Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. s. Burleson, Postmaster Gen.
the only slovenian daily between new york and chicago
JBE BEST medium TO REACH 180.000 slovenians in u. s. canada and south america.
Volume iv.—leto iv.
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva.
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDI-VISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL."
Copy 3c.
cleveland, o., četrtek, ( thursday), february 10.
ST. 34. (No.)
Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
Posamezna številka 3c.
Briandu izrečena zaupnica.
]	feb. — Francoski par-
je nocoj izrekel ministrske-co^	Briandu zaupni-
' ' jo je zahteval kot pogoj,
ii Ir	je pripravljen oditi
onferenco v Londonu. Glaso-je izpadlo 387 proti 125. jji ° glasovanja je prišlo' po šti-neh viharnega debatiranja, °rn katerega je bil odškodnin-. ^P°razum, sprejet na zavezni-enci 29. j an., podrejen Jšeni ukritiziranju, posebno ni	bivšega finančnega mi-
g Klotza in M. Tardieu-a. — ^Porazum je bil kočno vendar o-^ 'cn 8 395 proti 80 glasovom, se je več poslancev glasovanja.
tek,
«ki
Confer "ajhu od
B:
nand
je v svojih zaključnih
V »VITJIH z.afwijuv«iiui
obžaloval dejstvo, da ok tolikih prilikah svojo prijateljstvo za bila navzoča na zavez-' konferenci, toda je izjavil, najbrže odgovorna ^'^emba administracije, p g. ® je po kosilu zbornica zo-**	Briand izjavil, da ako
les' izreče zaupnice, tedaj bo čal	Dolgo debato je kon-
^ 'naslednjimi besedami:
'^•oda Nemčije leži v njenih
1921

•■okah. Ako bi po I. ma-vršila vseh svojih ob-Uj tedaj se je lahko zanesti Vil^	vlado, da bo napra-
da se jo prisili." bo Briand odšel n« lon-Ita^j ° konferenco s prostimi ro-d, toda obenem z vednostjo, 0(J ° le za eno piko umakne ki je bil sprejet v Pari-bo ( njegovo ministrstvo ne dalj kot do časa, ko se
^ ® konference nazaj v Pariz.
bil^ • Ponien zaupnice, ki mu je ci.	danes pozno pono-
ih .J je bila nadvse trpka, Btjgj^j^^l^tevala vse zmdžnosti ki	da ga njegovi nasprotni-
■iiso ■-°Pet
^jeli v nastavljeno past.
m
lo, Ig ,zopet se ga je vpraSa-jj . **^1^ korakov bi se poslužil, Nemčijo, da izpolni od-dtiQ 'V pogoje, toda on je ve-prijateljstvo z 'etti Jgj' ^^^ezniki prva stvar, po-® Pride drugo na vrsto.
^ ^j*ozabilo izvršiti mrtno obsodbo.
Priča proti Mooney-ju na poti v San Francisco.
New York, 9. feb. — Danes je odpotoval odi tukaj v San Francisco John McDonald. Pred svojim odhodom je izjavil, da odhaja tjakaj, da pred poroto izpove isto kot je izpovedal v zapriseženi izjavi pred Mooneyjevim odvetnikom, namreč da je pričal po krivem proti delavskemu voditelju Mooneyju, ki je bil najprej obsojen na smrt na vešala, potem pomiloičen v dosmrtno ječo.
McDonald je dobil poziv, da odide v S. Francisco od okrajnega tamkajšnjega pravdnika M. J. Bradyja, ki je naslednik prejšnjega pravdnika Fickerta, ki je v prvi vrsti odgovoren za obsodbo Mooneyja.
Obravnava proti Mc Gannonu je v teku.
Obravnava proti sodniku Eil-liam H. McGannonu, kije obtožen, da je v noči med 6. in 7. majem na vogalu Hamilton ave. in E. 9. St. ustrelil Harolda C. Ka-gyja, je v polnem teku. Porota, sestoječa iz devetih moških in treh žensk (včeraj je bilo pomotoma poročano, da se v poroti nahajajo samo osem moških. — Op. ured.) je sestavljena, in včeraj so bile zaslišane že štiri priče za državno prosekucijo.
Zadnja in najvažnejša priča j« bil John W. Joyce, ki je bil, kot znano, prvi obtožen umora, in o-proščen. Joyce ni tekom svojega izpričevanja povedal ničesar, kar bi ne bil povedal že pri prvi o-bravnavi pro/i sodniku McGannonu. Povedal je, kako so se on, Kagy in McGannon sestali v kavarni Fergusona na Euclid ave., kako se popivali in se nato peljali proti sredini mesta in potem na Hamilton ave. in E. 9th St., kjer je bil umorjen Kagy.
Za kontrolo oljnih vrelcev.
•>! jj, yeans, 9. feb. — Držav-•^ij,	Coco je danes nazna-
W ^ora Lonnie Eaton, ki bi t-J usmrčen že 4. februar
k
ameriški mornarji uničili tiskarno v nikaragua.
® radi pozabljivosti šerifa biti obešen, ako to-! ^dsek ne poda priporoči-J®8ovo pomilostitev.
j® državni pravdnik 'zjavo, so številni od-enjj ^''dili, da ker je governer i»to določil dan obešen j a, in 'zvršilo, je obsojenca legalnem oziru mrtvim, ga ima izpustiti na pro-
Manugua, Nikaragua, 9. feb.-V urad lista Tribuna je danes u-drlo 30 ameriških vojakov, ki so uničili vse tiskalne stroje. Ta svoj čin opravičujejo s tem, daje Tribuna priobčala smramotilna poročila o obnašanju ameriških mornarjev.
Washington, 9. feb. — Mornariški department ni do nocoj dobil še nikakega poročila o napadu a-meriških vojakov na urad lista Tribuna v Mangua.
New York, 9. feb. — Sedaj je v teku ena največjih bitk za kontrolo svetovnih petrolejskih vrelcev. Direktno so zapletene v ta boj tri najmočnejše korporacije: Standard Oil Co. na eni strani in Anglo-Perzijska ter Royal Dutch-Shell družbi na drugi strani.
Indirektno se tiče tudi ameriške in angleške vlade, in morda tudi francoske in holandske.
Dr. Van h. Maning, predsednik ameriškega oljnega inštituta, je danes v svojem pogovorju s časnikarskim poročevalcem povdar-jal resnost položaja in dejal;
"Oljni problem v bodočnosti ne bo, kje najti trg, temveč kde najti novih vrelcev.
"Gotovo je, da bodo Združene države morale dobivati precejšen del svoje zaloge od dtugod. Zato je največje važnosti, da se uvede prosto trgovanje olja širom sveta."
Washington, 9. feb. — Senator Phelan iz Californije je danes izjavil, da se bo v kratkem pod-vzelo akcijo, da se •dobi informacije z ozirom na svetovni oljni položaj in njegov vpliv na ameriške trgovske in diplomatične odnoša-je.
Phelan je mnenja, da je položaj kritičen, in da ako se ne pod-vzame pametnih korakov, bo a-meriška vojna in trgovska morna-> rica v bodočnosti brez dovoljne zaloge olja.
dragocena kopel.
Greenville, S. C. — V današnjih prohibicijskih časih se gode čudne reči. Najnovejše je žganj-ska kopel. Prišlo pa je takole; V neki hiši, ki se nahaja v onem delu tega, mesta, kjer žive bogatini, je policija našla popoln ustroj za kuho žganja. Skuhalo se je naenkrat lahko 75 galonov. Da pa se zasigura večjo varnost, so bile iz kotla napeljane cevi, ki so vodila« v kopalno banjo. Ko je policija vdrla v stanovanje, je eden izmed stanovalcev hitro odprl cev, in žganje se je steklo v banjo. Da pa bi se policijo čim bolj prepričalo, je ena ženska hitro skočila v banjo in se obnaŠE^a, kot da se koplje. Ampak načrt se ni obnesel, ker duhovi, ki so prihajali iz banje, so bili prevabljivi in premočni.
Naselniška predloga pred senatom.
Wsahington, 9. feb. — Senatni naselniški komitej je danes vzel v pretres neko novo naselniško predlogo, ki naj bi vzela mesto Johnsonove naselniške predloge, Nova predloga ima namen uvesti strogo omejitev naseljevanja iz evropskih dežela, medtem ko bi naselniški sporazumi s Kitajsko, Japonsko in Južno Ameriko ostali neizpremenj eni.
Pri eni svojih prejšnjih sej je senatni komitej zavrgel predlogo, ki je prišla iz poslanske zbornice. Ta predloga je določala, da naj bi se vse naseljevanje iz Evrope za dobo enega leta popolnoma prenehalo. Izvzefi bi bili le bližnji sorodniki tukaj bivajočih tujezem-cev.
Se ni postne zveze.
New York, 9. feb. — Iz Bostona je došla semkaj razglednica, ki jo je neki hudomulnež iz Bostona naslovil na sv. Petra v nebesih. Podpisan je William J. Bryan, znani demokrat in zagovornik prohibicije. Na razglednici je citati: "Prosim, preskrbi potni list za demokratično stranko."
državna milica strelja na strajkarje.
Albany, 9. feb. — Ko so štraj-karji in njih priyrženci danes s kamenjem napadli poulično karo Traction družbe, je državna milica ustrelila nanjeV Poročilo ne pove, če je bil kdo poškodovan.
predilnice delajo s polno paro.
Pawtucket, R. L, 9. feb. J. P. Coates Co. naznanja, da bo od sedaj naprej njih tovarna obratovala po 48 ur na teden, in da se bo en dan v tednu delalo tudi ponoči. Pred par tedni je tovarna obratovala le po dva ali tri dni v tednu. V tovarni je zaposlenih 2,500 delavcev.


