Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
ZA NEKAJ VEČ KOT
2 NA DAN DOBIVATE
C "GLAS NAROD V
PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (iivzembi »obet, nedelj in praznikov).
11 :: Citajte, kar Vaui zanima'
Telephone: CHclsea 3-1242
Reentered as Ssrond Class Matter September 25th. 1940 at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3rd, 1879.
No. 257. — Štev. 257
NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 12, 19 40—TOREK, 12. NOVEMBRA, 1940
Volume XLVIII. — Letnik XLVIH
TESNEJSA ZVEZA MED
Molotov in Hitler odločujeta o bodočnosti Evrope
Ulitki vnanji komisar Vja-česlav M. Molotov je danes z | >ko armado so bile poklicanc mnogim strokovnjaki dospe! (rezerve, tako «la je armada po v Berlin, kjer Im> ostal naj-
MANUEL AZANA
bombardiranju Bitoija bila povečana za najmanj P'»,<nio mož.
Somervell v armadi
Podpolkovnik Brelion 15. Sonlervcll, ki je 1»i 1 izza meseca avgusta !!>.'{(> ne\vyorški \V. 1*. A. admini>t rator, m* je vrnil i 'v* ameriško armado. Zavaja , njegovega poslovanja j«* 1»i 1 <> v New York n i »o rabi jenih za 1 razne WPA projekte skoro li-| soč milijonov dolarjev.
Italjani se umikajo ob reki Kalamas
I trže tri dni.
Trn«lili nacijski krogi pravijo, da mi Molotova sprejeli nemški zastopniki v Mai-kiniji na Poljskem.
1'radno ni bilo ničesar naznanjenega o namenu Moloto-vega obiska v Nemčiji, da si je »nano, tla 1»» s kanclerjem ilit-lerjeni in nemškim vnanjiia ministrom .Foachimom v. Kib-bent n.'pom razpravljal o zelo važnih zadevah, ki se tičejo bodočnosti Evrope.
To je Molotov prvi obisk kake tuje »prestolice. V Berlinu je bilo uradno naznanjeno, da je bil ta sestanek prirejen s ]►osebnim namenom izboljšati gopodarske in politične odno-je med Nemčijo in Ru-ijo, ki so bili pričeti z rusko-neinško Grki neprestano napadajo nemipadalno pogodbo 1. 1939. i Jtaljane, ki v velikem neredu Uradni krogi zatrjujejo, da je j beže, kot pravi uradno poro imela ta pogodba mnofio do- čilo brili (Kisledic za obe državi. Sedaj pa želi Nemčija, da bi bilo prijateljstvo nuni obema drža vama še Ik>1j utrjeno.
Da Ih> ta konferenca razpravljala o važnih zadevah, je razvidno iz tega, ker je z Moloto-\om iz Moskve prišel tudi nem ški poslanik grof Friderik von der Schulenburg in je tudi poslanik Fran z von Pa pen do Molotovega odhoda odgodil United Press prinaša iz Bi-svojo vrnitev v Ankaro.	| tolja poročilo, ki pravi, da so
Danes zvečer bo vnanji mi- j Italjani včeraj dopoldne priče-nister von Ribl>entrop na častili močno ofenzivo pri Korici ruskemu vn injeinu komisarju i in so obstreljevali grške posto-priredil ivvlik sprejem v hote- I janke na Morihovskih gorah.
Daljši delovnik
cilj ameriške industrije
Industrijalci si bodo v prvi vrsti prizadevali o-krniti mezdno-urno postavo. — Vseu&liski profesor jim uglaja pot. — Pridobitve, ki so bile posledice dolgoletne agitacije, utegnejo biti v nekaj urah izgubljene.
Na»vzlic ]»oiioviii izvolitvi predsednika Roosevelta, se a-meriškemu delavstvu ne obe
man v Washington, se ni pojavila nobena resnejša delavska tajo prav posebno rožnati čaj zadrega. Bile so manjše stavke v industriji aluminija, v zrakoplofviiih tovaniah. jek larnah in v pristaniščih. Delavci so sprejeli Hillmnnove mirovne pogoj«, vselej pa niso bili zadovoljni ž njimi.
Prejšnji teden je v Franciji umrl španski predsednik za časa španske državljanske vojne Manuel A za na.
Potres na Rumunskem se ponavlja
BUKAREŠTA V PLAMENIH . . . CELE VASI SO BILE PORUŠENE . . . NEMŠKI VOJAKI SODELUJE PRI REŠEVALNEM DELU
Včeraj hi se nadaljevali moč- — ni potresni sunki po eeli Ru- • ša zrušila, j<> bilo v njej okoli ini;n.-ki in na tisoče iljudi je i400 stanrt.alcev. Izpod razva-
z bežalo iz Bukarešte Koliko je lin so izvlekli lif) trupel. Koli-j programa ne bo mogoče u>pe-! >na agitacija pod geslom: mrtvih še ni znano, toda njih j ko jih je še pod razvalinami, | za vrši t i, če ne bo podaljšan1 Lewis naj tudi vbodo.V pred
si. Industrijalci bodo napeli vse kriplje, da bodo podaljša-li delovni čas.
Kot je bilo poroča no, so že storili prve korake v tej sme ri. Ker bi bilo sumljivo, če bi prišla tozadevna pobuda na- I ravnost iz njihovih vr>t, so' najeli vseučiliškega profesorja dr. Leona Wolmana, da je sestavil za Narodni industrijal-ni konferenčni urad poročilo,
v katerem kar naravnost pra
Odpravi pravice stavkanja ter okrnenju Wagnerjeve po-j stave so posebno na-proto».a i le radikalne ( IO unije, \ boi-| bi jim je stal zvesto na -trani i John L. Lewi-.
vi, da narodno-obramhiiega V kratkem se bo začela .-pl«
število cenijo na najmanj lnoo. ni mogoče dognati.
Držij.ni arhitekti preglcdu-jejo poslopja, da doženejo, kako so poškodovana. \' Bukarešti skoro ni nobenega poslopja, ki ne bi kazalo posledi« potresa. Iz zelo poškodovanih
grškega vrhovnega poveljstva. Celo v zaledju italjanske armade Mad a velika zbeganost.
Ob reki Kalamas so se morali umakniti pritisku evzonov trije italjanski bataljoni. Ev-zoni so jih napadli z bajoneti in ročnimi granatami. V Pin-dus (pogorju sta bila dva bataljona pognana v beg.
hiš se morajo prebivalci takoj .-- vojaj--u i'z-eliti.
Iz Bukarešte, ki sama potre-. 0|vti IK.trolej,ki vrelci; dru
ire pa straži jo nemški vojaki,
Po zadnjih poročilih je sre-diišče Bukarešte iv plamenih. Včeraj se je zrušila še druga velika stanovanjska hiša \ Bukarešti. Pri reševalnih delih pomagajo Kimnmcem neni-vojaki.
Na mnogih krajih so pričeli
lelovni čas, ki ga zdaj dovo- sedli je CIO! — četudi je na-
se poslužujejo velike zmešnja se med italjansko armado, ter neprestano bombardirajo oza-dje italjanske vojske. Bombardirali so Valono, Porto Edda,
in Konispoiib ter ladje v pri-	-, , , . . v
----- .	. .	.svarilnih sunkov, da ie zibeza-
stamseih 111 na moriu in leta-',	,	- - ,
lo, [»redno so se pričele rušiti
huje največ pomoči, odhajajo zaloge živeža in drugih potrebščin na razne prizadete kraje po deželi.
V sredini dežele so bile uničene vasi in trgi in na tisoče prebivalcev je brez strehe. Oblasti so jim poslale vojaške šotore.
Odkar se je pričela v nedeljo zjutraj tresti zemlja, je bilo 7 močnih potresnih sunkov. Splošno pa donim/vajo, da mrtvih ne bo več kot ]IH)(>, kajti »prebivalstvo je imelo dovolj
lil Kaiserbof.
