DIREKTOR in ogromno izgubo. Izkazalo se predsednik zadruge. Dobro je je vendarle, da sem prav vedle komu in zakaj daje v kalkuliral in predvideval. Dir- najem MIZARSTVO, dobro ektor je še naprej ostal direk- je vedel, da je ie v naprej tor, niti za oprijemljive stvari obsojeno na propad, (izguba v mizarsh'u) ni niko- D V A POMEMBNA mur odgovarjal. Z lažjo in SKLEPA OBČNEGA zavajanjem UO je še naprej ZBORA, direktor ni realizir-ostal direktor. o/, čeprav bi jih moral, rajši se V letu 1993 pa so še bolj je odločil za druge, slabše deževale premestitve. Na vsa- variante, kar je hujša kršitev, ki izdani odločbi oz. sklepu o to pa pomeni prekinitev de-premestitvi je pisalo takole: lovnega razmerja že v letu PO SKLEPU UO (nič, na 1994. Nadzorni odbor pa kateri seji je bilo sklenjeno) proti takim kršitvam nič ne STE PREMEŠČENI Z ARA- ukrepa in ne izvaja sankcij. Dl EKONOMSKO-RACIO Tudi novo pečeni predsednik NALN1H RAZLOGOV... Po NO ie po volji (dolgo iskan in izjavi nekaterih članov UO pa dobljen) direktorja in pre-teh stvari niso nikdar obrav- dsednika. Drugače si človek navali in tudi po izjavi pre- ne more razlagati, da predsed-dsednika Andreja Ogrina, da nik NO dopusti tak propad se UO ne vmešava v delovna zadruge, čeprav je v PRÀVI-razmerja in da je to v pristoj- LIH in ZAKONU O ZA v zadrugi, za vse ostalo pa bi moralo biti članstvo obveščeno. 21. 9. 1992 je direktor z nastopom prevzel 84 redno zaposlenih delavcev v zadrugi. Sedaj, septembra 1996 pa jih je komaj Še 30. Samo iz Mizarstva je ostalo 11 delavcev na cesti brez kakršnihkoli pravic. 1. 9. 1992 je direktor z nastopom prevzel 84 redno zaposlenih delavcev v zadrugi. Sedaj, septembra 1996 pa jih je komaj še 30. Samo iz Mizarstva je ostalo 11 delavcev na cesti brez kakršnihkoli pravic. 1. 9. 1992 je GKZ imela naslednje enote: ŽAGO, MIZARSTVO, KLAVNICO IN MESARIJO, SIRARNO, TRGOVINE BOHINJ, TRGOVINI LJUBLJANA, KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN UPRAVO. V septembru leta 1996 obstajajo le še: ŽAGA, KLAVNICA, TRGOVINA V SREDNJI VASI IN JERE-Kl. Trgovino v Boh. Bistrici Z repromaterialom -. kmetijsko, pa je tudi dal v najem. Na ceno vrat zniža za toliko, kot nas je stalo popravilo, pa je najprej obljubil, da bo razliko vrnil, kasneje pa ni hotel nič slišati, čeprav sem ga 2-krat pisno opominjala in mu predložila tudi kopijo računa za popravilo vrat. Od moje zahteve za znižanje ceneje minilo že precej časa, toda o povra čilu denarja ne duha ne sluha. Preostane mi torej le še tožba zoper omenjenega podjetnika, ki sicer od mene ne bo dobil nobenega naročila več, bralcem pa prepuščam presojo, ali bodo kako delo zaupali temu podjetniku ali ne. Nevenka Hafner nosti direktorja, je očimo, da NEKDO TUKAJ LAŽE! Bil sem predsednik (izvol- DRUG AH točno napisano, kako MORA UKREPATI, če ugotovi hujše kršitve. Sklicati bi moral izredni občni jen) komisije za pritožbe in zbor, če že zaradi drugega ne, ugovore. Delavci so vlagali da bi vsaj potrdil zaključni pritožbe na to komisijo. Re- račun za leto 1995, ki še sploh sevati smo jih morali, vendar ni bil obravnavan in ne vem, zmeraj v korist delavcev, saj kako na to gledajo institucije, odločbe s strani direktorja ki so pristojne glede zaključ- niso bil v skladu z nobenim zakonom, še manj z Zakonom o delovnih razmerjih, večkrat so bile tudi neutemel- nih računov Na občnem zboru spomladi 1995 je bilo izvoljeno novo članstvo NO. Predsednik NO Malo za Šalo, malo zares Pravda o oslovi senci in kačjem repu Znamenita kamniška Veronika zopet buri duhove v občinski hiši. Ni se še dobro polegel hrup okrog Gaspari-, jeve slike Kamniška Veronika, rvi/, //u ;c tMUi r ki jo je na mojo pobudo, s upravi je vsa računovodska pomočjo sponzorjev, kupila dela oddal servisu. Da imata Občina Kamnik in visi sedaj Življenje v sebi, sta samo še v Županatu, njena reprodukci-klavnica in žaga, ostalo je v ja pa krasi naslovnico te dni dobršni meri ukinjeno. Škrat- izdane monografije Mesto ka, zadruga v Bohinju ne pod Malim gradom, Aleksan-izpolnjuje več svojega po- dra Sarnavskyja. Raznorazni slanstva. V zadrugi je tudi HKS, katere ustanovitelj je tudi zadruga, vendar je pod okriljem Zadružne hranilnice Slovenije. Za takšne ukinitve delovnih procesov in s tem tudi delovnih mest v zadrugi, bi se moral nekdo