^^kl rudarji se bo-^ do boriu.
Kas., 9. feb. — Pri-^	bo moral zago-
i^ilc sodni j o okrajni pred-^^M^ga^^v Aleksander ^'il 2^^ j® pred kratkim pro-j	° rudarjev nekega pre-
k L	®e ga delži, da
ki ^'^^ški industrij alni za-Štrajlcati. — \ odL" ^ ^'ganizacija ptavi, ^^koL	da ae bori proti te-
® konca.
hindenburg se boji fran-coske invazije.
Bremen, 9. feb. — Feldmarsal Hindenburg se je v pogovoru z nekim časnikarskim poročevalcem izjavil, da si Francozi še vedno niso izbili iz glave nemške nevarnosti in da bi najraje zasedli ruhr-sko pokrajino. Hindenburg izjavlja, da se Francija ne more iznebiti svojega strahu pred Nemčijo, to pa vsled svojega manjša-jočega se prebivalstva.
wilson se ne bo umaknil iz javnega 2ivuenja.
davčni problem v ohio.
Washington, 9. feb. — Predsednik Wilson je zelo ogorčen nad poročili, Češ, da se po 4. marcu namerava umakniti iz vsega javnega življenja. Njegov tajnik Tumulty je danes naznanil, da bo Wilson še tudi v bodoče aktivno zasledoval javno življenje, da pa za sedaj še ne mara dati v javnost svojih načrtov za bodočnost.
4 ubiti v eksploziji.
Columbus, 9. feb. — Governer Davis je danes nastavil komitej devetih državljanov, da poduči davčni problem in pripravi kakšen določen načrt za predložitev pred državno zakonodajo. Trije člani odbora zastopajo farmerske inte-ese, trije trgovske interese, trije pa interese splošne javnosti. \
Augusta, Ga., 9. feb. — Ko se je v tovornem železniškem skladišču Southern družbe primerila eksplozija, so bile štiri osebe ubite, štiri ranjene, napravljena škoda pa se računa na $150,000. — Eksplozijo je najbrže povzročil gasolin, nakar je izbruhnil silen požar.
11.leten deček v nevarnosti pred vesali.
Ora, Ind., 9. feb. —Tu se vrsi obravnava proti 1 1-letnemu Cecil Burkettu, ki je obtožen, daje premišljeno ustrelil nekega dečka.
davis podpisal prohibi-cijsko predlogo.
Columbus, 9. feb. —r Millerje-va predloga, katere namen je vsi-iti Crabbeje prohibicijski zakon, je sedaj zakon. Predlogo je podpisal governer Davis nekoliko pred poldnem, nakar je bila takoj Izročena državnemu tajniku.
dekle umorjeno v postelji.
Italija ima največjo Kojaška stavka armado.	v New Yorku.
Washington, 9. feb. — Vojni tajnik Baker je danes na zahtevo senatnega vojaškega odseka predložil število raznih tujezemskih armad. Iz predloženega poročila je razvidno, da ako se ne računa vojakov v rezervi, ima Francija danes največjo stoječo armado, ako pa se računa tudi rezervno armado, tedaj stoji Italija na prvem mestu izmed vseh narodov na svetu.
Regularna armada Francije obstoja iz 732,000 mož, pri čemur so všteti tudi kolonijalci. Redna armada Italije šteje 350,000 mož, toda njene rezerve štejejo 4,627,-000.
Armada Japonske šteje 1,918,-000 mož; regularna armada šteje 275,000 mož, ostalo pa so rezerve.
Armada Velike Britanije, sestoječa iz belih vojakov, šteje 295,-000 mož, polega tega pa ima 130,000 mornariških in koloni-jalnih čet in 233,000 mož pa v teritorijalnih armadah.
Armadni stroški Italije za tekoče fiskalno leto so znašali 1,-812,000,000 lir, stroški Francije so bili 4,237,000,000 frankov, Velike Britanije 190,1 55,000 funtov šterlingov in Japonske 210.000,000,000 jen.
Z ozirom na število armade, ki ]o bo imela Japonska prihodnje leto, pravi Bakerjevo poročilo, da je znano, da bo večje kot tekoče leto.
Nemčija je imela do 1. januarja armado 150,000 mož; poleg tega ima 85,000 mož oborožene policije in 500,000 prostovoljnih rezervistov. Toda v soglasju z mirovno pogodbo se mora armada prej ali slej znižati na 50,000 mož.
New York, 9. feb. — Benjamin Schlesinger, predsednik krojaških delavcev, ki izdelujejo ženske obleke, je danes naznanil, da se bo 20,000 delavcev in delavk, ki so danes zastavkali, morda že čez tri tedne vrnilo na delo. Vsega skupaj je odšlo na stavko 35,000 oseb.
Glasom Schlesingerjeve izjave so vsi štrajkarji razven 15,000 u-p osi eni v unijskih delavnicah, ter hočejo s stavko poleg mezdnih zahtev tudi pokazati svojo moč.
"Mi vodimo pravi štrajk in demonstracijski štrajk obenem," je izjavil I Schlesinger. "Za 15,000 štrajkerjev, ki so up osi eni pod u-nijskimi pogodbami je resničen štrajk, drugih 20,000 pa jih je zastavkalo le, da pokažejo svojo solidarnost in moč. Mi nimamo nič proti njih delodajalcem."
Za največjo mornarico na svetu.
FORDOVA DELAVNICA V COLUMBUSU SE ODPRE.
Columlbus, O., 9. febr, — Kot se poroča, bo prihodnji teden začela obratovati delavnica H. Forda. V tej delavnici se avtomobili samo sestavljajo iz kosov, ki prihajajo iz Detroita. U-pravitelj tukajšnje delavnice je izjavil, da znamenja kažejo, da ge bo avtomobilska industrija kmalu zopet bolj oživela.
Washington, 9. feb. — Senatni mornariški komitej se je danes odločno izrekel proti načrtu, glasom katerega naj bi se prenehalo z gradbo bojnih ladij.
Senatni komitej je mnenja, da je mornarica prva in glavna o-bramba Amerike, in da mora vzdržavati, če ne največjo vsaj mornarico, ki bo enaka vsaki drugi na svetu.
V poročilu, ki je bilo dano ae-natu, se priporoča završitev sedanjega mornariškega programa, ki je bil sprejet leta 1916.
Ta program določa, da se zgradi 1 7 velikih bojnih ladij in veliko število pomožnih bojnih ladij. Njegova izvršitev bo veljala približno $360,000,000 več kot pa se je računalo prvotno.
Za bodoče leto se bo za mornarico moralo dovoliti najmanj $90,000,000, ako se hoče omogočiti nadaljevanje gradbenega načrta v isti meri kot se gradi ae-daj.
Senatni odsek je podal svoje poročilo z ozirom na resolucijo senatorja Borah, ki jo priporočal, da se preneha z grad j o za šest mesecev, medtem ko naj se uvede preiskava, kakšne vrste ladje, bodo v moderni mornarici najuspešnejše.
TRUE ZRAKOPLAVCI UBITI.
Pittsburg, 9. feb. — Ko so roparji vdrli v sobo, kjer je ležala I 71etna Pavlina Cold, ki je ravnokar okrevala od dolge bolezni, jo je eden izmed teh, ko je začela klicati za pomoč, stisnil za vrat in jo zadavil.
103-letna ohijcanka umrla.
Martinsferry, O., 9. feb. — Danes je tukaj umrla za pljučnico 103 let stara Mrs. Alcendia Moore. Živela je v tem kraju vse svoje življenje.
VESTI O UPORU V RUSIJI.
Berlin, 9. feb. — Poročila iz Helsingforsa pravijo, da -so se ru^i mornarji v Kronstadtu u-prli, lin da je kot posledica v Fe-trogradu proglašen preki sod. Med uporniki in vojaki, ki so bili poslani iz' Moskve, je baje prišlo do precejšnih bojev. Po ročila pravijo, da so bili vojaki premagani, in da so uporniki uprEli že v Petrograd.
-	Smrtna nesreča rojaka. —
Včeraj popoldne se je rojak Josip Jančar, ki je preiskuševalec avtomobilov pri White Motor Co. z dvema tovarišema vred podal na svojo poslednjo vožnjo. Na poti v Willoughby je na zagoneten način avtomobil na nekem ovinku izpodletel ter se zaletel v bližnji telefon'ski drog. Sunek je bil tako silen, da so vsi trije popadali raz avtomobil, toda medtem ko sta ostala dva mehanika dobila le manjše poškodbe, pa je Jančar tako nesrečno padel na glavo, da je eno uro pozneje v bolnišnici sv. Marka, kamor je bil prepeljah, izdihnil. Pokojni bi bil čez par dni i^r 24 let, ter je živel pri svojih stariših na 10622 Ever ton ave. Poleg starišev žalujejo Za njim že tri sestre in en brat. Bil je član dr. Camiola 1288 Maccabees. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj pod vodstvom Mr. Jos. Zeleta.
—	Tajnik Slov. Doma v Co-linwoodu opozarja vse delničarje in delničarke, ki plačujejo delnice na obroke, da morajo biti v soglasju s pravili plačane v teku 6 mesecev, ker drugače zapade vplačana isvota družbi, na kar se vse prizadete opozarja.
—Vsem zavednim ženam in dekletom I V petek zvečer ob pol osmi uri je sestanek vseh napredka želečih žensk in deklet iz Cle-velanda v svrho vstanovitve ženskega kluba. Da se čim preje prične z zidanjem stavbe Slovenskega Narodnega Doma, je nekaj naših žensk prišlo na idejo, da bi se vstanovil ženski klub ki bi tekmoval z moškim klubom. Zene in dekleta, vse na sestanek v petek zvečer v Slovenski Narodni Dom \
—Resnična pomoč novoporo-čencem. V Clevelandu se mudi član parlamenta Nove Zelandije, Charles H. Poole in na včerajšnji lekciji pred clevelandskim oglaševalnim klubom je orisal način, kako njegova vlada pomaga no-voporočencem na noge, da postanejo lastniki domov: Vsakemu no-voporočenemu paru je dana prilika, da lahko s petdesetimi dolarji pride do lastnega domovanja. Petdeset dolarjev mu je namreč treba plačati vladi kot prvo vplačilo, .nakar ima petindvajset let časa splačati dom. Kot seje izjavil Poole, je investirala zeland-ska vlada na milijone dolarjev v stanovanjske hiše in ni doslej zgubila še niti vinarja.
—Smrt pod vlakom. — Dve
do sedaj še nespoznani ženski in moški so našli smrt pod vlakom, si noči nekako okrog polnoči, na železniškem križišču na Warrens-ville Center Rd. pri North Randall. Trupla mrtvih so bila pripeljana v mesto. Ženska, ki na ni bila ubita in je zadobila precejšnje poškodbe, je bila prepeljena v St. Alexis bolnišnico. Mrs. Lewjs, lastnica sladščičarne takoj ob križišču ni mogla podati nikakih podrobnosti, kako seje nesreča pripetila. Ljudje stanujoči v bljižini so slišali le silen hrušč, ki jih je zbudil. Prišedši na pozorisče, je bil vlak že ustavljen, razbiti deli avtomobila in ponesrečncev pa so ležali razmetani po tračnici.
—Po Velki NočL Društvo L. Nikolaj Tolstoj je sklenilo da zadnji aeji, da priredi dne 3. aprila, prvo nedeljo po Veliki Noči ples no veselico, zaradi česar so ostala društva v Collinwoodu prošena, da na isti dan ne prirejajo veselic.
—štorklja dela & polno paro.
Rojstvena Statistika za leto 1920 je zgotovljena in kaže, daje bilo v zadnjem letu rojenih 20,345 o-trok, kar je 1,222 več kot leta 1919. Dalje je bilo irpjenih tudi 356 dvojčkov in trije trojčki.'
Lacrosse, Wis., 9. feb. — Ko je blizu tukaj padel na zemljo poštni zrakoplov, sta bila ubita pi-ota Carroroll in Roa in pa mehanik Hill.
29 družb obtoženih kr. šenja proti-trustnega zakona.
New, 9. feb. — Velika porota najvišjega sodišča je danes izre-cla obtožbe napram 29 družbam, d so članice zveze prodajalcev z zidarskimi in vadbenimi potrebščinami. Obdolžene so kršitve proti-trustnega zakona. Porota je že pretekli teden izrekla obtožbe proti 56 posameznim osebam, ki so v zvezi s temi korporacijami.
—Slaven, češki violinist. — V
nedeljo popoldne bo igral v Masonic avditoriju, ki se nahaja na Euclid ave. in E. 36 St. komaj dvajset let stari češki violinist Vaša Prihoda, ki se je v teku enega leta povspel na vrhunec umetniške slave. Pripoveduje se, da se je mladi Prihoda po končani vojni z nekim svojim tovarišem brez denarja in vsakih drugih sredstev podal proti Italiji. Na poti je prišel v take stiske, daje moral prodati celo svoje gosli. V Milanu si je v nekem restavrantu na božični dan 1919 izposodil gosli ter igral, da si je 8 tem zaslužil kosilo. Med navzočimi je bil tudi neki znani italijanski glasbenik, na katerega je njeg6vo igranje napravilo tak u-činek, da mu je obljubil, da bo ukrenil vse potrebno, da bo mogel Prihoda nastopiti v posebnem koncertu. Na ta koncert je prišel tudi slavni operni dirigent Tosca-nini, ki je po koncertu izjavil, da ako je pokojni Paganini, ki je bil največji italijanski violinist, kar jih je kdaj živelo, tako dobro i-gral, tedaj gotovo ni igral boljše. V teku enega tedna je bilo Priho-dovo ime znano širom Italije in Evrope. Sedaj seje ravnokar yr-nil iz južne Amerike, kjer je dosegel istotako sijajne uspehe.