Nemško časopisje zelo obsežno piše o Molotoveni obisku. List 44 Diploma t isehe Korres-pondenz" pile med drugim, da se sedaj bližajo veliki in zelo važni politični dogodki, ki jih ImhIo sporazumno in složno določili zastopniki Nemčije, Italije, Rusij« in Japonske.
Angleški in grški aeroplani
m na morju in lišča, vsled česar so bili Italjani zelo ovirani pri pošiljanju vojaštva na fronto.
Novi italjanski poveljnik v Albaniji, general Sodilu, je u-kazal splošni umik italjanske armade v Epiru, da jo nanovo organizira in pripralvi na veliko ofenzivo ]»roti Grkom.
Italjansko časopisje piše le malo o vojni proti Grški, omenja pa, da je vlada poslala dva generala v Albanijo.
hiše.
Rešilna dela velike Carlton stanovanjske hiše, ki je imela 11 nadstropij in se je podrla v7 nedeljo zjutraj, so bila opuščena, ko je eksplodiral tank petroleja. Ob času, ko se je hu
da se ne bi vneli. Zemlja na mnogih krajih kaže velike razpoke.
Bakarcšta je moderno mesto In eno najlepših v K v ropi.
Prvi potres je trajal samo nekaj sekund, in sila je bila taka, da so se v gotovih krajih Rumunske zrušile cele vasi, kot bi bile zidane iz pa-pirja.
Znanstveniki so dognali, da se je zemlja pričela gibati 100 milj pod površino iu da je središče potresa pod Vrancea pogorjem ob vznožju vzhodnih Karpatov.
Kakšen vpliv bo imel ta naravni udarec na gospodarstvo Rumuniji in celo na potek vojne v Evropi se še ne da povedati.
ljuje mezdno-urna postava.
Ur. Wi'man priznava, da bo dehr.ni čas le težko podaljšati, kajti delovni čas določajo postave in pogodbe, ki jih j«* delavstvo izvojevalo po dolgoletni vztrajni agitaciji. Delavski voditelji odločno nasprotujejo vsaki izpremernbi.
— Tudi politični voditelji. — pravi dr. Wolnian, — se bodo le neradi lotili kočijihe zadeve, ker so več ali manj odvisni od delavskih voditeljev.
Slično je z Wagnerjevo delavsko postavo v splošnem. Vsi dosedanji napori, da bi bila omiljena v prid industrijalcem, so se izjalovili. Upajo pa. da bo šlo vbodoče lažje. Na razpolago imajo namreč mogočno orožje oziroma pretvezo —naroiluo-obraintbo.
Državna trgovska zbornica
v Indiani je nedavno izdala
knjižico,/v kateri je črno na . .....
da se sedanje S^nzacija tmted Electrical
pravil veliko napako z indosi-ranjem republikanskega pred sedniškega kandidata.
< c bo pa Lewis držal besedo in od-topil, bo na njegovo mesto ne<lvomno izvoljen Pliilip "Murray. Murray je Lew i.« o v prijatelj, dasi j«- ves vnet za Rooscl. elta.
novembra se prične konvencija CIO in pri tisti priliki bo prišla na vrsto enotnost v ameriškem delavskem gibanju. Sloga je potrebna. < 'e že zaradi drugega ne, zaradi nevarnosti, ki preti ameriškemu delavstvu. Nasprotstva bo pa precej — ni sicer proti enotnosti, pač pa proti načinom, kako bi se dalo to enotnost doseči.
Vsak predlog, naj bi CIO organizacije vključile v Dehuv-sko federacijo, bo naletel na odločen odpor.
Mlada in naglo rastoča or-
NOVE ČELADE ZA ANGLEŠKE VOJAKE
LASKI BOMBNIKI NAD JUGOSLAVIJO
(»b južni jugoslovanski meji so sirene svarile pred zračnim napadom, kajti nad Jugoslavijo so prileteli trije italjanski houubniki »v zelo veliki višini. Jugoslovanski zasledovalni aeroplani so se takoj dvignili v zrak, da jih prepode.
Protizračne baterije so streljale, toda brez us*peha. Trije bombniki so odleteli proti za-padu nad vasema Smokvica in Boedanci. prebivalci so se po-skrHi, apomnivši se bombardiranja Bitoijfc
lov an-
RAZGLEDNIK
NASA SOSEDA MEHIKA
Angleški vojaki so preskrbljeni z novimi čeladami, ki jim ščiti oči pred drobci razfoi te granate.
Ameriško časopisje rjK)sveča Mehiki vso pozornost, in naša soseda to pozornost tudi v največji meri zasluži. Kajti če zadene Združene države kakršnakoli nesreča, bo vsled nje tudi Mehika prizadeta. Karko-Ji se zgodi v tej deželi, ima vpliv na 'Mehiko.
Pred meseci se je bilo bati v Mehiki fašistične ali že vsaj napoj-fašistične revolucije. Ta nevarnost je k sreči minila.
če še niso povsem pomirili, toda nevarnost vstaje je odstranjena oziroma se zmanjšuje od dne do dne.
Precej govorjenja je bilo tudi, da se bo dvignil poraženi predsedniški kandidat Alma-zan proti izvoljenemu predsedniku generalu Manuelu A-vili Camachu. Rečeno je bilo celo, da se snuje zarota na a-meriških tleh. Dima je bilo precej, žerjavice pa tako 11 la-
bel em rečeno, Wagnerjeve postave s pridom poslužujejo razni prekucuški agent je.
V knjižici je posebno znač-čilen sledeči odstavek.
Razstreljevanje toivarn in mostov ni danes najbolj uspešno orožje pete kolone. Njihovo najuspešneje sredstvo za podtalno delovanje je Wagnerje-va postava.
Ponovno izvolitev predsednika Roosevelta jamči, da do-
Radio and Machine Workers (CIO) prezirljivo gleda International Brotherhood of Electrical Workers (AFL).
Skrajno težko bi bilo pregovoriti člane United Automobile Workers, da pristopijo k Del avski federaciji, ker jih je Federacija, ko so bili še slabotni, tako grdo ppstila na cedilu.
Radikalne unije bi se prav dobro ne pučutile v organiza-
torko gibanje ne bo javno iiu«^ ki Je po njihovem mnenju
nasilno zatirano. Bati se je pa, da se »bo moralo polagoma od-
izgubila svojo borbenost. Ponižno in »notno delavsko
Se vedno iprihajajo poroči-j I o, da se 11 i mogla razplamtela o posameznih vstajah, ki ti.
jim pa ni pripisovati posebno -velikega i»onieiia.
Nedavno so poročali o revo-lueijonarnem gibanju v državi Chiapas ob južni meji. Tam je bil začel nekaj rogoviliti general Antonio Rios Zertuche. | šističnega generala Juena Al-
rnazana proti Cardenasovemu kandidatu Avili Camacihn, niso več navdušeni za revolucijo, od>kar jih je Camacho pomiril.
Precej tehtnih vzrok rtv je namreč, čemu ne bo v Melhiki revolucije niti* setlaj, niti v bližnji bodočnosti.
Elementi, ki so podpirali konservativnega in napol fa-
No, predsednik Lazaro Carde nas je kaj kmalu napralvil red. V Chiapas je poslal svojega o-stJbnega prijatelja in mu dal polnomoč. Ta p»oteza se je dobro obnesla. Duhovi se niogo-
CNadaljevanje na 2. strani l
reči svoji neodvisnosti. S ični gibanje, ki gn je lahko kontro-s lučaj i so se pripetili tudi v ilirati, bi bilo zelo povolji via-drugih deželah v času naro-dne stiske.