zamisliti, saj na ta način ne bomo ohranili podeželja takega, kakršen je in bi si ga želeli. Toliko za enkrat, če bi pa hotel opisati vsa dogajanja v zadrugi od leta 1992 -1996, bi se pa moral odločiti za ČRNO KRONIKO BOHINJSKE ZADRUGE. Lep pozdrav od člana in nekdanjega delavca zadruge Jože Žvan a njegovim odločitvam, zato me ij je ČEZ NOČ zamenjal z drugim vodjem, ki ga je sam osebno pripeljal na obrat v Češnjico, naslednji dna ob 6. uri, brez kakršnegakoli pis- jene. Sklepovikomisije in opo- ni hotel prevzeli te funkcije, zoril pravnikov o vsebini zato sem se v mesecu juliju t.i. odločb direktor ni upošteval, javil ustno nekaterim članom Še bolj je uveljavljal samovol- UO, da prevzamem vlogo jo in diktatorstvo. Zamenjal je predsednika NO. Ker pa so komisijo po svoji meri. Našo vedeli, da ne bom igral na komisijo je potrdil Občni zbor njihove strune, so prepričali (glej zapisnik!), novo je post- izvoljenega predsednika, da je avií direktor SAM! izničil je prevzel funkcijo. Kolikor sklep najvišjega organa v vem, NO od takrat ni imel še zadrugi! Storil je težjo krši- nobene seje. tev. Za predsednika je postavil Upravni odbor že od leta svojega oz. predsednikovega 1993 deluje v NEPOPOLNI človeka, ki je popolnoma pod sestavi, saj je en Član iz vplivom njih. Zapisniki so se zadružen enote Koprivntk -pisali Čez nekaj dni, po nareku Gorjuše dal ostavko zaradi direktorja, nikoli več na nepravilnosti in samovoljnih obravnavi sami, če pa so se, odločitev direktorja zadruge, jih je pisala njegova desna Nadomestiti bi ga morali po roka - tajnica, ne član komi- PRAVILIH zadruge na sije. Posledice take diktature prvem občnem zboru z glaso-in samovolje so obravnave vanjem. (tožbe) na Socialnem sodiš- [jq je že od 6 9 1995 Ču, katere direktor vse po vrsti NELEGITIMEN, saj mu je izgublja. Stroške pa plačujejo takral potekel mandat, vendar člani zadruge, saj se že temel- si ga samovoljno podaljšujejo, jito zajedajo v premoženje Nekateri v šali govore po zadrug. Direktor pa še zmer- Bohinju, da so to DOSMRT-aj nosi glavo "po konci' in se Nj ČLANI UO. V tem času pritožuje na Višja sodišča, da pa se zmeraj sprejemajo zavlačuje izvršitve sklepov sklepe o investicijah, prodaji sodišč. Sam bi moral plačati stavb, najemanju kreditov, kar stroške, potem bi pa dobro tudi ni v skladu z zadružnimi premislil, preden bi izdal pravili. V tem času so prodali kakršenkoli sklep o pre- kar nekaj stavb in zemljišč, mestitvah in odpustitvah. brez vednosti lastnikov - čla- Na občnem zooru leta 1994 nov zadruge. Direktorju je 25. spomladi, je bil sprejet iklep, 8. 1996 potekel že tretji man-da se nekaj osnovnih sredstev, dat, vendar ga je samooklicani ki jih zadruga ne potrebu je, UO ponovno imenoval za odproda. Denar, iztržen s to VD. direktorja, odprodajo, pa se izključno Obveščenost Članstva ie na nameni za adaptacijo SIR- popolni NIČLI, čeprav je bil ARNE v Srednji vasi. Osnov- UO opozorjen na občnem na sredstva je prodal, sirarno zboru s strani Zadružne pa že 16 6. 1994 oddal za ZVEZE SLOVENIJE, da minimalno najemni- morajo biti člani zadruge no.Resmca je, da je moral obveščeni o delovanju za-najemnik vložiti sredstva za druge in o sklepu UO na oživitev proizvodnje, vendar oglasnih desKah zadruge. Pobi morala najemnina pokriva- slovne skrivnosti naj ostanejo Moja izkušnja Ker je Gorenjski glas objavil članek oz. reklamo za S.P. Marjana Kolarja, mizarja iz Medvod, vam pišem, kakšna je moja izkušnja s tem novo-pečenim podjetnikom. Omenjeni članek navaja, da je navedeni podjetnik sposoben izdelati tudi do 50 oken oz. vrat na teden. Že mogoče, samo kako. V aprilu 1996 smo mu naročili izdelavo vrat za teraso (skupaj z načrtom) in mu postavili rok izdelave 5. junij. Na večkratne urgence je omenjeni podjetnik izdelal vrata v sredini junija (natančno 14. 6.1 996). Zaračunal je znesek 50.000 SIT. kar je tudi dobil plačano. Mimogrede povedano, enaka vrata stanejo v Jelovici 37.000 SIT. Vendar bi bila sprejemljiva tudi Kolarjeva cena, če bi bila vrata izdelana tako, kot je treba. Toda ne. Popleskana so bila tako malomarno, da je bilo potrebno vrata ponovno prepleskati, pa to še ni najhuje. Zatesnjena so bila tako slabo, da nam je ob dežju začelo teči skozi vrata, zaradi česar smo bili prisiljeni okvaro takoj odpraviti in zamenjati lermopan steklo. 