STRAN 2.
"ENAKOPRAVNOST'
FEBRUARY 10th, 1921.
^^Enalcopi^v-nost**
IZHAJA VSAK DAN IZVZEBIŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published by
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
Busnines Place of the Ctwooration.__6418 ST. CLAIR AVE.
SUBSCRIPTION BATES:
By Carrier .......................1 year $5.60, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00
Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.60
8 mo. $2.00.
United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00
Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c_SINGLE COPY 8e
Lastuie in izdala za Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba.
6418 ST. CLAIR AVE. , Princeton 651. 6418 ST. CLAIR AVE.
Za Taebino oglasov ni odgovorno ne gredništvo. ne uprayniStvo.
CLEVELAND, O., ČETRTEK, (THURSDAY), FEBRUARY 10.
104
klic PO pravici.
rasitov ima Jugoslavija mnogo. Krepki ljudje, ki so podedovali toliko in toliko premoženja, žive lepo in razkošno življenje — drugi pa z delom prislužijo komaj toliko, da preži ve sebe in svoje otroke — ali je to prav? Profesor univerze, ki raziskuje v napornem delu vzroke splošnih bolezni in išče zdravila zanje, ima plaČo kakor delavec — bogati cigani pa žro noč in dan in sploh ne vedo, zakaj so na svetu! Ali je to prav?
Mi ne vemo, kakšno "gospodarsko pravico" misli vlada uveljaviti v naši državi. Da pa mora priti do "gospodarske pravice", kakor si jo zamišlja socijalizem, je pa čisto jasno. In do nje bo prišlo prej ali slej, ali mirnim ali pa krvavim potem. To pa ne zavisi samo od nas. Kakor boste hoteli!
TEČAJI ZA domaČe
zdravstvo.
Dne 14. januarja je imel'na svečani otvoritvi jugoslovanske ustavodajne skupščine regent Aleksander pre-stolni govor, ki smo ga mi tačasno prinesli v celoti. Ako se izvzame fraze, ki so običajne pri takih govorih, je regent pokazal, da pozna notranje pobleme nove države. S tem seveda še ni rečeno, da je podal kake stvarne predloge za njih rešitev. Tu navajamo članek, ki ga je prinesel z ozirom na ta govor ljubljanski "Naprej":
Prestolni govor, s katerim je danes osrečila vlada konstituanto, izzveneva v klicu po pravici, zlasti po gospodarski pravici, ali z drugimi besedami: ,po socijalni pravici. Verske sovražnosti se bodo ublažile, ublažile se bodo tudi narodnostna nasprotja v naši državi, ampak gospodarska nasprotja bodo določevala našo politično smer.	.i j#
To smo mi poudarjali že od začetka konstituante. Mi smo rekli: Jugoslavija je ena država in taka je in taka bo,, vkljub vsem Radičem in tovarišem . Verska 'nasprotja" se čisto lahko uglade . Dajte Vsaki veri prost razmah, ločite cerkev od države kakor je ločena v Ameriki in verniki ene in druge konfesije naj uživajo popolno svobodo in naj počno v svojih cerkvah kar jim je milo in drago in mir 'bo v deželi . Predpravic seveda ne smemo in ne moremo priznati nikomur! Ako si hočejo zidati katoliki v Visni Goti n. pr. kako katedralo, kakor je ona svetega Petra v Rimu — svobodno njim. Samo plačajo jo naj. In če hočejo imeti 5 škofov namesto enega f£tjii(ioštra — zakaj ne, Ce je to v skladu ž njihovim cerkvenimi statutom, dobro. Države to nič ne briga. Ampak plačajo naj jih!
Isto je z "narodnostmi". V naši državi živi tudi precej Nemcev, Madžarjev itd. Naj žive! Kakor hitro seveda bodo poskušali kakšne "preobrate" naj pa nosijo posledice Če so naši državljani, se morajo pokoriti našim kazenskim zakonom. Ce pa optirajo za tuje državljanstvo, se morajo pač obnašati tako, kakor to zahtevajo določbe mednarodnega prava. Ali se uklonite, ali pa "šub". Kakor je komu drago. Predpravic ni več!
Kakor pa ne priz-navamo niti verskih, niti nacijonal-nih predpravic, tako ne priznavamo tudi socijalnih predpravic. Kdor dela oziroma kdor vrši kakoršnokoli soci-jalno funkcijo, tega priznavamo kot polnovrednega člana družbe. Kar je pa parasitov, ki žro in žive samo od dela drugih, morajo iz človeške družbe ven! In takih pa
Ohraniti zdravje ljudstva bodisi za časa vojne ali miru je javna in družinska dolžnost. Dogna-no je, da preprečitev nalezljivih bolezni je popolnoma odvisna od načina, kako čuvamo zdravje doma, to je od domače higijine. Radi tega je Ameriški Rudeči Križ ustanovil tečaje za poduk o domači higijeni in oskrbi bolnikov; ti tečaji bodo tako urejeni, da bodo pristopni vsaki ženski in vsakemu dekletu v Združenih Državah. Zavedamo se čim dalje bolj, da odgovornost za javno zdravje pada v prvi vrsti na ženske doma. Namen teh tečajev ni pripraviti ženske za službo bolničarke v slučajih težke bolezni; marveč li tečaji vsposobujajo ženske za bolniško oskrbo v slučajih običajnih bolezni in nezgod, ki se dogajajo v vsaki družini.
Namen tečajev A. R. K. je po-dučevati o temeljnih pojmih domače higijene in domačega zdravstva; poduk o vzrokih, simptomih in preprečitvi nalezljivih in manjših bolezni; poduk dekletom in mladim materam o negovanju o-trok in domači bolniški oskrbi v slučaju manjših bolezni; da se naučijo umno izvrševati odredbe zdravnika, ako ni zraven izučene bolničarke; da se naučijo pravilno rabiti razne potrebščine za bolniško oskrbo domočinov itd.
Tečaji za domačo higijeno in bolniško oskrbo (Courses in Home Hygiene and Care of the Sick) obdržujejo se sedaj po vseh Združenih Ddržavah pod nadzorstvom bolničark A. R. K. Obiskovati more tečaje vsakdo, ki zna ceniti potrebo takega poduka; ni iiikake meje glede starosti.
Ameriški Rudeči Križ želi zainteresirati za te tečaje tujerodne ženske, zlasti one, ki sp zaposlene v tovarnah in sploh v industriji. Poduk v teh tečajih za one žen« ske, ki ne morejo biti vedno doma, je neprecenljive vrednosti v f-lučaju bolezni doma ali glede zdravja. Tujerodna dekleta sp podučujejo v temeljnih zdrav-
je ulica S. Nicolo" se zadere postopač nad njim.
'Da, da, prihajam iz Pule. V Trstu nisem bil še nikoli."
'"Veste kaj gospod, jaz vam pokažem ulico ali pod pogojem, da vstopiva medpotoma v gostilno in si tam naročiva literček vina." ,
Sordich je bil zadovoljen s to "kupčijo" ter mu odgovoril;
"Dobro je. Jaz vam plačam dva literčka, da mi le pokažete u-lico."
Spotoma ga je vprašal postopač, čemu da je prišel v Trst, nakar mu je odgovoril Sordich, da je prišel plačat račun za svojega gospodarja. Postopač, ki je imel osvoje posebne načrte, ga je peljal do Lloyd o ve ladjedelnice. V bližini se je nahajala gostilna, v katero sta stopila oba. Tam je naročil Sordich liter vina. Sordich je sedel nekaj časa pri mizi ter se kmalu potem odpravil na telesno potrebo, pustivsi postopačevi o-skrbi ročni kovček. To priliko je
stvenih načelih ki so dika pravega ameriškega doma. Daje se jim u-godno prilika, da pridobijo za se in za bodoče Ameriko telesno silo in veselje ki izhajata le iz dobrega zdravja. Biti žena in mati je gotovo najstarodavnejši in najbolj priljubljeni poklic ženske;
kljub temu dobivajo mlade ženske neverjetno malo vejbe v šoli za svoj poznejši poklic. Radi tega
t; tečaji postavljajo podlago za takoj uporabil postopač; zagrabil
domačo srečo.
Tečaj obstoja iz 15 lekcij ali najmanj 2v ur. Polovica vsake lekcije je posvečena teoretičnemu poduku in druga polovica nazornemu podoku. Kdor želi obiskati tečaje, ki se vršijo v njihovi naselbini, naj se prijavijo pri najbližjem odseku (Chapter) ali podružnici Rudečega Križa. Ure poduka so primerno urejene, tako da ne ovirajo izvrševanja domačih dolžnosti.	^
Program tečaja so sledeči predmeti:
I. Vzroki in preprečitev bolezni; 2. Zdravje in dom; 3. Deca in njih negovanje; 4. Predznaki bolezni; 5. Oprema in oskrba bolniške sobe; 6. Postelje in njih priprava: 7. Kopeli in kopanje; 8. Potrebščine in metode za bolniško sobo; 9. Hranjenje bolnikov; 10. Leki in druga zdravila; 11. Ravnanje glede gorkote, mraza in protidražil; 12. Oskrba pacijen-tov, ki imajo nalezljivo bolezen: 13. Navadne slabosti in nezgode; I 4. Poglavitne to^e glede negovanja dece, okrevajočih, kroničnih bolnikov in starcev.
RAZNOTEROSTI.
Kaj se pravi priti tržalldin bara
bam v roke. —» Predvčerajšnjim zjutraj je dospel v naše mesto iz Pule 26 letni mladenič po imenu Sordich. Ker ni bil mnogo znan po mestu, je naletel na tržaškega postopača ter ga vprašal:
"Oprostite gospod, da vas nadlegujem; ali bi mi znali povedati,
kje se nahaja ulica S. Nicolo?"
"Kaj ste tujec, da ne veste, kje podjetja
je kovček ter pobegnil. Ko se je vi nil za hip Sordih v gostilniško so bo, se je zelo začudil, ko ni našel več možakarja in kovčeka. Ves potrt je šel ven iz gostilne ter vprašal mimoidočeka tržaškega "fakina," kako bi prišel na kve-r.turo. "Fakin," je bil dovtipen, mu je odgovoril: "Gospod, če ho- J čete priti kmalu na kvesturo, dajte onemu stražniku klofuto in on vas pelje kmalu na policijo." Naš Soidich je iskal po mestu dve uri kvesturo, a končno jo je vendar le našel in tam naznanil tatvino. Kovček in kar je bilo v njem, se ceni na več kot 300 lir. Sordich je bil izjavil na kvestudi, da ne bo nikogar vprašal več v Trstu, kje se nahaja ta ali ona ulica.
Kriza v jugoslovanski obrti vžigalic.
Ljubljana, 14. — Tvornica "Drava" d. d. je morala skrčiti svoje obratovanje na tri in pol dneva v tednu. Tvornica ima namreč v zalogi ogromne množine vžigalic, ki jih monopolna uprava noče odkupiti, izvoza pa tudi ne dovoli.
V Šibeniku se bo otvorila podružnica Narodne banke.
Ljubljana, 1 4. —Narodna banka d. d. v Zagrebu o tvori v najkrajšem času svojo podružnico v Sibeniku. Priprave so že gotove. Potrebno je še samo, da Italijani izpraznejo mesto.
Ravnatelj zagrebške Jadranske banke. Za ravnatelja Jadranske banke bo namesto odstopivSega Hercega, imenovan Kamenarovič, k' se nahaja sedaj z Lupisom v A-meriki, da zainteresira tamošnje jugoslovenske koloniste za naša
Izvoz iz Jugoslavije. Belgrajski "Trgovski glasnik" prinaša pregled jugoslovenskega izvoza v prvih devetih mesecih v letu 1920. Največ se je izvozilo v Italijo, in sicer za 275 milijonov dinarjev v zlatu ali 38.66% celpga izvoza. Za Italijo pride Avstrija (38.06 procent, 721 milijonov dinarjev) in Cehoslovaška (7.17%.) Skupno se izvozilo za 711 milijonov dinarjev.
Jugoslovanska tvornica sardin.
Industrija sardin je bila pred vojno v Jugoslaviji zastopana večinoma po tujem kapitalu, razen Ivor-nice Mardešiča in komp. v Milni na dalmatinskem otoku Brač. Ta tvornica je svoj obrat izpopolnila in je danes edina domača tvrdka te vrste, ki je po svojem blagu zmoža konkurirati s tujo robo.