Ko je bil meseca maja imenovan Sidney Ilillman za delavskega koordinatorja v o-brambni komisiji, je časnikar Ludwell Denny oimzoril javnost na skrajno težavno Hill-1 nanovo nalogo.
— Skrbeti bo moral, da bo delavstvo pospešilo narodno -olbrambni program, delavstvo pa noče nobenega priganjanja. Njegova naloga bo preprečiti stavke, dočim smatra delavstvo stavke za svoje postavno in najboljše orožje.
Htllman ne bo priznal, da se je delavsllvo odpovedalo pravici stavkanja. Pravi le, da je opustilo stavke.
Odkar se je preselil Mr. Hdl-
di, katera se mora bat,iti s problemom narodne obrambe. Administracija bo nedvomno v tej smeri vodila svoja prizadevanja.
Pomisliti je treba, da ima v Ameriki med vsakimi še>ti-mi družinami ena družina manj kot	letnih dohod-
kov ter da znaša let. . dohodek 54 odstotkov vseh družin manj kot $1:250 na leto.
Z ozirom na vse to je treba dvigniti, ne pa znižati dehuv-ske standarde, posebno v času narodne stiske.
To je pa mogoče doseči edi-nole, če se bo delavsko gibanje pravočasno zavedlo vseh pretečih nevarnosti iu če bo, združeno ali razcepljeno, obdržalo svojo borbenost.
■•G L A S NARODA" — New York
Tuesday, November 12, 1940
VSTANOVLJEN L. 1893
"GLAS NARODA"
(VOIGB OP THE PCOPLE)
OwMd and Publishe4 tv Sl«T«alc Pabliahlac Company, (▲ Corporation). Frank Sakaer, PrealdcDt; J. Lapeba. 8ec. — Place of bus i ne« of the
mcpoiatfon and addreaam of above officers: 216 WEST 18tb STREET,
NEW TORK. N. Y.
47th Year
"Glaa Naroda" is issued every day except Saturdays, Sundays and Holidays.
Subscription Yearly $6.—. Advertisement on Agreement.
Za celo leto velja list aa Ameriko In Kanado —; za pol leta |3.—; m Četrt leta $1JJ0. — Za New York aa celo leto «7.—; za pol leta $3 50. Za Inozemstvo u celo leto 97.— ; ca pol leta $3.50.
"Glas Naroda" lzbaja vsaki dan izvzemši sobot, nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA." 21« WEST 18th STREET, NEW YORK. N. X. Telephone: CHelsea S—1242
O državijamstvu ns^ih
VSEGA JE DOVOLJ, SAMO SVOBODE NI
Dopisnik uglednega švicarskega dnevnika "Basler Nachrichten'', ki je obiskal Win«-i jo, piše o svojih vtisih, ki so bili priob-Vni v starokrajskili listih, in ki jih podajamo v izvlečku, sledeče:
Kdor 'potuje po Nemčiji, si mora biti na jasnem, da potuje ne <amo po deželi, ki jo vlada diktatura, temveč tudi \ državi, ki je zapletena v eno najsilovitejših vojn. Navzlic temu dovoljujejo nemške ohlasi nevtralnemu opazovalcu, da potuje brez spremstva in brez f|K>snbnega nadzorovanja. To govori o zaupanju, a tudi o sigmrnosti, ki se sploh ničesar ne boji.
Sous meritev je v dolgoletnem delu že toliko napredovala, tla ljudje njenega pritiska posamezno skoraj več ne občutijo. Organizirane opozicije ni več. Tu in tam so zlasti med starejšim pokolenjem nezadovoljneži, ki jih pa čas* pritiska <jA> zid. Le med štirimi očmi si upajo govoriti, a njih tožbe se potapljajo v silni pesmi dela in (vere množic.
Nobeno kolo ne stoji, noben tovarniški dimnik ne po čiva, nobena sila ni neizrabljena. Nemčija je ena sama delavnica. Vodjem nove Nemčije je uspelo dvigniti proizvodnjo masla v enem letu za 30 odstotkov, zelenjave za tretjino, zagotoviti IjudsKvn kruli z ogromnimi zalogami tudi za to zi mo iz lastnega pridelka ter doseči rekordno letino krompirja in pese. Zmešnjave komunistične dobe po vojni so odstranili, vse ljudstvo so pritegnili k sodelovanju. Razredni boj je izločen, stavke niso več mogoče.
Kar se tiče svobode, svobode ni. Vsakega postavijo na mesto, ki ustreza njegovim sposobnostim in potrebam države. Neki nemški novinar je dejal: "Prej smo imeli svobodo in nič dela. Danes imamo delo in nič svobode. Cemu bi dali prednost?" Neki drugi pa: "Političnih razmišljanj za nas ni več. Vodstvo moramo prepuščati tistim, ki so za to izšolani. Za to pa nimamo tudi nobene odgovornosti, če gre kaj napak, in imamo več časa za naše lastne posle."
Jesti imajo tudi sedaj v vojni, n.ivzlic blokadi in vpoklicu milijonov delovnih sil. Kdor ima dovolj denarja, si lahko nekaj celo privošči, kajti piške in gosje pečenke n-i spadajo med racionirane stvari.
»Sistem dodeljevanja živil je po drugi strani izvrstno organiziran. V>ak lahko živi, čepraiv ne trdi, da ima vsega preveč. Kridia je več nego zadosti, krompirja je dovolj, zelja, pese in druge zelenjave je dosi, sladkorja prilično dosti. Obrok masti je videti za posamezno osebo majhen, toda za družine lahko zadostuje. Mesa ni na pretek in mila dajejo samo en kos na mesec. Pozimi dobe vsi otroci vitaminske tablete kot dodatek. Na deželi in v malih mestih se ne pritožuje nihče, velemestni ljudje se pa prilagodevajo. Berlin-čani čutijo še i veil no zadnjo zimo z njenim besnim mrazom in skopim dovozom.
Po čem hrepenijo Nemci? V prvi vrsi po miru, toda to hrepenje ne slabi volje do boja. Vsak daje vse iz se.l>e, da bi se čim prej odločilo. Potem hrepenijo ljudje po smetani, radi bi več tobaika, čaja, kave, radi bi kupovali prosto vse, kar razveseljuje oko in srce, skratka želijo si malo luksusa . . Pretežno so to materialne želje. Ne pozabljajo pa tudi idejne strani« poslan sva: Nemci menijo, da so poklicani delati j»ovsod red. Iz tegai sledi nauk za sosede in ivsc, ki prebivajo v Evropi ; sami morajo držati red in ne smejo zbujati z nepotrebno diskusijo, z nergalvostjo ali politično špekulacijo vtisa, kakor da bi bili potrebni temeljnih sprememlb in kakor da bi ne vedeli, kako lepo jim je v resnici!
Kot je razvidno iz gorenjega članka, ima Nemčija navzlic vojni, naivzlic bližajoči se zimi in navzlic temu, da do sedaj še ni nikdar pridelala dovolj živeža za svoje prebivalstvo, vsega v izobilici.
.Sama vsega tega ni pridelala, alli izdelala, tedaj je morala dobiti od drugod. In dobila je! Nemčija danes go M>odari celi Evropi, deloma vsled zavojavanja nekaterih držav, deloma pa z ustrahovanjem onih držav, ki se boje njene moči.
Medtem ko je med svetovno vojno Nemčiji primanjkovalo vsega potrebnega živeža, ga je sedaj dobila iz pod-jarmljenih držav, to je iz Poljske, Čehoslovaške, Danske, Jlolandske, Belgije, Francije. Iz Norveške dobiva železno rudo in ravno tako tudi od Švedske, ki do sedaj še ni občutila nemške pesti. Ravno tako morajo za preživljanje nemškega naroda skrbeti Jugoslavija, Madžarska, Rumunska, Bolgarska, pa tudi Rusija ji stalno pošilja obilne za'loge.