'poznavalci in strokovnjaki" so vsevprek trdili, da ne gre za izvirno olje Maksima Gasparija, temveč za ponaredke, ali pa delo drugega avtorja. Tako naj bi del krivde za "nepristno Veroniko" nosili tudi jaz, g-župan Smolnikar in ga galer-istfca ga. Jana Vesel, lastnica galerije Florjan iz Ljubljane, ki je sliko prodala občini z ustreznim certifikatom. Končno je "strokovnjake in poznavalce" utišalo strokovno mnenje akademika dr. Emili-jana Cevca, kamniškega rojaka, ki je sliko spoznal kot pristno delo mojstra Maksima Gasparija. A zopet vidimo in slišimo, da z zakleto deklico Veroniko noče in noče biti konec križev in težav. Kot smo lahko prebrali v 20. številki Kamniškega občana, so vrli svetniki, na zadnji seji občinskega sveta, konec oktobra, modrovali in se pravdah o občinskem grbu. Ta naj bi se skozi zgodovino spreminja. Tako naj bi bila v začetku v njem sv. Marjeta, kasneje riba Far-onika, nato Veronika - pol žena, pol kača. Tudi zvezda in luna v grbu sta se spreminjali (peterokraka, šesterokra-ka, prvi, zadnji krajec) in menjavali položaj (desno, levo in obratno). Kot smo lahko prebrali, so svetniki modrovali, razpravljali, opozarjali in polemizirali ter na koncu sklenili, da bodo z razpravo c problematiki občinskega grba nadaljevali pri hodnjič. Vse lepo in prav. vendar za božjo voljo, ali v kamniški občini res ni tehtnej-Ših problemov, kot je prepiranje o grbu, ki je že tako ali tako točno opredeljen in določen v 8. členu občinskegr statuta. Blugor občini, ki nima hujših problemov! Ali st gospe svetnice in gospodje svetniki plačani z denar jen davkoplačevalcev za to, da s pričkajo o tem, kakšen rep naj bi imela Ver omika - kačje^. menjati termopan sizkio , _ ? m m minj Omenjeni podjetnik je bil nekam čudn0 Cel°. i£t SSSffSLi- tnane zgodbe pisatelja Fran Miličnskega, kjer so vrli junak teh zgodb tudi iskali in doto vrata niti ni zatesnil s silikons kim kitom (na kar je pozabil, kot je izjavil kiasneje). Odprava navedenih nepravilnosti nas je stala dodatnih 20.000 SIT, kar pomeni, da stanejo balkonska vrata, če jih izdela Kolar, v končni fazi 70.000 SIT, torej skoraj dvakrat toliko, kot v Jelovici • seveda s to izjemo, da brezhibna, pri Kolorju pa ne Ko sem mu predlagala, naj Čali grb svojega kraja - Buta!, se ve! Ah če citiramo našega Franceta Prešerna: ... da pravda jo se ti mož j-' zr.abiti, za kar so se nekdanji Abderh v sloveči pravdi od oslov* v Jelovici"dobiš sence- Dušan Lipovec, Mekinje. Cankarjeva 7, 1240 Kamnik KRONIKA KMMINAL Bombaša še iščejo Kranj - Kranjski policisti in kriminalisti še vedno iščejo torilca, ki je nastavil bombo v trgovini Zapravljivček v itražišču in povzročil eksplozijo. Doslej so opravili pogovore z vsemi stanovalci iz lelavskega doma v Stražišču pa tudi s stanovalci iz osednjih hiš na Delavski cesti. Na poligrafsko testiranje {detektor laži) v Ljubljano so doslej pospremili tri ljudi, ki so na test pristali. Ó rezultatih, ki so iahko zgolj pomagalo v preiskavi, ne pa dokaz za sodišče, kriminalisti ne govore. Ogoljufala Planiko Kranj - O goljufiji, ki naj bi se zgodila že lanskega februarja, so iz kranjske Planike obvestili policiste šele konec letošnjega oktobra. Osumljenca sta zakonca iz Ljubljane, 29-letna I. J. in leto starejši V. J. 2. februarja lani sta prišla v Planiko z naročilnico za nakup obutve, izročila sta tudi akceptni nalog, ki naj bi bil vnovčljiv pri Agenciji za plačilni promet v Ljubljani. V Planiki takrat še niso vedeli, da je žiro račun njune firme blokiran že od junija 1994 in da kupca obutve, vredne 250 tisočakov, ne bosta plačala. Očitno zadovoljna, da v Planiki njune bonitete niso preverjali, sta 23. februarja spet prišla kupovat. Tedaj sta za obutev zapravila 480.000 tolarjev. Kriminalisti ju bodo ovadili kaznivega dejanja goljufije. Pred kratkim so v Planiki opazili tudi krajo dvanajstih parov različne obutve, vredne 67 tisočakov, iz skladišča gotovih izdelkov. Neznani tatic naj bi jih odnesel med 21. in 23, oktobrom. Zastonj telefax Kranj - 10. decembra med poldnevom in drugo uro popoldne je neznanec izkoristil nepazljivost zaposlenih v trgovini ETP na Koroški cesti v Kranju in ukradel telefax samsung SF 40, vreden 61 tisočakov. Vlom v jugo Kranj - V noči s 14. na 15. december je neznanec vlomil v osebni avto jugo na parkirišču pred zadružnim domom na Primskovem. Iz avta je odnesel dve jakni z osebnimi dokumenti vred, vredni 45 tisočakov. Tatinska trojka Radovljica - Policisti so obravnavali 19-letnega R. S., leto mlajšega S. M. in 21-letno N. R. Sumijo jih storitve več kaznivih dejanj na območju Bleda. Radovljice in Ljubljane. Trojka naj bi 9. decembra ob pol štirih popoldne v trgovini Jeti šport na Ljubljanski cesti na Bledu ukradli športno bundo s kapo, vredno 40.000 tolarjev. 