Starokrščaneke izkopine v Do-brudži. — Dobrudža je za zgodovinarja in starinoslovca eden naj zanimivežših delov Evrope, ker so se tu že zgodaj križali upli-vi grške in rimske kulture. Krščanstvo je našlo tu v svojih početkih veliko oporo. Za arheološke štuiji-je je ostala Dobrudža dolgo neodkrita, dokler se ni bukareški nadškof Netzhammer odločil, da n? podlagi izkopin sestavi zgodovino te dežele, posebno starokr-ščansko^ O velikih uspehih svojih
raziskovanj poroča v obširni knjigi. Tako so n. pr. določili obrise ! 4 cerkev in s tem zadobili važne podatke glede zgradb starokrčan-skih bazilik. V nekaterih starokr-ščanskih grobnicah iz metropole Tomis so našli antične mramorna-tc plošče, ki so jih najbrže bili prinesli iz kakega poganskega svetišča. Nedvomno krščanski kulturni predmet v eni teh grobnic pa je oltar, ki je najzanimivejše in najvažnejše starpkrščansko delo, kar jih hrani bukareški muzej. To delo, ki je nastalo najbrže v 4. stoletju, je iz mramora izklesano, ^e-lo dobro ohranjeno ter ima obliko mize.' '
"Otrok moj/ je aaihtel star-■ček in ga pritisnil krčevito na srce, "rad bi povrnil na tebi ko vico, ki sem jo storil tvojemu o-četu. Pa ne morem ti dati ničesar, vse so mi vzeli."
"Matajka," je dejal z mili® glasom, "ali si kaj huda nanie-
"Oče, nič nisem huda, aiič,' J® odgovorila Matajka solznih oči. "Kaj bom huda, saj vidim, da se meni vseeno še boljše godi kakor vam."
■'Kaj pa moj sin Jaka, ali kaj piše? Ali je se živ?"
"Da, oče, še je živ. In pi^® mi tudi in večkrat vpraša za vas. Sicer pa trpi in dela tam v Ameriki, kot črna živina."
V tem je udarila stenska ur® deset.
"Joj," vzdramil se je star®"' "domov moram, če 'ne .mi 'bost^ še zaprla!"
''Očka, pa pri nas, spite," ^ ! je nagovarjala Matajka.
"Ne, ne, moram domov! pridem jutri spet."
In odšel je drsajoših korako^' i v temno noč ...	. '
Mla^a dva sta že spala, ko J® pridrsal stari Klanšek doiHO^' Ko je nekaj časa brezuspešni ropotal s kljuko, je začel trka[' na hišno okno. glasno pro«^' naj mu odpreta, da pojde vat.
Ali mladi gospodai', probuj®® iz spanja, je grdo zarežal n» njim:	,
"Kje ste pa prej hodili? imate vendar čas pri belem ' vu leči v posteljo. Še tega manjka, da bi vam na ljubo tem mrazu vstajal iz .postelj®;
Pod klancem.
Konec.
.itiil«
Kar obrnil seje in se napotil k Matajcu, danes — prvikrat.
'Matajka se je nemalo začudila, ko je stoipil v hišo človek, ki je njo, njenega moža in sina vedno le mrzil. Vendar mu je hitro ponudila stol.
^Matajka, čuješ, Matajka," hitel je starec, "kje imaš svojega in Jakovega sina?"
"Oče, tukaj je, tukaj!"
To rekši je prijela malega Jakca za roko in ga povedla k staremu očetu.
"Odpri, prosim, te, odipn, ne bom zmrznil," prosi starček.
"Ne odprem vam ne! Pa P®" jdite v hlev, tam je gorko dobro za vas!"	,
Starec ni nič več prosil. ^ je proti hlevu, a revež slep ' 'star in vrhutega še v temni n®" či, je zabredel k svinjaku in P® del v jamo, kamSr se je iztek* la gnojnica ...
Drugo jutro so ga poteg'"
iz gnojnice — zmrznjenega-*
Pol leta po žalostni Klanšk"^' smrti je prišel obiskat starše pater Salva'tor, nekda"|.
tui
Klanškpv Francelj. Šel je tja za hlev na vrt, odkoder sC'" tako lepo videla Klanškovk^| njegova rojstna, a sedaj poP^.^ noma tuja hiša. Naslonil se/ na orehovo defblo in glasno kal. Skušali smo ga potoW'" a ni se nam posfečilo. NeP" , lažen in solznih oči nas je zapustil.	i
Od tedaj ga ni videl nikdo v domači vasi.
AN ATOLE FRANCE:
• KUHINJA PRI KRALJICI GOSJI NOZICI.
Poslovenil OTON ZUPANCiC
"To je pa res," je rekla moja mati, "da so imeli služabniki tega gospoda neprijetna imena. Zakaj jih ni krstil za šampanjca, Oliva ali Frontina, kakor je navada?"
Abe je povzel:
"Res je, da se nekateri ljudje izlahka sprijaznijo z n^prilikami življenja med veljaki. Z drugo mizo seeške-ga škofa je sedel jako uljuden korar, ki je ostal ceremoni-jozen do svojega poslednjega trenotka. Ko je škof zvedel, da je zelo slab, je šel k njemu v sobo in ga je našel v zadnjih :^dihih. "Oh," je rekel kanonik, "prosim, oprostite, visokorodjf, da moram vpričo vas umreti.' — "Kar, kar! Nikar se ne dajt? motiti," jg odgovoril dobrodušno monsignor.
Ta hip je prinesla moja mati pečenko in jo jc postavila na mizo s kretnjo, ki je bila samo gospodinjska dostojanstvenost, tako da je mojega očeta globoko ganila kajti vzkliknil je nenadoma in s polnimi ustmi:
"Barba, ti si pobožna in častivredna žena."
"Gospo," jg rekel mpj dobri učitelj, "b" zares primerjal močnim ženskam iz Svetega pisma. To je žena po božji volji."
':Ca@t Bogu!" je dejala moja, mati, "nikdar nisem prelomila zvestobe, ki šem jo prisegla Lenartu IVlenetri-erju , svojemu, zakonskemu možu, in zatrdno upam, da je sedaj, ko je najhujše že prestano, do svoje smrtne ure ne bom. Želim si, da bi mi ohranil tudi on svojo zvestobo, kakor sem jaz svojo njemu."
"Gospa, jaz sem videl takoj na prvi pogled, da ste poštena žena, " je pristavil abbe, "z^akaj v vaši bližini sem
občutil mir, v katerem je bilo več nebeškega nebo posvetnega."
Moja mati, ki je bila preprosta, a ne neumna ženica, je prav dobro razumela, kaj je hotel reči, in mu je odgovorila, da bi jo bil moral poznati pred dvajsetimi leti, pa bi jo bil videl vse drugo, nego je postala v tej kuhinji, kjer ji je pokazil lepo lice ogenj izpod ražnja in dim iz loncev. In ker jo j? bilo zbodlo, je pripovedovala, da se je zdela auneauškemu pfku dovolj všeč, da ji je ponujal kolačev vselej, kadar je šla mimo njegove peči. Pristavila je še živahno, da navsezadnje ni tako grde dekline ali žene, da bi se ne spoteknila, kadar jo baš tako prime.
"Naša dobra mam^a ima prav," že rekel moj oče. "Sedaj-le sem se spomnil: ko sem bil vajenec v kuhinji Pri kraljevi goski blizu svetega Dijoniza vrat, pa mi je rekel moj gospodar, ki je bil tiste čase zastavonoša naše bratovščine, kakor sem dandanašnji jaz: "Mene ne bo moja žena nikoli goljufala, pregrda je." Ta beseda mi je vdahnila misel, da bi storil, kar je po njegovem mnenju nemogoče. Posrečilo se mi je, takoj pri prvem poizkusu, peko jutro, ko je bil on v La Valleeji. Prav je imel: njegova žena je bila silno grda; toda imela je soli v glavi in hvaležna je bila."
Ta anekdota je mojo mater prav resno razjezila, čeč da taki pogovori pač ne priatoje očetu vpričo žene in sina, če mu je kaj do njih spoštovanja.
Gospod Jeronim Coignard, ko je videl, kako jc od jeze vsa rdeča, je napeljal razgovor s pretno dobrohotnostjo drugam- Nenadoma se je obrnil proti bratu Angelu, ki je ponično čepel pri ognju in imel roke vtaknjene v rokave:
"Brat moj," mu je rekel, "kakšne svetinje ste tovorih na oslu drugega vikarja s sestro Katarino? Ali niste dajali poljubljat tercijalkam svojih hlač. po vzgledu nekega frančiškana, katerega pustolovščine je privovedpval Heniy Estiene?"
"O gospod abbe," je odgovoril brat Angelus z o-brazom mučenika, ki trpi zavoljo resnice, "niso bile mojq
hlače, temveč noga svetega Evstahija."
"Prisegel bi bil, ko bi ne bilo greh," že vzkliknil abbe in vihtil kos kuretine. "Ti kupucini vam iztaknejo svetnike, neznane dpbrim pisateljem, ki so sesetvijali cerkveno zgodovino. Niti Tillemont, niti Fleury ne govorita
0	tem svetem Evstahiju, ki so mu čisto po kiivici posvetili v Parizu cerkev, ko mora vendar še toliko svetnikov, priznanih po verodostojnih pisateljih, čakati te časti. Življenje tega Evstahija je blobuštrija smešnih bajk. Prav taka je z življenjem svete Katarine, ki je živela samo v domišljivi kakega zlobnega bizantinskega meniha. Veneer je ne maram preveč napadati, ker je patrona pisateljem in služi za izvesek ljubemu gospodu Blaizotu; njegova štacuna je naj prijetnejši kraj na svetu."
"Imel sem tudi," je mirno odgovoril frater, "rebro cvete Marije Egipčanke."
"A, al Kar se pa te tiče," je vzkliknil abbe in je vrgel svojo kost po sobi, "njp imam za velikp svetnicb, kajti v svpjem življenju nam je dala prelep vzgled ponižnosti.'
''Saj veste, gospa," je potegnil mojo mater za rokav, "sveta Marija Egipčanka, ko je romala na grob Našega Gospoda, se je morala ustaviti ob globoki reki, in ker ni imela niti novčiča za brodnino, je ponudila brodnikom za plačo 9voje telo. Kaj pre^vite k temu, ljuba moja?"	^
Moja malti je vprašala najprej, ali je ta zgodba resnična. Ko je dobila zatrdilo, da je tiskana v knjigah in naslikana na nekem oknu jussienske, cerkve, jo je imela za pristno.
"Jaz mislim," je rekla nato, "da mora biti tista, ki hoče storiti kaj takega brez greha, tako sveta kakor ona. Jaz si že ne bi upala."
"Jaz, " je dejal abbe, "jaz odobravam v soglasju z najbolj bistroumnimi učeniki ravnanje te svetnice. Nje-
1	o dejanje je glasen opomin poštenim ženskam, ki preveč trdovratno vztrajajo v svoji ošabni čednosti. To je neke vrste poltnost, če natanko premislimo, imeti polt preveč v čislih in varovati s prenapeto skrbjo, kar je tre-
ba zaničevati. So matrone, prepričane, da nosijo v s®/ zaklad, ki ga morajo čuvati, in se očividno motijo, m'®'®''' da se Bog in angeli za njihove osebe tako hudo zaniP'*®',, Smatrajo se za nekak narazen zakrament. Sveta Egipčanka je sodila o tem pravilneje. Čeprav lepa i"^ čarljivega stasa, je menila, da bi bilo preveč napuha- ^ bi prekinila svoje sveto romanje zaradi stvari, ki je zase brezpomembna in samo kraj za zatpr, nikar '' žlahtna dragotina. Ona ga je zatirala, gospa, in je pila tako po čudoviti ponižnosti pot pokore, kjer j® vršila prekrasna dejanja."	.
"^Gospod abbe," je rekla moja mati, "jaz vaS nič ne razumem. Preučeni ste mi."
ie
in
''Ta velika svetnica," je dejal brat Angelus, ' j'
slikana v naravni podobi v kapeli mojega sannostan® ves život ji je po božji milpsti pokrit z dolgo gosto a'® ^ Posneli so jo na podobice, in eno tako, blagoslovijo"^ vam prinesem, ljuba gospa."
Gin j ena mu je podala mati za gospodarjevim tom lonec z juho. In dobri frater je sede v pepelu omakal brado v duhtečo polivko.	j
'Sedaj je prišel trenutek," je rekel moj oče,
■b' ,lč'
jik«
mašimo eno tistih buteljk ki jih imam shranjene za praznike, za božič, za Svete tri kralje in za svetega venca. Nič ni prijetnejšega od čase dobrega vinca, ' je človek lepo doma, varen pred nadležnimi gosti '
• V«'
Komaj je izgovoril te besede, sp odpro vrata ^ lik črn možak stopi v kuhinjo, zavit v viharen snežm tež.
Za nobenega se ni zmenil, sklonil se je nad 08"!.'.
i^
lik'
in pobrskal s svojo palico po žerjavici v veliko nep*^^^ j, oglje, ter bi si bil skoraj dušo izkašljal. Črni možak
bratu Angelu, ki je moral požirati s svojo juho peP®
še vedno šaril po ognju in je vpil: "Salamandra! • Salamandro vidim!. ..." in plapolajoči plamen j® po stropu njegovo senco, podobno veliki ptici-uje
i (Dalje prih.)
:di.
#
FEBRUARY 10th. 1921.
ENAKOPRAVNOST"
STRAN a.