Izgleda tedaj, da je Nemčija za letošnjo zimo z Ivsemi potrebščinami ddbro založena in nemški narod ne bo trpel ni kakega pomanjkanja.
Vprašanje pa je glede preskrbe z najvažnejšimi potrebščinami v onih državah, ki so dale Nemčiji vsega dovolj, da bo njen narod brez skrbi živel skozi zimo.
One države, ki so omogočile nemškemu narodu, da letošnjo zimo ne bo stradal, pa bodo same stradale.
Ali so naši izseljenci v tujini naši državljani? In kako dolgo ostanejo državljani ? Kaj je s tistimi, ki so sprejeli tuje državi jamstvo?
To so zelo važna vprašanja ne .samo za izseljence same, tem več tudi za državo, za narod, za občine, predvsem; pa za sorodnike izseljencev. Ta vprašanja so v teku let prinesla Družbi sv. Rafaela izredno mnogo dela iu težav, in neprilike, posebno povzročila že težko škodo in neprilike, posebno pa r-o bili po njih prizadeti izseljcn--ki povratniki tu doma.
'V pojasnitev teh težav naj lu navedemo značilne primere, ki kažejo vso zmedo pri postopanju v takih (zadevah.
1. F. R. se je rodil v Cleve-laudu, torej je po postavah Združenih držav ncizjKjdbitno ameriški državljan. Leta je prišel na obisk svojih staršev. ki so r^e medtem vrnili za stalno domov. Toda oblasti so ga prijele, mu vzele ameriški potni list, češ, da je jugoslov. državljan, -ga izročile vojaški oblasti, ki ga je seveda vtaknila v vojaško službo iu sicer kot vojaškega begunca kar za tri leta.
Poldrugo leto težkega dela, dokazovanja, prošenj in intervencij je vzelo Družbi, da ga je rešila. Sporočila je slednjič zadevo tedanjemu notranjemu mlinistru dr. Korošcu, ki je za stvar zavzel, jo dal preiskati po strokovnjakih in izdal loli omenjeno okrožnico, po kateri je bil F. R. rešen in se je mogel vrniti v Ameriko. V A-meriki je seveda ta primer i>o-vzročil silno mnogo zle krvi in je veliko naših slovenskih ameriških fantov ostrašil, da ni>o pritšii na oblek domovine svojih taršev. .
J. Ž. >e je rodil v Ljubljani. V Ameriko je odšel leta 1907. Bil je doma štirikrat, trikrat po svetovni vojni, vsakokrat po več let. Slednjič se je vrnil leta 1934. in sedaj stalno biva v Jugoslaviji. Toda ker si je pridobil ameriško državljanstvo, so ga jugoslov. oblasti smatrale za tujca in ga podvrgle v~em težavam za bi-
to tmli potem, ko je po dveh letih 'bivanja v domovini razbil še ameriško državljanstvo in tako ni bil več državljan nobene države na svetu.
V. H. je v Ameriki že nad 30 let. Tudi on je dobi! ameriško državljanstvo. Sedaj bi >e rad vrnil domov, da bi tu doma na stara leta dobil pri so-
prošsje črtala iz seznama svojih državljanov.
•Glede izseljencev po drugih državah določa ta okrožnica, da naj z njimi postopajo oblasti po jugo.-lov. novem zakonu o državljanstvu. Nikonmr pa ne smejo občine izdajati do-movnice, temveč se nrorajo v vsakem primeru obračati na bansko- upravo, ki določa, ali jo sme izdati ali ne. Banska uprava pa mora vse te primere presojati po določilih t<> okrožnice. V času, ko je nastopila Druž-
rodnikih osknho, ker je že sam J ha -v. Rafaela s svojim delova-Toda Amerika od začetka te njeni, je vladalo med našimi vojne ne izdaja nikomur več državnimi izsi ijenskimi oblast-potnega lista, torej ga tmli V. mi p rep: ičanje da naj našj izse-
li. tii debil. Pro.--M je jugoslovanskega konzula, da bi mu dal jugoslovanski potni li>t. pa so mu ga odrekli, češ. da je ame-liški državljan. Sorodniki «.« začeli doma (»ostopek, da urede to zadevo. .
Družba sv. Rafaela se je lotila t < Kavnega dela razčiščenja tega vprašanja že takoj pri prvem primeru. Dr. Korošec je na podlagi ugotovitve svojega
Ijenci v tujini ne sprejemajo tujega državljanstva. Nekateri so Š!i tako daleč, tla so trdili, • la mora država smatrati vse take za izdajalec* države in na-l oda. .
Družba sv. Rafaela se je upr-!a temu naziranju kot krivičnemu ter državi in narodu zelo škodljivemu in dokazovala:
1. Da ~e nobeden naših izzse-ljeneev s sprejemom tujega dr-
Peter Zgag^
NAK, JUNAKI PA NLSO
ministrstva izdal okrožnico, žavljanstva ne namerava od-katero smo zgoraj omenili. Tajrekati lie državi in ne narodu, okrožnica ugotavlja uvodoma:itemveč da to store samo v sili
** Vpnršanje državljanstva naših ljudi, ki so -e i/>eli!i v Ameriko, nam zadaja skrbi in ustvarja nezaželjene spor«- z a-itberiškimi oblastmi ... Po drugi strani pa delajo naše* oblasti prave zapreke tistim našim rojakom. ki so se izselili v Anue-riko in si ta mpridohil z na tura lizacijo ameriško državljan-tvo in so prišli k nam z ameriškimi potnimi listi na obisk k svojim družinam."
V tej okiožnici razdeli izseljence v dve vrsti: v tiste, ki so i-e izselili pred 1. decembrom 1. 1918, in v tiste, ki so -e izselili po tem dnevu.
Tisti, ki so se izselili pred 1. decenrfhront 1918 v Ameriko in so bili tam pet let ter so si pridobili ameriško državljanstvo, t-o po avstrij-kih postavah, ki so zanje odločilne, izgubili državljanstvo. oziroma ga niso dobili v novi državi. In to je bila velika večina naših izseljencev.
Tisti pa. ki so se izselili po tem dnevu kot jugoslov. državljani. tudi če so si tu.in državljanstvo pridobili, vse do tedaj, dokler niso i»o pravilni poti prosili za izbris drža via instva vanje tujcev v Jugoslaviji, in in jih je država na podlagi te
naših ne bo
RAZGLED: Nasa soseda Mehika.
in iz potrebe.
2. Da se <H) odstotkov \'A- el jen cev nikdar več vrnilo v domovino.
X Da jim-država pri naši, tako slabi izseljenski -krbi. v bo-1 ««z 14i, * (brezposelnost i. re všč i ni in drugih težavah ne bo maio-go mogla pomagati, da so navezani samo na pomoč in varstvo tujine.
4.	Da jim l>o tuje državljanstvo pomagalo pri iskanju dela v brezposelnosti in v-eh drugih potrebah, pri urejevanju njihovih družinskih in gmotnih razmer.
5.	Da je spričo neurejenih svetovnih razmer, za primer kakih vojska in nemirov. lw»lj varno zanjt, če so obenem tudi državljani tujih držav, v katerih živijo.
H. Da pa naši izseljenci navzlic tujemu državljanstvu lahko ostanejo dobri Jugoslovani in Slovenci.
(Zaradi tega naziranja -o nan takrat zelo napadali.
Toda <lanes nam je
S tem mislim namreč Lahe.
Laški narod je usega občudovanja in vsega *poštovaiij-i vreden. Svetu je dal nesmrtne glasbenike, pevce, učenjake, u metn 1 ke. Le malokatera književnost je tako liogata na velikih in pomembnih delili kakor laška. Laski slikarji, laški pesniki! Ni ga jim skoro para na svetu.