13. decembra so jih policisti prijeli v Škofji Loki, jih zadržali in obvestili preiskovalnega sodnika, ki je odredil sodno prepoznavo in izdal odredbe o hišnih preiskavah. Policisti so dobili ukradena oblačila iz Jeti 3porta in iz trgovine Enita v Ljubljani. Tatinsko trojko čakajo kazenske ovadbe, kranjski kriminalisti pa skupaj z ljubljanskimi kolegi nadaljujejo z zbiranjem obvestil. Množičen pretep pred Skalo Preddvor - Prejšnjo soboto ob pol dveh zjutraj je pred diskoteko Skala v Preddvoru prišlo do množičnega obračuna med Ljubljančani in Kranjčani. Eden od udeležencev, 28-letni B. K. iz Kranja, je bil ranjen z ostrim predmetom, najbrž nožem, v hrbet. Reševalci so ga odpeljali v Klinični center. V pretepu je sodelovalo okrog petnajst vročekrvnežev. Preiskava se nadaljuje. V Živila po cigarete Bled - V noči s 3. na 4. december je neznanec vlomil v skladišče samopostrežne trgovine Živila na C. svobode na Bledu. Z žago za železo je vlomilec prerezal 10-milimctrsko kovinsko palico, kar je bilo dovolj, da se je zmuznil v skladišče. Odnesel je 1490 zavojčkov cigaret različnih znamk, vrednih okrog 200 tisočakov. Mladoletnika oropala Jeseničanko Jesenice - Policisti so prijeli dva mladoletnika, ki ju sumijo ropa 10. oktobra zvečer na Jesenicah. Žrtev napadalcev je bila ženska, ki je šla peš z Jesenic proti Javorniku. Sledili naj bi ji trije mlajši moški. Jeseniški {>olicisti so skupaj s krimma-isti našli dva osumljenca, in sicer 18-letnega D, M. in leto mlajšega S. F., oba z Jesenic. S kamnom sta žensko udarila po glavi, nato pa ji iz torbice vzela 30.000 tolarjev. Ovadba je že pripotovala na tožilstvo. Samomora Kranj - Ta konec tedna so policisti med drugim obrav navali tudi dva samomora. V Kranju se je utopil 33-letni moški, v Škofji Loki pa Sta se z izpušnimi plini v avtomobilu zastrupila 51-letna mati in njen 22-ietni sin. • H. J. Kaj se je izcimilo iz t.i. brniške afere? Porok na papirju živi, delavci razkropljeni T. i. brniška afera, ki jo je sprožila lanskega 1. oktobra zamenjava zasebne varnostne fin«e Porok Jesenice z ljubljansko Enigmo na Aerodromu Ljubljana, je do letošnjega marca polnila medijski prostor. Potem je vse potihnilo. Res? Kranj, 17. decembra - Kot ker je začel izgubljati posle plač in brez upanja v boljši la tožbe na delovno in social-rečeno, so za "presenečenje" tudi drugje. Zamenjavo var- jutri pod streho Poroka, so v no sodišče v Kranju. , , poskrbeli na Aerodromu nostne firme na brniškem bitki za lastno socialno var- Nekateri od Porokovih ne-Ljubljana. Varnostniki jese- letališču so spremljale tudi nost ob podpori sindikata lavcev so se zaposlili drugr: različne vroče govorice; da Neodvisnost afero vlekli na »wf«« se n luškega Poroka, zaposleni na letališču, so zadnjega lanskega septembrskega dne opolnoči morali predati posle, kolikor se je temu sploh lahko reklo, kolegom iz ljubljanske Enigme. Ti namreč niso bili usposobljeni za po je direktor Poroka zahteval od direktorja Enigme deset milijonov tolarjev plačila za "mir", da je bila njegova firma brez denarja (za plače delavcev), ker ji Aerodrom ni plačeval, da je firmo prodajal drei Polak. O rezultatih por sorodni ISS za 450 tisoč mark. očila iz začetka letošnjega večini pa se takšna sreča Še i prej, dokler... nasmehnila. Sindikat Neo_ Dokler se kot milni mehur- visnost pa kljub očitnem ček ni razpočila s poročilom porazu puške ni vrgel i urada kriminalistične službe koruzo. Spodbudo v boju g pravice delavcev vidi v odK> UJV Kranj, ki ga je zahteval okrožni državni tožilec An- bi Višjega delovnega in s0. cialnega sodišča v Ljublja", Sodišče je v tožbi ene o sebne naloge, kakršne terja Direktor Kaisersberger je marca zelo na kratko: javni delavk, odpuščene ^KP^ sežne z Aerodroma Ljubljan 1992. leta, razsodilo y ni» prid. Brez dela je ostala, *c