Prodajamo PAROBRODNE LISTKE vseh črt. DENAR POŠLJEMO v katerikoli del sve-Pomagali vam bomo v vsaki legalni zadevi.
PRIDITE, da se pogovorimo
ODPRTO DO 8. URE VSAK VEČER.
ehsavk & trust co.
Največja tujezemska menjalnica in parobrodna agencija v Clfevelandu.
Vogal Lorain St. and Fulton Road.
■
'
'
Brezplačna ponudba bolnikom---
samo za prihodnjih sedem dni.
di	ženske in moške, ki
Kake nove "

vas
Ako^^'" 'azložim kakšna ie vaši bolezen.
nvi ni mogoče ozdraviti vam 6om bojp,	kajti jaz ne sprejemam slučajev, ako vem, da .
neozdravljiva. — Posvetovanja in preiskave brezplačne. K ^	zdravim akutne in zastarele bolezni moških in
r«2Ultate°
ta *'?Ptoni izginejo. Vsem bolnikom, ki prično z zdravljenjem ® teden bom račnn.
trpijo ra-ali zastarele bolezni, vabim, moj urad v prihodnjih sedmih natančno preiščem, ZASTONJ i

le
me enkrat obiščete boste takoj spoznali zakaj dobivam v dosledno kratkem času. Jaz odstranim resničen vzrok
navadil
bom računal mnogo manj. v resnici polovico manj, kot Pridite danes ter zadovoljite sami sebe. Jaz špecijalizi-^ zdravljenju novih in zastarelih bolezni kot so: krvni, kožni. fgy^®''yozni neredi, želodčne, črevesne in ledvične nadloge, tudi *rtn	bolečine v križu, ali sklepih, glavobol, zabasanost.
ho]j|f	izpahki in katarh v nosu. glavi in grlu. Moje naj-
dfup priporočilo so moji nekdanji bolniki, ki pošiljajo k meni z vsakim dnevom. Bolnikom zunaj mesta, se da točno DO-•pj	tako da se lahko vrnejo isti dan. Ne zdravi se nikogar
■"enim potom. Prinesite ta oglas, kadar pridete.
Uradne ure:
dop. do
zvečer
"rata
r zapadno od ^*ar gledališča
Euclid
REPUBLIC BLDG.
AVE. Drugo nadstropje.
Ob nedeljah.. Od 10. dop. do 2. pop.
Vrata vzhodno od Bond's trgovine. CLEVELAND. O.
STAR LINE

Cehoslovakijo.
Direktno poslovanje IZ NEW YORKA DO HAMBURGA. ^3udobnejše in pripravno potovanje v Velike moderne ladje
Lan- POLAND ................... 17. februarja
GOTHLAND ...................... 5. marca.
Prevaža samo potnike tretjega razreda, prostora za sprehajanje. Velike, svetle in pre-na odprtem krovu. Udobne sobe za dve, šest oseb se lahko rezervirajo.
•Zglasite se v družbinem uradu. 9 broadway, new york ali pri vaših lokalnih zastopnikih.
otis & co.
ALI HOČETE - -
naložiti vaš denar na kaki banki v vaši domovini? Mi vam lahko postrežemo v tem oziru — in vam lahko tudi pomagamo poslati denar v staro domovino. Zglasite se pri nas, da vam raz-tolimačimo, kako si lahko pri-hrajnite čas in denar, pri takih pošiljatvah.
POLOM
airiii'iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
(Dalje)
"Ne, dovolj mi je bilo I* je ponovil Prosper po kratkem premol-ku. 'Ne pravim, če bi nas bili rabili za kaj poštenega, kakor doli v Afriki! Toda hoditi na levo, da se vrneš po desni spet nazaj, čutiti, da nisi prav za ničesar več na svetu, to naposled ni bilo nikako življenje; in potem — ubogi moj Zefir je zdaj mrtev, bil bi čisto sam, in tudi meni ne bi preostaja-lo drugega, kakor da ležem. . . . Vi imate konje, oče Fouchard; videli boste, ali jih imam rad in ali jim dobro strežem ali nel"
Staremu so se zasvetile oči, še enkrat je trčil, in zaključil brez prenagljeni a:
"Moj Bog! Ker ti storim s tem uslugo, ti jo hočem vendarle storiti; sprejmem te. . Toda, kar se tiče plačila, se pomeniva šele takrat, ko bo vojska pri kraju, kajti treba mi ni v resnici nikogar, in časi so težki."
Sil vina, ki je sedela s Charlo-tom, na kolenih, ni bila obrnila oč; od Prospera. Ko je videla, kako je vstal in krenil takoj proti hlevu, da sklene znanje z živali-mi, ga je vprašala vnovič:
"Torej niste videli Honoreja? ' To vprašanje, ki ga je ponovila tako nenadoma, ga je pretreslo, kakor da bi z nepričakovano lučjo razsvetlilo temen kotiček njegovega spomina. Obotavljal se ie še, a vendar sp je odločil.
"Poslušajte, prej vas nisem hotel razžalostiti, ali, zdi se mi vendar, da je Honore ostal tam." "Kako ostal?"
Da, zdi se m{^ da so ga Prasi ubili. . . . Videl sem ga na topu, napol ležečega, glavo pokoncu in z luknjo pod srcem."
Nastopil je molk. Silvina je strašno prebledla, oče Fouchard pa se je zdrznil in postavil kozarec, kamor je bil izlil ostanek iz steklenico, zopet t»a mizo.
"Ali veste to zanesljivo? ' je vprašal on z izdavi j enim glasom.
"Tako zanesljivo vem, kakor vsako reč, ki sem jo videl z lastnimi očmi. . . . Bilo je na majhnem gričku, poleg treh dreves, in rekel bi, da najdem tisti kraj z zaprtimi očmi."
V njej se je nekaj podrlo. Ta fant, ki ji je bil odpustil, ki si jo je bil zavezal z obljubo, on, ki bi jo imel poročiti, kakor hitro bi po končani vojni stopil iz službe — ta ji je bil zdaj ubit, ostal je tamkaj z rano pod srcem! Nikoli prej ni čutila, da ga tako silno ljubi. Mogočna želja, da bi ga zopet videla, jn ga imela vzlic vsemu pri
216 SUPERIOR AVE. S. W.
Navzdol po stopnjicah Cuyahoga poslopja.
Nasproti pošte.
d
HHvat
ALA in priporočilo.
^ila ---
^ Žlav bolna čez eno leto želodcu kar mi_ je po-trpljenja. Obrni-slovenskega zdrav-
■ ^^ropraktika
,, - IVNIKA
1» St. Clair Ave.
popolnoma v par priporočam vsem rojakinjam.
^NNY jerelle
®230 Carl Ave.
I!l>