In laški narod je marljiv kot malokateri. Izvzemši nekatere pokrajine mu zemlja le -k«»po rodi. Od jutra do hečera s;. mora truditi laiki seljak, d* pridobi iz zemlje, kar mu j«- za življenje najbolj |>otrebno.
Nešteto dobrih lastnosti bi lahko navedel Lahom v prid in bi prav nič ne pretiraval. Kne lastnosti — ne vem, če je dobra ali slaba—pa nima Lah. Lah namreč ni junak.
Junak tii bil nikdar in nikdar ne Im>.
— No, pa kaj zato. če ni ju-
da bi .si pridobili tuj«* državljanstvo in so tako dane- brez državljanstva. Tujega državljanstva -i niso pridobili, do-iiiače >o izgubili, kakor ja-n« ta okrožnica kaže. Okrožnica
pa tudi pove. da tistim, ki -o . .	,	, .
lohili državljanstvo po I. 1918i,lU,,°	bi
tu doma to novo državljanstvo
nak—(bo rekel ta ali oni—vsak narod pač ni u>tvarjen Zii junaštvo. Junaštvo^ji vse. Tudi brez junaštva st. ,|a /jVeti i:i še lejio živeti, kajti ni je bolj blagodejne stvari na svetu kot sta blaženi mir in pokojno življenje.
Taki m in sličniin ugovorom pritrdim ter jih z obema rokama podpišem, če v . .
Zdaj pa pride ti.-ti "če", ob katerem se vse tako zelo nesrečno prekopične.
Vse bi bilo h-|»o in dobro, če bi glasniki laškega naroda le po molčali, ko bi naiie>la Wse-da na junaštvo.
Pa je zlodej, ker ne molče, pač pa predstavljajo svetu Laha kot največjega junaka.
To je tista reč. ki človeka jezi, da bi jim najraje zabrusil: — Tak moK-ite že enkrat, za božjo voljo! Nikar se ne smešite, ko vendar ves >vet pozna tisto vaše "junaštvo" t« r se javno norčuje iz njega.
Skoro neverjetne« -liši, pa je res: Lah ni v zadnjih -ti> letih iz vo je Val š». nobene j>o-šteiie zmage.
Pod fiošteno zmago ne mi-I.slini razmerja: Sto ali tisoč Lahov proti slo ali ti.-<H* na-isprotnikom. Ne, to bi bilo prebilo čudno pravilno. V laškem
ni nič škodilo, ko jih naš zakon i l,r»»"r» J«' tr.-ba vzet. razmer smatra za naše-d rž;, v lja ne. Do- Jl*: Sto	Pr»t' 'Ivajsetim
bili so pa s tem zaščito, in sicer na-protmkom. v nekaterih državah zelo lepo. I Zgodovina priča, da Je
Mnogo jih je pa vendar ostalo brez di ža vljan-t va in so s» daj v zelo težkem položaju btv-z-domcev. K<lo ji- stMlaj tenm kriv? Kdo bo tem ljudem -e-daj pomagal? Kdo jih ščiti? Žrtve so prenapetega nacionalizma in kratkovidne^ti teli krogov, ki so agitirali nu .1 nji-nti. da naj -i ga ne pridobe.
Tz tega pa sledi, kako je >e-d:ij potrebno in edino pravično, neizurer-Ida dolžnost naših oblasti je. da
pred
(Nadaljevanje s 1. strani.)
no gorje, ki ga je prizadejala j našim izseljencem v marsikateri državi minula svetovna gospodarska kriza, jasno p<»kaza-lo. kdo je imel prav. Zaradi te propagande proti tujemu državljanstvu med rojaki v tujini je res na tisoče in tisoče naših izseljencev zanemarilo -krb
postopajo v vseli zadevali irle-de državljanstva naših izseljencev -krajno tolerantno, obzirno. da naj tu govori bolj srce kakor pa mrtva črka, za kar Družba Sv. R.-ifaela s tem v imenu tisoče v t »di reveržev lepo prosi. .
** Slovenec." z
Za Almazana so bili poseb no navdušeni kapitalisti in ve-leindustrijci. (V njem so pač videli moža, ki jim bo dal priliko obratovati majne in izrabljati bogata oljna polja brez vmešavanja "radikalnih delavskih organizacij."
Ajvila Camactho je pa razglasil, da je veren katoličan ter da mrzi komunistične ideje. Obljubil je iztrebiti komunistični vpliv ter obljubil meliiške-skim kapitalistom vse prilike, da j itn bo mogoče stabilizirati trgovino in industrijo.
Nedavno je bilo poročano o odstavitvi Toledana, vplivnega voditelja <v» Mehiki.
Ta izprememba v unijskem vodstvu je nadvse značilen dogodek, ker je direktna posledica prizadevanj ameriških industrijalcev, kateri so financirali Aimazanovo predsedniško kampanjo ter je bilo rečeno, da ga zalagajo s sredstvi za splošno narodno revolucijo.
Predsednik Cardenas, ki je podpiral Toledana, je kaj naglo porazil pisanje na steni, se posvetoval s Camachom ter u-krenil 'vse potrebno za preprečen je nadaljne državljanske vojne v mehiški republiki.
Toledanov naslednjih . je mnogo manj borben unijski voditelj ter bo precej voljno orodje v Camachovih rokah.
General Almq^an je še vedno v Združenih državah brez 'finančnih podpornikov. Vrste
njegovih pristašev se redčijo od dne do dne.
Vse to bo seveda izpreme-nilo sta-lišče ofieijelne Mehike napram Združenim državam.
Kakor Združene države, je t udi Cardenas prepovedal izvoz olja in starega železa iz Mehike na Japonsko. To je bila kretnja dobre volje in solidarnosti kot si jo želi politika dobrih sosedov.
Prejšnja leta je ljubosumnost do velikega Ibrata onkraj Rio Grande vedno onemogočala take izraze prijateljstva.
V Washingtonu .si resno prizadevamo spraviti mehiško politiko v soglasje z vnanjo politiko ostalih ameriških republik.
Pred kratkim je ameriški državni tajnik Cordell Hull iz-raizM upanje, da bodo sedanja posvetovanja z mehiškim poslanikom dr. Franeiscom Častilo Dajera dovedla do sklenitve medsebojne obrambne pogodbe.
Nedvomno bo osnovana me-hiško-ameriški obrambni odbor, sličen kanadsko-ameriške mu obrambnemu odboru.
Take pogodbe bi ne bil Ive-sel le ameriški državni department, pač pa tudi ameriške vojaške in mornariške oblasti, kajti takoj po sklenitvi pogodbe bi bila osnovana skupna mornariška in letalska oporišča ob mehiški obali
8MIHI1M
m
Najboljši prijatelj
v nesreči vam je:
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA
BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA
Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50, in otroke do 16. leta starosti.
ČLANSTVO: 52,000
PREMOŽENJE: $8,000,000.00
Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni stan:
2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. p
m
s
vselej sto Lahov bežalo dvajsetimi nasprotniki.
Za dvajset nasprotnikov je treba najmanj štiristo Lahov, pa še u'eduo ni pribito, da bodo Lah i zmagali.
Tako razmerje je bilo tekom >*vet«|\ ne vojne ob Soči.
Trinajstkrat so naskočili Lahi postojanke slovenskih, hrvatskih in bosanskih fantov in trinajstkrat so pritulili domov: (>, mama mia!
Ko se je pa enkrat zazdelo našim fantom dovolj komedij, so jih pognali preko Taljmen-ta in Piave daleč notri v laško ravan.
To sramoto so morali Lahi nekako popraiviti. Popravili so jo z neko "zmago" pri Vit-torio Veneto, o kateri pa |jo drobnosti niso znane.