naj bi direktor Aerodrom Ljubljana samovoljno, nj pooblastila delavskega sve^. sprejel akt o organizacu podjetja in sistemizaciji ^ letališka varnost, zlasti ne za rentgenski pregled prtljage, ki ga je zato 5. oktobra začasno prevzela slovenska policija. Odslovljeni Porokovi varnostniki so se zatekli po pravno pomoč k sindikatu Neodvisnost. Enigma je se- delavcem (v video kamero) tudi povedal, da je generalnemu direktorju Aerodroma Vinku Možetu pet let, kar je bil Porok na letališču, vsak mesec, razen dvakrat, dajal po 8000 mark na roke, ko tega ni zmogel več, pa je Porok moral oditi, kar je Može seveda odločno zani- razpis za pridobitev nove varnostne firme, ki ga je objavil Aerodrom Ljubljana, je bil po ugotovitvah kriminalistov korektno izpeljan, tudi potrditve, da bi Kaisersberger podkupoval Možeta, ni. Okrožni državni tožilec iz Kranja Stane Boštjančič je lovnih mest, po katerem W demnajstim od dvaintridese- seveaa oaiocno zani- povedal, da Je kazensko nega delovnegai mestat ni tih sicer ponudila zaposlitev. kal kot gol° laž- Govorilo se ovadbo proti Vinku Možetu, več. Na podoben naciu vendar so odklonili, sluteč, da Je ° vpletenosti najvišjih us- generalnemu direktorju takrat - po ukinitvi vevj Je se v ponudbi skriva past: Enigmi naj bi bili dobrodošli le tako dolgo, dokler ne bi usposobili njenih varnostnikov, zlasti rentgenskih operaterjev. In če že prezaposlitev v drugo firmo, potem naj velja za vse, so vztrajali. 26 delavcev je od direktorja Poroka Dušana Kaisersber-gerja dobilo odločbe o čakanju na delo, na katere so se pritožili, čeprav je bilo nekaterim že tedaj jasno, da Porok ne bo preživel, toliko manj, lužbencev notranjega ministrstva pa o tem, da celo minister Andrej Šter izkorišča afero, da bi sedel Možetov stol, ne nazadnje je na plan pricurljaio, da so na Brniku v času prepovedi uvoza orožja pristajala češka letala z orožjem, upravni odbor zbornice za zasebno varovanje pa je tako Enigmi kot Poroku izrekel opomina. Aerodroma Ljubljana, zara- dela letališke varno s . du suma sprejemanja pod- službe - postali odvečni kupnine, zavrgel, medtem ko varnostniki, ki so bili prl5> > je direktor jeseniškega -; —i*t ^ ka Dušan Kaisersberge den kaznivega dejanja krive Porok še v imeniku V novem telefonskem imeniku je zasebna firma Porok še vedno vpisana, ob stari ima Požara v Tržiču in Bitnjah Kranj - V soboto Je gorelo v stanovanju na Ravnah, v nedeljo pa v delavnici v Žg. Bitnjah. Pri ogledu pogorišča na Ravnah je komisija UJV Kranj ugotovila, da je šestnajstletnik na plinski sledilnih postavil lonec z oljem, da bi si ocvrl pomfri. Medtem ko se je olje segrevalo, je fant zaspal. Olje je zagorelo, ogenj pa se je razširil po stanovanju in po nestrokovni oceni povzročil za dva milijona tolarjev škode. Gorelo je v kuhinji, na hodniku in v dnevni sobi. Ogenj je pogasilo sedemnajst gasilcev iz Tržiča. V nedeljo zvečer pa je prišlo do požara v delavnici podjetja Plut, d.o.o., -v Zgornjih Bitnjah. Povzročila ga je napaka na erozijskem stroju, škodo pa cenijo na pbihžno 450.000 tolarjev. • H. J. ga Poro" ni Preiti k Poroku- T Kaisersberger ova- podlagi omenjene sodu ovadbe odločbe od Aeròdrom* Ljubljana 26. oktobra let* zahtevali obnovo postopka- Sindikalistka obsojeni za "notoricno lažnivk° Mileno Koselj Šmit iz t0}' ■ sindikata Neodvi5' 4. septembra le*05 senat okrožnega sodM* Ljubljani obsodil na m65* dni zapora, pogojno za CL, leto, m na plačilo 30.0^ tolarjev stroškov kazenske^ postopka. Sindikalistko r spoznal za krivo kaznive^ dejanja razžalitve, storjene ! tiskom, ker je v intervjuju ^ novembra la/" Skratka, predvsem Poroko- celo novo Številko, navedena enVskc~ga~ sindikata Ne vi varnostniki, ki so se znena- je tudi številka telefaksa. noJst :| da znašli na cesti brez dela, Vendar pa se na drugi strani žice nihče ne oglaša. Tudi pošta, naslovljena na Porok, se vrača s pojasnilom "odpotoval". Poklicali smo Tehnični biro Jesenice, kjer je Porok domoval. Pojasnili so, da te firme "že eno leto ni več pri njih". Gorenjska predstavni Nedelo 12. ca sindikata Neodvisnost novinarju izjavila, da ic °' Milena Koselj Smit pa ;e ektor letališča Ljublja" povedala, da Porok na papir- «notoričen lažnivec". Smn, S 1. januarjem 1997 bo spremenjena telefonska številka 92. POICLICITE 113 ju še