sebi, pa če bi moralo biti pod mrzlo zemljo, jo je zagrabila ter jo vrgla iz njene običajne mirnosti.
Burno je postavila Charlo ta na tla ter vzkliknila:
''Dobro. A ne verjamem vam, dokler ga sama ne vidim. Ce veste, kje je bilo, me spremite tja. In če je res, da ^a najdeva, ga pripeljava sem nazaj."
Solze so ji zadušile glas, zgrudila se je na mizo, drhteča v dolgih sunkih ihtenja, dočim se je mali, ves osupel, da ga je mati pahnila od sebe, tudi pričel jokati. Dvignila ga je zopet v naročje ter ga stisnila k sebi, jeclja-je razburjene besede:
"Ubogi otrok! Ubogi moj o-trok!"
Oče Fouchard je bil ves oka-menel in razburjen. Vzlic vsemu, kar se je bilo zgodilo, je po svoje ljubil sina. Stari spomini izza davnih časov so se mu bili morali vrniti — izza časov, ko mu je še živela žena in ko je hodil Honore še v šolo. In dvoje debelih solz se je hkrati pokazalo v njegovih rdečih očeh ter mu steklo čez ustrojeno kožo lic. 2e več kot deset let ni bil plakal. Iztrgala se mu je cela tropa kletvic, in nazadnje se je res razjezil zaradi tega sina, ki je bil njegov, in ki mu ga zdaj do groba ni več usojeno videti.
"Strelja božja, to je bridko, če ima človek samo enega sina in mu ga Bog vzame!"
Toda, ko se mu je mir nekoli-
ko vrnil, je bil Fouchard zelo nejevoljen, videč, da govori Silvina še vedno o tem, kako pojde iskat Honorejevo truplo. Trmoglavo je vztrajala pri svoji volji, brez krika, zdaj v obupnem, nepremagljivem molčanju; nič več je ni spoznal, nje, ki je bila sicer tako pokorna ter je opravljala vsako delo, ne da bi se pritoževala; njene velike, vdane oči, ki so same tvorile lepoto njenega obraza, so se bile razvnele v odsevu divje odločnosti, čelo pa je ostalo bledo pod valom gostih, rjavih las. Odtrgala si je bila rdečo ruto, ki jo je nosila na ramah, ter se oblekla vsa v črno, kakor vdova. Zaman ji je Prosper dopovedoval, kako težavno bi bilo iskati, in kakšne nevarnosti da ji prece, in kako malo upanja ima, da najde mrliča. Naposled mu niti ni več odgovarjala; uvidel je, da pojde sama in napravi kakršnokoli brezimnost, če se on ne pobriga; to ga je vznemirjalo še najbolj zaradi homatij, ki bi mu moglo nastati s pruskimi gosposkami.
Tako se je nazadnje odločil ter šel k remilly-skemu županu, kije bil njegov oddaljeni bratranec; z njim sta si prikrojila historijo: Silvino sta napravila za Honorejevo vdovo in Prospera za njenega brata, tako da se je bavarski polkovnik, ki se je bil naselil v spodnji vasi v gostilni 'pri Malteškem križu, impčil ter (napravil bratu in sestri izkaznico za prosto pot, ki jih je pooblaščala, da vzameta soprogovo truplo s seboj, ako ga najdeta. Napočila je bila noč, in vse kar seje dalo doseči pri mladi ženski, je bilo to, da je obljubila počakati dneva, preden se odpravi na pot.
Drugi dan Fouchard nikakor ni hotel pustiti, da bi se peljala z njegovim konjem; bal se je, da ga ne vidi nikoli več. Kdo mu je mogel reči, da Prusi ne zaplene ionja in vozička? Ali, naposled 3e je zle volje vjal ter jima izročil osla, majhnega, sivega osla, in ko-lesnico, ki je bila je,dva dovolj velika za mrliča. Dolgo časa je dajal ^rosperu nauke; ta je bil dobro spal, a podjetje, ki sta ga namer-jala s Silvino, ga je delalo zamišljenega, zdaj, ko si je po nočnem počitku osvežil spomin. V zad-ijem trenotku je Silvina prinesla ivojo lastno posteljno odejo, ki io je zložila in položila na voz; in fo sta odhajala, je stekla nazaj, da poljubi Charlota.
"Oče Fouchard, vam ga zaupam, pazite, da se ne bo igral z ižigalicami!"
"Da, da, ne bodi v skrbeh!"
Priprave so se vlekle in bilo je okrog sedme ure zjutraj, ko sta 'ila Silvina in Prosper za ozko ko-lesnico, ki jo je vlekel mali. sivi osliček s povešeno glavo po str-nih remilly-skih bregovih na-yzdol. Ponoči je bilo padlo obilo dežja, veliki svinčeni oblaki so šli mrklo žalostjo po nebu. Prosper, hoteč skrajšati pot, je sklenil, da pojde čez Sedan. Toda preden sta dospela v Pont-Mau-gis, je pruska straža ustavila ko-lesnico, ter jo zadržala dalje kakor eno uro; in ko je šla izkaznica skozi roke štirih ali petih poveljnikov, je smel osliček nadaljevati pot, s pogojem, da pojde po velikem ovinku čez Bazeilles, ter zavije po prečni cesti na levo. Vzroka niso navedli; nedvomno so se bali, napolniti mesto še bolj. Ko ie šla Silvina po železnem mostu :ez Meuso, po tistem nesrečnenj nerazstreljenem mostu, ki je stal, Bavarce toliko dra^gih žrtev, je zapazila truplo topničarja, z obratom, kakor da bi ga nesla voda -na izprehod. Šop trave ga je ustavil; za trenotek je obtičal nepremično, nato se je obrnil ter plaval dalje.	'
Bazeilles, ki ga je osiel prevozil v počasnem koraku, je nudil »li^to razrušen j a vsega, kar more vojska storiti z grozepolnim uničevanjem, kadar divja njen divji, pustošeči, srditi orkan čez zemljo.
Mrliče so bili že pobrali, le eno samo truplo je še ležalo na vaškem tlaku; in dež je izpiral kri, le rdeče mlake so ostajale, s cunjami, ki so se jih menda še držali lasje. Toda groza, ki je stiskala srca, je prihajala od razvailin, od
tistega Bazjeillesa, ki se je pred tremi dnevi še tako smehljal s svojimi veselimi hišami sredi mnogih vrtov, pa je bil ob tej uri razrušen in uničen, in je kazal le še zidane stene, črne od plamena. Cerkev je gorela se vedno kakor velika grmada kadečih se tramoy, sredi trga, odkoder se je neprestano dvigal mogočen steber črnega dima ter se na nebu razširjal v žalno perjanico. Cele ceste so bile izginile, ničesar ni bilo več, niti na tej, niti na oni strani, samo še kupi izgorelega kamenja, obdajajoči jarke z mešanico saj in pepela — gostim črnim blatom, ki je prepravljalo vse. Na vseh štirih vogalih križempota so bile hiše podrte, kakor odpihnjene od ognjenega viharja, ki je divjal tu svojo pot. Druge so trpele rnanj, ena na samoti je še stala, dočim so se zdele one na levi in desni kakor razsekane od krogel ter ao molele kvišku svoje zunanje zidove, podobne praznim kostenjakom. Iz-puhteval je neznosen vonj s smradom požara, predvsem od petroleja, v potokih razlitega po podih. Razen tega je še ležalo naokoli v nemi brezumnosti vse, karkoli so poizkušali rešiti: revni kosi pohištva, vrženi skozi okno in razbiti na tlaku, bolehave mize s podrtimi nogami, omare z razparani-mi stranicami in preklanimi nogami, perilo, ki se je valjalo raztrgano in umazano — vsi žalostni preostanki plenitve, ki so se pričeli topiti v dežju. Skozi zijočp sprednjo stran neke hiše se je videl izmed tistih podstrešnih deska kamin, na njem pa nepoškodovana ura.
"Ah, svinje!" je zamrmral Prosper; kri vojaka, kar je bil še predvčerajšnji dan, je vrela v njem nad takšno grozoto.
Stiskal je pesti, in Silvina, sama bleda kakor smrt, ga je morala miriti z očmi, kadarkoli sta ob po-:i srečala prusko stražo; in ti ljudje z nabitimi puškami in nasajenimi bajoneti so se zdeli, kakor da bi stražili plamen, da nemoteno dovrši svoje delo. S pretečo gesto, : izgrgranim krikom je odrival ?tražnik radovedneže in neposredno prizadete, kadar so postali trdovratni. Trope vaščanov so nemo gledale od daleč ter drhtele od zadržane besnosti. Cisto mlada ženska z razpuščenimi lasmi, obleko poškrobljeno z blatom, se ni ganila od kadečega se pogorišča majhne hišice, in dasi ji je stražnik branil hoditi blizo, vendar je hotela razkopavati po tleči žerjavici. Ljudje so pravili, da je tej ženski v tisti hiši zgorelo njeno malo dete. Ko jo je odrinila trda roka Bavarčeva, se je obrnila ter mu pljunila v obraz ves svoj besni obup, s krvavimi umazanimi psovkami in ostudnimi besedami, ki so ji naposled vsaj nekoliko olajšale srce. Ni je mogel razumeti, le nemirno je pogledal ter se umaknil.
Trije tovariši so ga prihiteli rešit ženske, ki je tulila, ko so jo vlekli stran. Pred pogoriščem druge hiše je ihtel mož in dvoje majhnih deklic; vsi trije so se bili od trudno-
sti in revščine zgrudili na tla, ne vedoči, kam naj se obrnejo, zdaj ko so tukaj videli razpasti v pepel vse svoje imetje.
(Dalje prihodnjič.)
VABILO!
Najvljudneje se vas tem poton\ vabi
na
plesno zabavo
— katero priredi —
goloenrod camp
ŠT. 236 W. O. W.
V nedeljo 20. februarja 1921
v JOS. KUNCiCEVI DVORANI
na 15612 Ws^terloo RA
PRICETEK OB 7. URI ZVEČER.
VSTOPNINA 50c
Odbor.