Ve se le toliko, da je bila tista zmaga" izvojevana dne 5. novembra, torej šest dni pred oficijelnim premirjem in v času, ko so bili njihovi nasprotniki že zdavnaj doma pri svojih družinah, ženah in dekletih.
Avstrija je bila že skoro razpadla, njeni vojaki so se vsega naveličali, pometali so orožje »vstran in se vrnili proti domu.
Takrat so pa začeli Lahi zmagovati in iz tistih časov datira tudi Vittorio Veneto.
Par dni po tistem se je začela valiti italijanska armada v Primorje in na Kras.
Na "zmagoslavni" pohod laških vojakov ni bil oddan niti en strel. Laški oficirji so sicer "prodirali" z dvignjenimi sa-blanii, toda s sabelj so jim pl;n)»olale bele zastave.
Med slovensko prebivalstvo so delili liste s svečano kraljevo obljubo in s kraljevim podpisom, da ne l>o nikomur skriv-Ijen las na glavi, ter da bo izkazano vse spoštovanje našim narodnim svetinjam, predvsem pa naši materinščini.
Kako je bilo s tisto kraljevo besedo in obljubo, je slehernemu znano.
Jetični laški učitelji so kmalu po tistem slovenskim in hrvatskim otrokom pljuvali v usta, če so si drznili spregovoriti domačo besedo.
Jutri pa še kaj več o laškem "junaštvu".
"GLAS NARODA" — New York
Tuesday, November 12, 1940
VSTANOVLJEN L. 1893
WALTER HAN'S BOESE:
Peter je prišel don rov ob šti-; rili. Služkinja mu je vzela klobuk. piilieo in suknjo. Xa njegovo vprašanje je odgovorila, du je lnilnr-tljivn v kinu.
*4Kino! Že tretjie v tem tednu!"
Lota je bila mlada. Lota je bila lepa. Lota je čudovito sedela na konju. Lota je imela trenirano telo in navaiic temu je neprestano sedela v kinu.
'Peter je sedel zamišljen v na-ln>"u, ko je zapel telefon.
"Ilalo. — kinu, vem, — Zabavam -e imenitne. — Da! — Potent takem moram biti nocoj sam — Zelo me ve-eli. — da."
Krepko je odložil slušalko in jeza ga je obšla. Potem si je dal zopet prinesti klobuk, palico in suknjo. Srdito i" pogledal mimiki njo in odšel. iHitel je po ulicah, skozi park - potem zopet po ulicah in zopet skozi park. Posedel je v neki kavarni in sploh ni vedel, kaj se zgodi okrog njega. V nekem lokalu je popil steklenico vina, potlej je pa zopet botra! po ulicah. Loto je namreč ljubil. On, -trali vzbujajoči zagovornik v kazenskih zadevah, je mislil na ljubezen kakor na pomlad. Mislil je na to. da je videl Loto, ko je bi.a že štiri leta njegova žena, da je ljubil njene roke, njene temne htse in njeno bronasto telo. Samo njene nohte ^ srebmkastim nadihom je zadnje čase sovražil.
Bi o je že zelo pozno, ko je prišel Peter domorv iu Lota je že -ipala. Tzpod odeje je kukala njena okrogla rama, okrog listen je igral čuden -mehljaj.
!Ko je pa tudi drugi, četrti in sestj dan služkinja jemala Petni kh.buk. palico in suknjo in mil vedno sporočala, da je Lota v kinu. je izgubil mir in ravnotežje. To ni v< č film. Za tem tiči nw>ški.
(Peter je sedel v naslanjač in se zamislil. Lota je sedela v svoji sobici pred zrcalom, na katerenj je bilo mnogo stekle-ničic in škatlic. Barvala -i je nolite z novim srebmkastim lo-šcilom. Peter je vstopil in smeje objel njena ramena; pri tem se je svileni kimono nekoliko odgrnil. Zdelo se je, da je nekaj prijetno vznemirjen. Njegovi prsti so se nožno poigravali z njenimi lafimi;
"'No, dfušitca, kaj dane? ne pojdeš v kino?"
Lota je še bolj sklonila glavo nad svojimi nohti in odgovorila nikalno. Peter je stopil na drugo -stran sobe k oknu in sedel na otomano.
"Skoda, tako me veseli, kadar se dobro zabavaš. Zadnje
Rdečkasti lasje
čnse sem imel malo čara za te. Vem, bože moj — toliko dela!"
Prižgal -si je cigareto in ugotovil, da njena desnica rahlo drhti. Solnce sije skozi okno, njegovi žarki so padli na Široka Petrova ramena. Ko je Lota dvignila glavo, je opazila nekaj blestečega, svetlega na Petrovi rama. Vrtala je. stopila k njem.li in prijela s prstki svetlikajočo stvarco. Rdečkast las. Dolg. mehak, lahno kodrast rdečkast žen-k i las.
Peter se je zasmejal.
"Komično! — Najbrž ga je veter rued potjo prinesel od nekod. Suknjič sem nosil čez roko."
Dejal je in odšel v kabinet.
'Ko jo služkinja pomagala lA)ti pri oblačenju, je odgovorila nič hudega sluteč na njeno vptašanje, da Peter ni nosil suknje čez roko, temneč da jo je imel na sebi, ko je prišel domov.
Rdečkasti la- je še veni no ležal med steklenieieami in škatlicami.
Naslednje dni Lota ni šla v kino. Našla je pa vedno en ali dva rdečkasta lasa na Petrovi ran*i, na rokavu ali kje drugje. Od tistega časa ni bilo mogoče živeti z njo. Tiranizirala je služkinjo, lassničarja, šiviljo, mod i -1 ko in pismonošo, če ga je slučajno srečala na stopnicah. Tiranizirala je telefon, kajti čim je zapel in čim je vprašal zamolkel n^oški glas po nji, bi bila najraje razbila telefon na drobne koščke. Tiranizirala je rdečilo za ustne, metala ob tla škatlico za puder in razbijala po toplomeru v kopalnici. Težko je bilo živeti ti-tc dni 7. njo.
Peter je sedel v pisarni za pisalno mizo, ko mu je njegov pravni praktikant Davis podal zložen svilen papir. .
"Moja -estra. gospod, bi rada vedela, čemu potrebujem vsak dan en ali dva njena rdečkasta lasa.
Peter -se je nasmehnil ter spravil bel svileni papir v žrp svojega telovnika.
"<*Vprav ne poznam vaše sestre, moram reči, da je drar/est-na. Povejte ji, da mora se nekaj dni potrpeti."
Potem .ie pa glasno telefon. Peter je dvignil slušalko, za-čul je čuden moški glas. Peter se je smehljal.
"Tako. Razumem. Mi lost i-va je vam izročila sedem i\leč-kastih las z naročilom, da pazite na nje. Zelo lepo je, da ete mi to povedali. Hočem vam prihraniti trud. Zabeležite si prosim: plavolarka, devet in-
IMATE ZE TA PRI-ROČNI ATLAS?
V teb kritičnih časih je vsakemu čitatelju dnevnih vest! potreben ta priročni ATLAS, ki ga pošljemo našim naročnikom po najnižji ceni. — Naročite ga še danes!
dvajset let, modre oči, dražest-na usta, čudovite nožice. pre-kra na postava. Poljublja o-pojno. Nikoli ne liodi v kino in nima srebrnkastih nohtov. To informacijo dobi milostiva še danes, kaj ne?"
Potem je zasukal Peter novo številko in zahteval .k telefonu Loto. Halo! Najdražja! Ne jezi se. Dam*; imam zopet mnogo dela. — Pridem zelo pozno domov. — Ti pojdeš gotovo v kino. — —
Praktikantu Davidu je povedal. da ne rabi več od njegove sestre rdečkastih las.