vedno obstaja, čeprav v njem ni nikogar več. Direktor Dušan Kaisersberger naj bi se preselil na Ptuj (po nepreverjenih govoricah naj bi imel najet lokal na gradu), delavce pa prepustil lastni iznajdljivosti. In sindikatu. Tako je sindikat, ki je sredi lanskega decembra zaprosil Porok za podatke o neizplačanih plačah, nadomestilih za prehrano in za prevoz na delo za mesece avgust, september, oktober in november ter za neizplačan regres za lanski letni dopust, dobil le polovične podatke, ker tajnice pač ni bilo več. Za delavce je pravna služba sindikata vloži- vo je tožil direktor Vink" Može. Kot poudarja sam* sodba ni bila sprejeta sog'aí no, njen odvetnik mag. Drag Demšar se je pritožil, toj sodba tudi še ni pravnom* na. V svetu kranjskih sindjW tov so kolegom iz Neodv? nosti v enem od svoj' sindikalnih glasil očitali, so se reševanja Poroko™} varnostnikov napačno lojv Jim z ustvarjanjem afere škodovali kot koristili Nap. dalne metode se v tem f» tntru res niso oboe**' verjetno pa ne bi bilo f\ drugaU, če "brniške ate^ tudi ne bi bilo. • H.Je'°víí Alkohol v novembru Dobra tretjina treznih Kranj, 17. decembra - Novembra so policisti odredili dvajset odvzemov krvi za analizo. Negativnih je bilo samo osem vzorcev. Trije vozniki so imeli v krvi od pol do enega grama alkohola na kilogram krvi. štirje od enega do dveh gramov in pet od dveh do treh gramov. Največ, 2.61 grama, je imel vozmk, ki se je v prometni nesreči pri Radovljici smrtno ponesrečil • H. J. SLOVENSKI LUNIN KOLEDAR 1997 Lunin koledar 97, ki ga je za vas pripravila Meta Malus, bo letos še popolnejši od lanskega. Poleg setvenega koledarju, ugodnega časa za klanje živine, sečnjo lesa, parjenja živali, hujšanja, dnevnih opravil ter neugodnega Časa za operacije, vas bo letos koledar razveselil se s horoskopom in najugodnejšem času za ljubezen. To pa še ni vse. Koledarju je priložen še kupon, ki ga lahko izpolnete z osebnimi rojstnimi podatki in pošljete na naš naslov, Meta Malus pa vam bo brezplačno odgovorila, v znamenju je vaša Luna in kaj vam prinaša- Jg koledarja bo 810 SIT, za stalne naroČruJ žrebičkov hrbet, pizze, solate, sladice in še in še. T0I. ti* HEWLETT PACKARD DIAMOND S1B Svst&ns Inc. AX CABAN, 1.12/93, metalik zelen, 16 700 km, 1. lastnica, nikoli karam-boliran, ugodno prodam. 055-021 38146 Prodam JUGO 60, 1.90. 3B147 158-367 0hr=^f "' letnik av9ust 92, lepo D&S sPj Pr°dam, cena 13500 37739 " ®451-017, 0609/624-521 kmeklSnLSUZU' l6tnik W1, 16.000 fi í?nHaCen«MkL cena 10000 3«026' prodam- »51-514 po 20. uri OdlianoVP'1-87- re9- do 11/97, Odkup, prodaja vozil ter prenos lastnižtva. »325-981_ 28266 Odkup, prodaja vozil in prenos lastništva. »325-981 35621 Prodam FORD ESCORT 1.8 CLX, 5 vrat, 1.91. »241-367 36380 ENODNEVNI NAKUPOVALNI IZLET na Madžarsko in v Italijo vsak teden. »491-442 37004 LADA - vsi modeli vozil kupim, lahko v okvari. »061-126-3400 in 0609- 614-484 37374 GOLF DIESEL 1.6 letnik 1986, bele barve. »67-715 37509 FIAT PUNTO 55 S odlično ohranjen, letnik 1995 prodamo. AVTOGARANT 634-231__38158 ZASTAVA 101 1.1 GX, I. 87, rez. do 12/97 odlično ohranjen, prodamo. AVTOGARANT 634-231_ssiei AUDI 80, 2.0, letnik 1992, registriran do 7/97, rdeč, zelo lep, ugodno prodam. »411-867, zvečer 38190 Prodam R 4 GTL, I. 91, bele barve, reg. do maja in R 18, letnik 1985, bele barve, šibedah, reg. do maja. »422- 221 38200 VISA CITROEN CLUB letnik 1983, prodam. »461-454 33209 Prodam LADO NIVO I. 88, reg. 10/ 97. »241-659_38211 JUGO FLORIDA 1.4 letnik 1990, rdeče barve, prodam. »332-178 38216 Prodam R 5 CAMPUS PLUS, !. 93/ 12, 3 vrata, prva lastnica, redno garažiran. ©328-731 38223 Prodam JUGO 45 AX, letnik 1988. »57-365 38230 Prodam GOLF JGL. I. 81. »723-584 38235 NISSAN SUNNY 1.4 LX, rdeč, I. 93, 37000 km, reg. do 9/97, registriran, prodam. ©221-510 38236 FORD MONDEO 1.0 I, GHIA, I. 93, 5 vrat, ABS, AIRBAG, klima, servo volan, centr. zaklepanje, električna stekla, reg. do 7/97, prodam. ©242-277 38249 Prodam FIAT UNO TURBO diesel, letnik 1993, metalne bordo rdeče barve z dodatno opremo. ©241-558 38259 Prodam OPEL CALIBRO 2.0 i, letnik 1992. ©331-353_38262 Prodam DIANO 6, metalna barva. »403-148 38285 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI E 5....... ŽABNICA, SP. BITNJE22 TEL: 064/311-965 OSMRTNICA V 66. letu nas je zapustila ljubljena mama, stara mama, sestra, teta VIKTORIJA KALAN roj. 11. 