'

je bila tudi navada nositi razne zlate in biserne okraske, ki so. se seveda razlikovali dd današnjega nakitja. Toda ena reč je bila važna tedaj in je važna še tudi 'dan-dene's, namreč kvaliteta. Ne mislimo klasificirati samo krasne dragocene kamne temveč tudi delo 'in vzorec nakita,kar mora biti vse prve vrste, resnici očarljiv.

da bo okrasek v
Naša zaloga nakitja je perfektna!
^rank Cerne.S.ciaSjke.
JEWELER ^NP MUSIC STORE

s
—nQr«
m
o:
POZOR! POPOLDNE IN ZVEČER!
POZOR!
'o
. . . Vabilo . . .
na štiridejansko burko
4«
I
»9
ki jo uprizori


dram. društvo "lilija'
v NEDplLJO, DNE 13. FEBRUARJA, 1921
(ODSPK SLOVENSKEGA DOMA V COLLINWOOD-U)
in sicer popoldne in zvečer V SLOVENSKEM DOMU NA HOLMES AVE.
Ogromne udeležbe zadnjih predstav so dale povod Dram. društ. Lilija, da uprizori velezanimivo burko DETEKTIV — dvakrat, ter s tem ustreže vsem bližnjim in daljnim ljubiteljem sloy. dramatike. Ker so v igri zapopadeni komični in po učljivi prizori ivsakda:njega življenja n so vse uloge v dobrih rokah, zato upamo in želimo, da ne bo nikomur žal kdor pride pogledat burko Detektiv dne 13. februarja, bodisi popoldne ali zvečer.
Začetek popoldanske predstave točno ob 1:30
O
n
QESIQE
Vabi
Zvečer točno ob 7. uri. "LILIJA"
STRAN 4.
"ENAKOPRAVNOST"
FEBRUARY 10th, 1921.
LOKALNE NOVICE
—V wai'rensvillski prisilni de-> laynici se nahaja John Sobic, ki je obsojen n.a 1 3 let zapora, ker je bil spoznan krivim dvakratnega kršenja prohibicije. Sobica je sodnik Stevens obsodil na $3000 kazni, ker pa iste ni mogel plačati, bo moral sedeti I 3 let, ako se ga preje ne pomilosdi.
—Star gledališče v Clevelandu, V katerem so predstavljajo burleske. naznanja, da bo odprto tudi ob nedeljah. /Cupan pravi, da nima nič proti temu, mgdtem pa so se oglasile razne verske organizacije, ki pravijo, da bodo temu nasprotovale.
—Mladostna romantika. V če-raj je sodnik Baer razveljavil zakon med John Stone-om, ki je sin glavnega nakupovalnega agenta pri American Steel and Wire Co. in pa 17-Ietno Carolino Knapp, katero je poročil lani meseca avgusta. Živela sta sikupaj le en mesec. Ločitev je bila podana na podlagi dejstva, da sta bila oba za časa poroke pod 1 8 letom starosti.
FRANCIJA IN DUŠEVNO NAD-VLADJE V EVROPI.
Šolska pogbdba med Francijo in Jugoslavijo.
Pariz, januarja. 2.e pred vojno se je začelo resno n^isliti, kako bi se zmaga dala po vojni najbolje in najuspešneje izkoristiti. To vprašanje je seveda veliko važneje za velike kot pa za maje države, ki so se udeležile svetovnega klanja. Francija, Anglija, Italija, Amerika in druge velike države so seveda zainteresirane v večji meri na tem, da se jim izplačajo njihove ogromne žrtve z gospodarskimi, finančnimi, vojaškimi in moralnimi koristmi, kot so male države kakor n. pr. Jugoslavija, Grška, Romunska, ki jim je bil glavni cilj dosega narodnega edinstva in ujedinjenja, cilj, ki so ga tudi dosegle.
Male države nimajo vsled tega takega imperijalističnega programa, kakor ga opažamo pri vele-vlastih. Posledica tega pa je, da se morajo drugovrstne države, hočeš nočeš naslanjati na sis. vel. držav, kajti ostajati izven sistema je nemogoče; Ali se mu moraš pridružiti, ali mu moraš napovedati' boj, zakaj njegov sovražnik si že, jvko ga tudi samo gledaš od strani.
Kakor je bilo rečeno, je impe-rijalizem velkih držav raznovrsten: gospodarski, finančni, vojaški, političen in ne v zadnji vrsti tudi — moralen imperijalizem.
Francija in moralna nadvlada med narodi.
Med vsemi državami na evropski celini, ki si največ obetajo od takšnega moralnega nadvlad j a, pa je gotovo Francija. Francoski narod in seveda predvsem njegova elita je bila že od nekdaj vzgojena v zmislu moralnega, intelektualnega nad vlad j a nad drugimi narodi. 2e v zgodnjem srednjem veku se je začelo to nadvlad je praktično izvajati z največjim uspehom: vsa evropska viteška književnost je nastala na podlagi u-motvorov iz starofranposke književnosti. Književnost pa je bila tisto sredstvo, s katerim se je francoski vpliv vsiljeval povsod z nepremagljivo močjo in slava francoskega uma, ki jo je užival ob času Ludovika XIV., ni le zasluga Corneilla, Ricinea in Moliereja, temveč je gotova zelo visoka stopnja na lestvi nepretrganih tradicij "intelektualne politike" francoskega naroda.
Svoj vrhunec je dosegel ta polet vsekakor v XVIII. stoletju, vsled zasluge velikih organizatorjev tedanje francoske znanosti, takoimenovanih enciklopedistov. Revolucija, ki je sledila proti koncu stoletja, je še pomnožila intelektualni vpliv francoskega duha na ostalo Evropo in kar je se manjkalo Voltairjevemu umu, je dodal Napoleon v revolucij onarni in obenem imperij alistični meč. Vsa
Slovencem države MICHIGAN
naznanjamo, da jih v kratkem obišče naš glavni potovalni zastopnik
g. John Pungerčan
kateri je pooblaščen pobirati naročnino zaostalih in pridobivati listu novih naročnikov. Rojakom ga toplo priporočamo in želimo da se vsak zaveden delavec naroči na delavski list
"ENAKOPRAVNOST", kateri se bori in se bo še nadalje boril za koristi in pravice zavednega delavstva.
Upravništvo.
prodam lote
Naprodaj imam tri lote v West Park, Clevelaind, o. Eden meri 56x163, drugi 40x163 in tretji 40x175 ft. Katerega veseli kupiti naj se zglasi na naslov: John Suhadolnik, South Fork, Pa. Box 801.
Evropa se je klanjala tedaj ne samo francoskim vojakom, temveč tudi francoskim učenjakom.
Po (Napoleonovem polomu v Rusiji in vsled notranjih in zunanjih neprilik in ponižanj, ki jih je moral pretrpeti tedaj francoski narod, se je stvar obrnila na slabše. Več kot politične in vojaške nesreče je škodovalo francoskemu intelektualnemu vplivu v Evropi romantično gibanje, ki je zaneslo r.ied narode do tedaj še naznano narodno zavednost. Najspretneje so izkoriščali to gibanje tedanji Nemci (Herder, Goethe, Schiller, Fichte itd.). Nemci so vzeli ro-mantizem skoraj popolnoma v svoje roke in s tem se je začela med njimi in Francozi neizprosna tekma za duševno nad vlad je \ Evropi. Bolj in bolj pa je postajalo jasno, da se tekma razvija za Francoze zelo nepovoljno, dočim so Nemci zadobivali vedno več ozemlja, dokler niso končno Francozov s svojo veliko zmago iz 1. 1871. popolnoma izpodrinili.
(Dalje prih.)
Muhe 9o ob poletnem času «ilno sitne. Če! jo desetkrat odže-neš, pride desetkrat nazaj. Pa i-majo vsaj eno dobro lastnost: da nimajo jezika. Pomo»li na sitnega človeka.
Kdor je nesrečno ljubil, naj bo hvaležen, da mu je Bog dal samo eno srce.	■
SLOVENSKO LOVSKO POD-PORNO DRUŠTVO
jc sklenilo na svoji redni mesečni seji dovoliti prosto vstopnino vsem značajnim rojakom. Posebno priporočljivo je rojakom pro-Etopiti v to društvo, ker daje članom velike ugodnosti: v slučaju smrti plača društvo $ 100 usmrt-nine, v slučaju bolezni $7.00 tedenske podpore brez vsake doki ade. Rojaki, ki še niste v nobenem društvu, poslužite se te izredne prilike, kajti prosta vstopnina velja le za mesece februar, niarc, in april in tudi rojaki, ki želijo stopiti še v eno društvo imajo sedaj zelo ugodno priložnost. Razna pojasnila dobite lahko pri društvenih članih ali pa se obrnite na sledeče člane za natančen j še informacije: Frank Novak, 1 1 79 E. 60 Str., John Grdina 1207 E. 60 Str., Henrik Kranc, 8220 Kor-rnan Ave. ali pa na društvenega zdravnika F. J. Kerna, 6202 St. Clair Ave. Društvene seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Grdinovi dvorani. Rojaki pristopite v društvo, ki je na popolnoma svobodni podlagi, kjer je dovoljeno vsakemu njegovo lastno prepričanje.
ODBOR.
Naročajte dnevnik
enakopravnost
RAZNOTEROSTI.
Kultura tobaka v Sloveniji. —
Kakor razglaša uprava državnih monopolov, se bo poskušalo kulturo tobaka razširiti tudi na slovenske pokrajine. Za gojenje tobaka sta določena na Kranjskem politična okraja Črnomelj in Novo mesto, na Štajerskem celjski, konjiški, brežički, ptujski, mariborski in ljutomerski okraj ter celo Prekmurje. Vsak producent se mora zavezati, da bo vzgojil naj-mani 2,000 tobačnih stebel. Gojitev tobaka v krajih ki niso za to določeni, pa je dovoljeno le te-Eij, ako se izpolnijo zakoniti pogoji in če v to privoli uprava monopolov. Odkupna cena tobaka je za Slovenijo in Prekmurje določe na tako le: za izredno kvaliteto po 7 dinarjev za kilogram s 100 % draginjsko doglado, pridelek prve vrste kilogram 5 dinarjev, druge vrste kilogram 3 dinarje, tretje vrste kilogram 2 dinarja in pridelek četrte vrste kilogram 1.50 dinarja — za vse vrste pa še 100 odstotkov draginjske dokla-de.
Poštni promet med Trstom in
Ogrsko. Ogrsko-italijanska trgovinska zbornica v Budimpešti javlja, da se je vsled njenega posredovanja, v interesu pospešitve poštnega prometa s Trstom, ogrski minister za trgovino dogovoril z italijanskim poštnim ravnateljstvom, da se med Trstom in Budimpešto — in tudi v naobratni smeri uvedejo dnevne direktne poštne vožnje.
Nenavaden zakonski par. —V
Londonu se je zgodil pred kratkim slučaj, da sta bila obsojena pred sodiščem radi incesta brat in sestra, ki sta živela poročena že od leta 1905. Iz tega zakona se je rodilo 9 otrok, od katerih jih je 6 umrlo, a sedmi je duševno zaostal. Zanimivo je, da incest v Angliji do leta 1908. ni bil kazniv. Šele omenjenega leta je bila odrejena visoka kazen za take slučaje. O-m en j ena brat in sestra sta pred sodiščem trdila, da nista vedela, da je njiju čin kazniv. Nihče ju ni na to pozoril, dasi je vse rodbina vedela za to. Pred angleškim sodiščem se te vrste kazni slučaji o-bravnavajo tajno. Tako tudi v tem slučaju ne vemo za njuno i-mena.
Samomorilna epidemija v Madžarski. — Vsled neznosnih razmer v Madžarski so samomori v Budimpešti na dnevnem redu. S tem zlom se obširno bavi v eni zadnjih številk "Pester Lloyd," ki izvaja v članku pod naslovom "Samomorilci," da si ne bi mnogi končali jivljenje, če bi imeli možnost, da se pošteno prežive. Ti vedno bolj se množeči nesrečniki so krvave priče nihilističnega dvoma, da-li država sploh pospešuje živ-Ijenske možnosti državljanov. Ti številni samoumori so resen memento, ki ga naj bi vsi voditelji države in družbe upoštevali.
Nova svilarna v Jugoslaviji. V
Gjevgjeliji je otvorila jugosloven-ska vlada dve novi svilami. Ena :.e bo bavila izključno z ubijanjem kokona, druga pa samo z izdelovanjem svile.
PEVSKO DRUŠTVO "JADRAN"
zboruje vsako prvo sredo v mesecu ob 8 uri zvečer v Kunči-čevi dvorani. Uradniki: Frank Kalin, predsednik, 14507 Darwin Ave.; Albin Praprotnik, podpredsednik, 17005 Waterloo Rd.; L. Boštjančič, tajnik, 1312 E. 167th Str.; M. Podboj, blagajnik, 1312 E. 167th Str.; L. Krajnc, zapisnikar, 1216 E. 167th Str.
Nadzorniki: Predsednik nadzornega odbora G. M. Kabaj, F. Zlobec in F. Hrvati«.
Pevovodja g. IvanuS.
Pevske vaje se vršijo visako soboto, točno ob 7:30 uri zvečer Vy Kunčičevi dvorani. Vstop v društvo ima vsak napreden Slovenec in Slovenka, lahko kot aktiven pevec ali kot podporen član. Se uljudno vabite za pristop.
A
I
PARNIK CALABRIA ,
odplove proti
DUBROVNIKU IN TRSTU 2. MARCA
Cena za tretji razred:
DUBROVNIK ..........................$125.00
TRST . . . _...............................$115.00
Dodatno $5.00 vojnega davka.
V vašem mestu je zastopnik ANCHOR črte. Pojdite k njemu.
preje Nemeth State Bank
Našim prijateljem!
PRiCENgi Z 10. FEBRURJEM 1921
bo poznana
THE NEMETH STATE BANKA
pod imenom
Sprememba imena znači samo, da je postala NEMETH STATE BANKA tako velika, čvrsta in mogočna, da je boljše ako ni več poznana kot banka ene same oseke.
Pred 35 leti je pričel IVAN NEMETH kot agent za pošiljanje 'denarja v nekem malem mestecu države Pensylvanie. Z veliko vztrajnostjo in poštenim delovanjem je kaj kmalu postal eden izmed 'prvih privatnih bankirjev v New Yorku. Kasneje je vstahovil NEMETH STATE BANKO in postal njen prvi predsednik. On bo ostal predsednik tudi AMERICAN UNION BANKE in bo tudi v bodoče opravljal bančne ,posle. On je jamstvo, da se bo tudi v bodoče gledalo za koristi vlagateljev in vsi, ki so poslovali v prošlosti z NEMETH STATE BANKO so prošeni, 'da 'se poslužujejo tudi v bodoče AMERICAN UNION BANKE.
Samo ob sebi se razume, da je prevzela AMERICAN UNION BANKA popolno odgovornost za vse uloge denarja, za pošiljatve in dru'ge kupčije NEMETH STATE BANKE kajti spremenjeno je-bilo samo ime, kar je odobril bančni oddelek in vrhovno sodišče države New York. Način poslovanja in osobje banke ostane nespremenjeno.
Sredstva AMERICAN UNION BANK znašajo sedaj $2,224.775.86.
IVAN NEMETH, predsednik
Glavni urad: 10 East 22nd Str. V Bank Bldgt
Podružnica; 1597 Second Ave. Vogal 83rd Si.
NEW YORK CITY.
ALI OGLASI
DELO IŠCE
izučen slovenski mesar, zmožen popolnoma angleškega jezika in voziti avtomobil. Za naslov se obrnite na urad tega lista. (36
IMAM ZA ODDATI 2 sobi, eno v spodnjem in eno v zgornjem nadstropju. Spodnja so!ba je lahko vporabljiva za pečlarje. Kdor želi imeti sobo, naj se zgla-si na naslov: 1363 East 52nd St.
Union 330—W.
HOMESTEAD SHEET METAL AND ROOFING COMPANY.
J. A. SMECHEWICZ, poslovodja. Postavljamo in popravljamo vsakovrstne forneze. Izdelujemo razno posodo za hotele in restavracije Krovci, kleparji in popravljalci škriljevih streh.
7948 Broadway.
10
ig Dobivamo družine iz
Evrope.
Imate 11 koga v starem kraju, ki bi ga radi dobili sem v najkrajšem času mogoče?
Ce je temu tako, potem se nemudoma zglasite v našem uradu, da podvzamemo vse ilai potrebne korake za njih potovanje v to de-želo.
ZUPNICK & COMPANY
TUJEZEMSKA MENJALNICA & POOBLAŠČENA PAROBRODNA AGENCIJA NAJBOLJŠIH PAROBRdDNIH ČRT.
6024 St. Clair Ave.	Cleveland, O.
p
SB
I
PRODA SE POHIŠTVO.
Zaradi odhoda iz mesta se proda pohištvo za malo družino. Mogoče se, dobi tudi stanovanje. Lepa prilika za novoporočenca. Kdor želi kupiti, naj se zglasi nemudoma na II85 E. 61. St. zgoraj v ozadju.
NAZNANILO!
Vse delničarje in delničarke Slovenskega Doma v Collinwoo-du, ki plačujejo delnice na obroke, se opozarja, da morajo biti plačane delnice v teku 6. mesecev, kot predpisujejo pravila, kajti drugače zapade vsa vplačana svota. Vsi prizadeti so prošeni, da to vpoštevajo.
Obenem se prosi vse delničar je in delničarke, da spor<^če v najkrajšem času svoj pravilen naslov skupno z certifikat številko osebno ali potom dopisnice tajniku aM oskrbniku Slovenskega Doma.
JOHN HUGH, tajnik, '	16102 Holmes Ave,
Čudovit žepni nož.
Nabavite si spomin za sebe in za svoje pri jate i je. V zalogi imamo 500 krasnih žepnih nožev občudljivinri okraski -dekleta, igralke, itd. Na-rejeiii so iz finega materij ala. Cena je $2.00 skupno s svinčnikom za prižiganje cigaret. Ne pošiljajte denarja. Naročite vaš nož danes in poslali vam ga bomo nemudoma. Bush-En Co. 351 East 14th Str. New York, N. Y.
OGENJ.
je nevarna stvar, in komur noeori hiša in vse imetje, je velik siromak. Previdno in pametno narmdijo oni. ki se zavarujejo proti ognju. Vsi slovenski hišni gospodarji bi morali biti zavarovani proti ognju, ker nihče ne ve, kdaj ga doleti nesreča in je postavljen na cesto.
Cene na privatnih hišah so tako nizke, da navadni delavec lahko za služi v enem dnevu toliko, da plača za $1000.00 zavarovalnine, in sicer za dobo 3 let. Ako nimate časa po dnevu, pridite zvečer, da se pogovo rimo.
JOSEPH ZAJEC.
15605 Waterloo Rd. Telefon v pisarni Wood 228 R. na domu Wood 648K