TCo je stopil pozno ponoči v Loti no —obo. je njeurova žena že ležala v postelji. Odgrnil je nekoliko odejo in sedel k nji. Njen g!as je zvenel zamolklo:
"Peter. Sklenila sem, da nikoli več ne pojdein v kino. Sovražim film." i ,
i Peter je potegnil rdečkast lar- s svojega suknjiča. Dve solzi sta zdrknili po Lot i nem licu. Peter -e je nasmehnil.
"Kako zoperno. Kako so-vrtrži into modro barvo!"
Lota se .ie zopet smehljala. Pri\ila je Petra k sebi in on je opazil, da ie srelimkaati lesk; njenih nohtov izginil. Poljub-j Ijal je njena usta, vrat in okro-! gla ramena bronaste barve. Saj ni'bilo enostavno imeti Loto za ženo. Lota je bila lepa. Lota je bila mlada. Lota je imela trenirano telo in znala .ie čudovito i-ed- ti na konju. A to so videli mnogi. Toda zdaj jo je imel on! Vso in za vedno!
MUZEJ NOGAVIC.
V	Milanu imajo zaseben muzej, kjer se lahko človek pouči o zgodovinskem razvoju nogavic. Lastnik muzeja je italijanski zgodovinar in pisatelj, ki ni samo vnet zbiralec zgodovinskih nogavic, temveč jo celo napisal o njih dve knjigi. Po vseh krajih Evrope je zbiral zgodovinsko zanimive nogavice, nad 10 let -e je ukvarjal s tem nehvaležnim delom, zdaj pa lahko z zadovoljstvom gleda na sadove svojega prizadevanja.
V	njegovi zbirki vidimlo
I
BOLEČINE V KITAH NAGLO ODSTRANJENE
Nikar po nepotrebnem ne prenašajte bolečin v kitah. Na tisoče ljudi je bilo nepričakovano rešenih revmatičnih bolečin, bolečin v kitah in z gibih s priprostim drgnjenjem s Pain-Expeller-jem. To nenavadno zdravilo naglo pomaga. Do sedaj je že bilo prodanih nad 17 miljonov steklenic. Kupite Pain-Expeller. Zahtevajte Pain-Expeller s sidrom na steklenici.
SLOVENIAN 124
Velikost 9 H x 14 H inčev
48 velikih strani;
harvariili zeuiljerlilor tujllt držav in 9 zemljevidov Ztlr. držav in zastav vodilnih držav ;
«45 svetovnih slik popolnoma o-
sna^enih; Zanimivi svetovni dogodki..
Najnovejši zemljevid kaže eell svet in tudi:
RAZDELITEV POI-1SKE MKII
NEMČIJO IN* KI SIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE
PRIKLJUČITE V ČEH OSLOV A-
ŠKi: K NEMČIJI NOVA FINSKO-ItrSKA MEJA
Cena 25 centov
Pofiljite svoto v znamkah po 3 oz. [Mi 2 eenta.
Pozdrav naših mornarjev
Prodno odidemo iz New Yor- bomo ostali delj časa tukaj, so
ROMANI
ka. je tudi za nas red, da t=e o-glasimo s par vrsticami v vašem cenjenem listu. Rati bi o-pisal isvoje vtise, ki jih je napravilo to mesto na mene. Sicer od varnega mesta ne veni kaj povedati, ker je preveliko, dsi bi ga samo en del -poznal, pač pa moram pohvaliti vaša 'kulturna društva. Hvalevredno je tudi to, da naši starejši rojaki, ki so že toliko časa v. tujem svetu, kljub temu tako dobro Obvladajo svoj materinski jezik in se obenem trudijo, j da tudi naraščaj vzgajajo či-•>to v slovenskem duhu.
Pohvaliti moramo tudi *lo-jven-ko pevsko društvo "Slo i van" ker smo imeli priložnost, da prisostvujemo pevskim va-
o s e
b n o s t :
nas povabili tudi na veselico "Domovine" kateri »1110 drage volje prisostvovli in se počutili kot v-redi naše bele Ljubljane. Zelo sva hvaležna vsem članom pevskega društva "Slovan, " ki so nas zabavali z lepimi slovenskimi pesmimi. Tudi društvu "Domovina" se najlepše •zahvaljujeva za par lepih ur, ki sva jih preživela v njihovi sredini.
V teh par dneh ~va se spoznala z mnogimi našimi rojaki, tako da ni mogoče vsem zapomniti imena, pa se zato tem potom .prav h po zahvaljujeva za njihovo gostoljubnost in pri-
jaznni?t.
'Posebna hvala Air. ITudetu in M>. Vavpetiču. ki sta naju
koraj z
l
HAMMONDOV ZRMIJEVm, KI SAM SEBE POPRAVLJA
KUPON, ki ga dobite z atlasom in ko ga izpolnite in pošljete k Izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide z novimi mejami vojskujočih se držav, kakor bodo preme-njene po sedanji vojni.
Naročite Atlas pri:
" GLAS NARODA"
218 WEST 18th STREET NEW ¥ O R K . N. Y. -
srednjeveške noiravice, segajoče do pasu. nogavice francoskega kralja Henrika I!., ki jih jt nor-il na dan poroke svoje sestre Marketo > Filipom Savinjskim, ročno slikane ameriške nogavice, ki stanejo nad 3000 ■din par. nogavice >kofa, ki je Izostal pozie-je papež, nogavice Madame Du harry, Marije Antoinette, italijanske pisateljice Matilde Serao, slavne pevke Adelaide Patti, sloveče igralke in D'Annunzijeve prijateljice Eleonore Duše, nogavice Napoleonovega svaka Karla Goldonija, Murata, itd. .
Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslnžnjejo — UNITED STATES oziroma j CANADIAN POSTAL MONEY . ORDER, ako je vain le priročno
Za ljubitelje leposlovja
CYKLANEM. Spisal Janko Kersnik
(136 tsrani.) Kersnik je pisal ** Jurčičevem duhn. Svoj slog je. znai tako prilagoditi Jurčičevemu, da je po Jurčičevi smrti uspešno završil njegove nekončane romane. "Cykla-men" je ena njegovih najboljših povesti.
Cena......................$1.00
MOLOH. Spisal Janko Kač. (198 strani.) Pisatelj je segel v dobo, ko so začele graditi tovarne na Štajerskem in ko je vse vrelo v nje. Vrelo v nje in jih uničevalo. Strašno maščevanje razočarane matere. » Cena......................$1.00
MED PADARJI IN ZDRAVNIKI. Spisal Janko Kač. (117 strani.) Štajerski rojak Kač ni do svojega štiridesetega leta stopil v javnost. Nato je začel pisati krajše črtice, ki jih vsebuje ta zbirka, nato je pa zaslovel s svojim romanom "Grunt." Cena...................... 85c.
IZZA KONGRESA. Spisal Ivan Tav-iSar. (548 strani) Pisatelj je posegel v tem romanu v začetek devetnajstega stoletja, ko se je vršil v Ljubljani kongres, ko so se sestali trije cesarji. Kdor hoče poznati ljubljansko življenje onega časa, naj prečita ta roman. Cena . $2.50
KLEOPATRA. Spisal Rider Hagard.
283 strani.) Zgodba o čudoviti egipčanski kraljici, ki je gospodovala vsemu takratnemu svetu. Rimski vladar je iskal milosti in ljubezni pri nji. Njeno razkošno in razuzdano življenje ter njena tragična smrt. Cena ...................... $1.45
KRIŠTOF DIMAČ. Spisal Jack London. (404 strani.) Eno najboljših del znanega ameriškega proletarske-ga pisatelja, ki je dodobra poznal življenje vseh slojev, ker ga je sam doživljal. Njegova dela so prestavljena v vse kulturne jezike-Cena......................$1.00

Slovenic Publishing Company
r * T '
iam in smo bili zelo presen e- ....	,
- • i.	i-- i-	-i ivpeliala in spozna a
ceni, ko smo rdi<sali neka] lepili. 1 , . 1 .
i-i,	• . , j. j vso slovensko iavno.-tio.
slovenskih pesmi, tako da smo j
počutili kot na Kranjskem, ne pa v Brooklvnu. .