9. 1931 Pogreb nepozabne pokojnice bo jutri, v sredo, 18. decembra 1996, ob 15. uri na kranjskem pokopališču. Žalujoči: sinova Franci in Janez z družinama ter hčerka Marinka s Slavkom V SPOMIN , A dan je črni moral priti bridkosti dan, oj dan solzan; telko je bilo se ločiti, a vse solze, ves jok zaman. JANI OKORN 16. decembra je minilo 3 leta, odkar nas je zapustila draga hčerka, sestra, sestrična in teta. VSI NJENI Šenčur, 1996 V SPOMIN A dan je črn moral priti bridkosti dan, o j dan solzan. Tetko bilo se je ločiti a vse solze, vse jok zaman. Mineva leto žalosti in bolečine, odkar si nenadoma in za vedno odšel od nas dragi mož, oče in deda FRANC DVOJMOČ Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob, mu prižigate svečke. Žena, hčerka in sin z družinama Škofja Loka, Hotavlje, 17. decembra 1996 ISCEMO NOVE SODELAVCE tel.: 69 f 123 RADIO ŽIRI PO NOVEM LETU V NOVI PODOBI ALFA ROMEO 1.8 TD karavan, I.88, metalno grafitne barve, reg. celo leto, lepo ohranjena. Možna menjava za cenejši avto ali kredit. Cena 5900 DEM. ©83-389 in 862-596 38290 Prodam karamboliran R 5 za 3500 DEM. ©710-546, popoldan 38296 PONTIAC BONEVILLE 3.8, letnik 1988, limuzina, karamboliran, prodam ali menjam. ©736-686 38297 Prodam OPEL KADETT limuzina 1.3 i. 89. ©460-087 38309 Prodam GOLF, generalno obnovljen, letnik 1984. ©326-908_33319 Tovorni avto MERCEDES 22 33, I. 84, v oldičnem stanju in PRIKOLICO Schvarcmiller 12 ton, ugodno prodam. ©57-980 38320 ZAPOSLITVE POSEBNA DIREKTNA PRODAJNA ENOTA, KI SE UKVARJA Z ZBIRANJEM NAROČIL ZA DODATNI ŠOLSKI IZOBRAŽEVALNI PROGRAM NUDI REDNO ZAPOSLITEV VSEM TISTIM,KI JIM DELO NI ODVEČ. ©0609/637-429, 064/634-064, 56- 105 34391 Iščemo sposobne in komunikativne AKVIZITERJE za prodajo medicinskih aparatov. ©55-446, 802-274 BISTRO JURČEK v Begunjah redno ali občasno zaposli prijetno dekle za DELO V STREŽBI, inf. ©733-311 ali 0609-644-987 38218 Za pomoč in čiščenje v pekarni zaposlimo mlajšo gospo. »620-263 38248 PODJETNIKI POZOR! Kovinar-stroj-nik išče zahtevno delo. »686-013 38303 Zaposlim dekle za delo v strežbi. Delo je popoldansko. »471-305 VE DEŽ tVATUE-S VETO VAMJE 090 44 893 Zaposlim KV MIZARJA. »241-281 38324 Za potrebe TAJNIŠKIH DEL zaposlimo dekle s srednjo izobrazbo z znanjem tujega jezika in računalništva. Pisne prijave na HIT.d.o.o., Savska 34, Kranj, »212-589 38333 ŽIVALI Prodam OVCE. »58-367 3ai4B Prodam polvico MESA od goveda. »622-704 38151 Prodam TELIČKO simentalko, staro 20 dni. Krmelj, Sv. Duh 45, »632- 553 38159 Prodam KRAVO po izbiri ali telico. Kubelj, Zapoge 33_mim Prodam KUNCE francoski ovnač, sive barve, cepljene. »461-12138192 TELIČKI stari 7 in 10 dni simentalki, prodam. Pipanova 40, Šenčur 39205 Prodam en teden staro TELIČKO simentalko. Selo 22, Bled 38206 Prodam plemenskega OVNA jezersko - solčavske pasme. »736-235 38220_ KUNCE OVNAČE, plemenske samice, zelo ugodno prodam. »451-532, popoldan 38222 ROTWEILER PSIČKO z rodovnikom, šampionskih prednikov, ugodno pro-damo za 40.000 SIT. »310-74438240 Prodam večje število ZAJCEV francoski srebrec. »311-907 38243 Prodam TELICO ZA ZAKOL 450 kg. Jama 11, »401-103 382se Podarimo 7 tednov starega črnega PSIČKA labradorca mešančka. »741-286 38306 Prodam 10 dni starega bikca simentalca. »422-088 383n Prodam TELETA. »422-128 33313 Prodam meso mladega BIKA. »310-855 38314 Prodam 8 mesecev brejo TELICO simentalko. »682-576_38315 Prodam ODOJKE in sprejemam naročila in prodam 120 kg težke prašiče in bikca 200 kg. 714-324 38322_ Prodam TELETA stara 14 dni. »876-073 38323 Prodam teden dni starega TELETA Zg. Brnik 70_3832 Prodam JAGNJETA. »422-147 38326_ TELIČKO simentalko staro 10 tednov, prodam. »66-625 38328 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega sina BOJANA POLAKA se iskreno zahvaljujem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče in vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku. Še posebej se zahvaljujem Iskri TEL za denarno pomoč in izrečeno sožalje. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, 10. decembra 1996 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega MARTINA KOROŠCA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in bivšim sodelavcem za darovano cvetje in sveče ter izrečena sožalja. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Naša posebna zahvala dr. Grmovi m patronažni sestri Mileni za lajšanje bolečin med njegovo boleznijo. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, starega ata, tasta, brata in strica ANTONA REHBERGERJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku iz Hrastja za pogrebni obred, pevcem za zapete žalostnike, sodelavcem in sodelavkam ISKRA TEL in Hidrometeorološkemu zavodu Slovenije, dr. Teranovi, Kirurškemu oddelku bolnišnice Jesenice in zdravstvenemu osebju Inštituta Golnik. Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, še enkrat hvala. VSI NJEGOVI Hrastje, 12. decembra 1996 ZADNJA STRAN Praznik v Mengšu Ponosni na dve stoletji šolstva S proslavo, razstavo, predstavitvijo programov in dejavnosti in odkritjem spominske plošče so v soboto v Mengšu proslavili 200 let javnega šolstva. Mengeš, 16. decembra - V soboto dopoldne so v kulturnem domu v Mengšu s svečanim programom na proslavi, na kateri sta bila govornika ravnatelj šole Branko Lipar in župan občine Mengeš Janez Per, slovesno obeležili 200-letnico javnega šolstva v Mengšu. V kulturnem programu so nastopili učenci, po proslavi pa je bila v šoli predstavitev programov in dejavnosti v učilnicah, odkrili so spominsko ploščo ob izgradnji dvigala za učence-invalide in odprli razstavo Slovenskega šolskega muzeja Šolska spričevala. Praznovanje s prireditvami 200-letnice javnega šolstva v Mengšu se je začelo že na začetku devetdesetih let, ko je na primer 7. oktobra 1991 nastopil v Mengšu Slovenski oktet. Dve leti kasneje pa so obeležili bližajoči se jubilej z razstavo kulturni spomeniki v PRODAJALNA BAZAR GLAVNI TRG 24, Kranj TEL: 211-326 OTROŠKA KONFEKCIJA WALT DISNEY: MAJICE, PULIJI OD 990.- SIT PULOVERJI Z MIKI MIŠKO, POCAHONTAS, PEPE-GOOFY OD 1.990 - 2.890 PIŽAME, SPALNI PAJACI OD 1.690 NAPREJ TRENIRKE BOMBAŽ OD 2.190 NAPREJ TERMO PULOVERJI PO 4.290 BUNDE OD 3.990 DO 5.390 SPODNJI DELI TRENIRK PO 1.19°, OTR. SMUČARSKI KOMBINEZONI Mengšu. Novembra pred tremi leti pa je bil uresničen referendumski program o samoprispevku za izgradnjo šestih novih učilnic, garderobe in obnovo kuhinje. Za samoprispevek so se v takratni krajevni skupnosti odločili slabo leto dni prej. Do osrednje proslave v soboto ob 200-letnici javnega šolstva v Mengšu je bilo potem Še nekaj prireditev. Zadnja je bila novembra ob izgradnji dvigala za učence invalide. Sicer pa so v Mengšu samostojno šolsko poslopje dobili 1897. leta. Pred tem je šola z dvema prostoroma gostovala v mežnariji. Štirirazrednico so dobili pred sto leti. Leta 1900 pa je bilo v prvem razredu v Letopis GORENJSKA 96/97 ie jutri V Vašem poštnem nabiralniku Že tretje leto zapored smo pripravili uredniško prilogo Gorenjskega glasa "Letopis GORENJSKA 96/97". Letošnji gorenjski letopis Je pravcata knjiga, saj ima kar 288 strani in v Vaš poštni nabiralnik ga bo pismonoša prinesel ie jutri (v sredo) oziroma najkasneje pojutrišnjem, v četrtek. Naročnice in naročniki s plačano naročnino za letošnje leto (rok za plačilo naročnine IV. trimesečja se je že iztekel) boste GORENJSKO 96/97 torej prejeli najkasneje do petka, 20. decembra. Strošek letopisa, s poštnino vred, je le vključen v Vašo letošnjo naročnino. V imenu Pošte Slovenije in v našem imenu se opravičujemo tistim naslovnikom, ki imate premajhne poštne nabiralnike in Vas bo letopis, opremljen z Vašim naslovom, moral počakati poleg nabiralnika. Tisoč izvodov letopisa GORENJSKA 96/ 97 je tudi v kolportazni prodaji na vseh gorenjskih poštah in na vseh prodajnih mestih, kjer prodajajo Gorenjski glas, po maloprodajni ceni 2.100 tolarjev. Če telite naročiti dodatni izvod (poleg Vašega naslovljenega naročniškega izvoda letopisa) -veseli bomo Vašega telefonskega klica na naš telefon 064/ 223 -111 oziroma Vašega pisnega naročila. PRODAJALNA BAZAR GLAVNI TRG 24, Kranj TEL: 211-326 POSTELJNINA IN BRISAČE: JOGI RJUHA PLATNO 90 X 190' 1.690.- JOGI RJUHA FLANELA 90 X 190 2.490.- JOGI RJUHA STREČ 90 X 190 1.790.-POSTEUNINA Z BLAZINO 140 X 200 OD 3.590.-OTROŠKA POSTEUNINA OD 2.790- NAPREJ BRISAČE 100 % BOMBAŽ OD 540.- NAPREJ Spticapjg^elimo Poslovna enota Kranj Koroška 27,4000 Kranj (Bežkova vila) telefon 064 360 800 telefax 064 360 810 mobitel •KI 0*WI«t«l< NMT • MM http 'ww* mob>t*