IZOBRAZBA JE TEMELJ VSAKEGA NAPREDKA! Veliko ljudi je, ki imajo veliko voljo, toda manjka jim izobrazbe, za to ne morejo naprej. Kdor ni imel prilike, da se izobražuje v mladosti, temu je odprta še ena pot, da si pridobi za življenje potrebno znanje, in ta pot so knjige. V naši zalogi dobite naslednja poučna in tudi zabavna dela:
Angleško-slovenski besednjak — sestavil dr. F. J. Kern. Cena $5.00,
Družinski koledar za leto 1921 Cena 75c.
Kratka navodila za državljanstvo. Cena lOc.
Poezije Ivana Zormana. Cena $1.25,
V močvirju velemesta. 50c.
Pri naročilih po pošti priloži te k navedeni svoti še 5c za pokritje stroškov.
AMERIŠKO - JUGOSLOVAN SKA TISKOVNA DRUŽBA 6418 St. Clair Ave.
Cleveland, O.
KOFFEE
KAMDEN KAVA
je najboljša kava, najbolj'' kvalitete: Prodaja se v kart®"] skih zavojih po en funt, vseh najboljših grocer i j ah
THE KAMDEN 0
PEČEMO IN POKAMO V CLEVELANDU, O.
po
PRODA SE dobro idoča na z grocerijo in mesom, v dini slovenske naselbine. da se radi bolezni. Več se po'^
v uradu tega lista.
(f
NAZNANILO!
Vstopnice na koncert, kate'^ ga priredi Glasbeni Klub landske Mladine DNE 13. FEBRUARJA,
se dobe v restavracijah:
Jos. Milavca, 6110 St. Clair ^ Mart. Šorna, 6030 St. Clair ^ in pri Jos. Kunčiču, 15612 " ■ terloo Road, Collinwood.
gram bo priobčen pravočas""'
Najmodernejši pogrebni v Clevelandu
Frank Zakrajšek
POGREBNIK IN EMBAJLMER
1105 Norwood
Tel. Princeton 1735— TEL. Rosedale: 4983 ^ Avtomobili za krste, porok* pogrebe in druge prilik^
iiiP
PRODAJAMO
HIŠE- LOTE in FARME
ISTOTAKO ZAMENJA®^" FARME ZA POSESTVA I V MESTU. Za pošteno postrežbo se j
obrnite na D. STAKICH & J.
15813 WATERLOO i
10#
id"'
LIBERTY BONDl iN NO VARČEVALNA ZNAMKE.
Prodajte sedaj. Mi
v	gotovini takoj.Simon,
vi	prekupčevalec, soba 2lG ^ noxBldg.,, drugo nadstf"^ Vzemite vzpejačo. Vogal
ta cesta in Eucli dave.. ger Sewing Machine Co. ^ t to do 6. ure zvečer.

Oglašujte v "Enakopravnih

Tel. Central 2373 R. ^amofonsK^
Plošče
zahtev»i^ novi ce#
i\V%9
UsUvite me
pH tei uri m
■t« os prtt
vem prostoru
Velik* zalojf'
ur ^ zlatniJ*®*
Wi<*' Sitter
1805 ST. ^ avenU', . 0-