Obenem pa moram opravičiti g. pisca, ki je v eni številki lista "Glas Naroda" prinesel, <la te dni ni nobene veselice in nas je v nI) i I na -pev-ko vajo.
Naša ladja je imela stati tukaj -amo do 2. nov., a v teh dneh pa res ni bilo nobene veselice. Ali ko smo izvedeli, da
Ker te -dni odpotujemo, želiva vsem Slovencem in Slovenkam' obilo zabave, a ko se povrnemo, da se zopet zdravi in veseli vidimo.
Z bratskim pozdravom
Rudi Kočar T. čast. stroja
Tonče Dom^š TT. častnik stroja na jngodov. parniku "Lovčen."
Angleški zažigalni lističi
IŽenev-kenm listu "La Suisse" poroča njegov poročevalec iz Berlina:
Izredno slabo vreme preteklega tedna je obvarovalo Nemčijo velike nesreče, Angleže pa ob uspeh, ki >o -i ga obetali od >vojega najnovejšega izuma. Gre namreč za znane listke iz cel u baze. ki imajo na sredi zni-ee fosforja ter tvorijo enega izmed najnevarnejših zažigalnih sredstv-'. Prednosti teh lističi v so v ten\. .la jih posamezno letalo lahko pripelje in razme-če do 250.000 ter v tem, da >e njih uničevalno delo ne da odkriti. dokler ni na>tal ž»* po/-žar. Pri toploti nad 15 stopinj se fosfor vname in takoj zagori celulozna ploščica z močnim plamenom, visokim do pol metra. Lističi «=o imeli nalogo, da zapalijo nemška polja, zlasti pa gezdove, ne toliko, da povzročijo škodo, marveč da izzovejo preplah med ljudstvom ter omajejo borbeni duh nemškega naroda. Zamisel jo bila
Karo! Maya fc
Zdaj lahko naŠiin čitate- ^ Jjem postrežimo s vplatnu ^ vezanimi knjigami tega I znanega romanopise-a.
Skupina 3. knjig—$5. J
SIŽNJI—1. KN.IK.A
lEJl str;ini. Kijji^n vs«*lnij»»: K Konji in ljudje v svetu; V | grobnici in po puSfavi; B«'!«* ^ sužnje.
$2.00 S i
$2.00 S
SI ŽNJI—3. KNJIGA
iZl'2 <tr:iui. Kujiira rs^lnije: Zadnji lov na sužnje; ljubi- t t«» svoje so> nižnikf; Na s*-ri- 1 hali; lenari.
$2.00 J
I
SliZN.II—2. KNJIGA
i't'S- -ifriini. Knjign vscliuj«*: V levjem brlogu; Jezero krokodilov; Abu Hamsa .Mija; Ob ravniku.
* * * ZGORAJ OMENJENE V PLATNI' VEZANE KNJICiE — VSAKA PO «2.— ; ALI 3 KNJIGE SAMO *-->.
V PLATNU VEZ
BEL\ KEKA
str.-uii, slikami. Vsebina t Dvojnik; Pred vojnim sodi-ščem; Ob I ru^uaju; {'rez me-
$2.00 ^
DOLINA smrti
K! strani, - slikami. Vseliinu: S Miss Alma; DeriK; SplHke in 5
3
$2.00 ^
»lovih oh >uhoin vremenu.. Ka- i soboi.iar in kozak
dar pa je vreme vlažno in nir/.- 7,u- strani, < siiknmL Vs«*i.iua: |
lo, so ti li tiči popolnoma ne-i Kn/ak	deset; Na sle- k
n;:..* -11.	\	Bajkal-krm jezeru; %
škodljivi m kakor rečeno. An- i>«m0v	K
gbsži niso imeli r^reče j*ri posku-	§2 00 ^
zanke; Pekel.
su s temi lističi.
V CORDILLERA H
• ^rr.mi. - -iikaiia. V«-l.ina
Gran Chaeo;
Pu^eavnik; I«ov 0
V ostalem pa to ni bil prvi j angleški posku-. Večjo muo- j na SendMkira; D<»žj;» sodba. ^ žino lističev so angleška leta-i	$2.00^
ia razdejala že 12. avgusta, to-Jz%KI AD y srebrnem da nemške oblasti niHo hoteb* objaviti ničesar o njih. tako si
tudi sovražnik ni bil na iasnem o njih učinkovitosti. < li!'-kaj tednov pa -o Angleži 7)0-sku> piinovili. nadejase. da bodo razširili preplah po Nemčiji tik pred pričakovanim napadom na Anglijo. Vreme je ta množestveni požig začasno onemogočilo, e; čimer pa nevarnost š«» ni odstranjena, l.i-ti-či namrcč ohranijo svojo učinkovitost lahko po več mesecev.
Vkljub največji >krbi in ]»riza-devanju oblasti, kljub pomoči vojske, strankinih organizacij.
BROSIR.ANO
nedvomno zeio iznajdljiva, kaj-, delavskih čet in šol. je po]>olno-ti znano ie. kako laliko se vne-ima nemogoče najti in pobrati majo -evernoneniški borovi go-! vse stotisoče lističev, kolikor >0 z«lovi, zato je tam strogo prepo-[jih angleška letala razsula po vedano kaditi ali kuriti v go-j nemških tleh..
aBViiiian!!i^ro^:1:'!^®1	.....nrrair--rrarffl-:::r.'jpsnn::r ""..'iBBtt
DARILNE POŠILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO
100 din.---% 2.20
20® din.---$ 4.00
300 din.---$ 5.85
500 din.---$ 9.23
1000 din.---$18.—
2000 din.---$35.—
V DINARJIH
V L I B A H
100	lik---$ 5,—
200	lir--— $ 9-50
300	lir —--$14.—
500	lir---$2250
1000	lir---$44»—
2000	lir---$87—
Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih posiljatev vzame vec časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati
V sled razmer v Evropi ni mogoče ▼ Jugoslavijo In Italijo nakazati denarja t DOLARJIH, temveč samo ▼ dinarjih os. lirah. Isto velja tudi za vse druge w
IEZERV K
•!JI <fr;ini. VsHtina: Med drvarji divjega zapada; K Na Butlerjevi farmi; Dvoboj ^ za življenje; Potopljen! za- fc kladi.	£
S2.00 5 !
IZ BAfiDADA v STAMBI L fi
4 knji^.-, ^ -lik.-iuii. IE.T -trani. K Vsebina:
Smrt Mohamed Emina; Kara- ^ vana smrti; Na begu z (ioro- ^ pa; Družba En Nast.
$1.50 ^
KRIŽEM INI 4I TROVEM
I knji^t*.	.-t rani, ~ <1 i kam i J
Vs«*bin:i :
Jezero smrti; Moj nmian S Nilu; Kako Min v Mekk<» rt*- 3 mal; Tri Šamarih; Meti Jezi- S di.
S1.50 3 8
DIVJEM Kl RDISTANl
4 knji^»% r^M -traiii. - olikami. K Vnebina :
Anuidija; Beg >z ječe; Krona ^ sveta; Med dvema ognjema. k
$1.50 §
PO

PO DEŽELI SKI PETA RJE V
4 knji^f, 577 strani s olikami. ^ Vs»-bina :
Brata Aiažija; Koča v šote- S ski; Miridit; Oh Vardarju

$1.50 S (■ORAH BALKANA
4 knjigi*, s slikami, 57»: strani. ^

Vsfbiua :
Kovač Šimen; Zaroka z zapr-™ kami; V golobnjaku; Motat- I medaiiski svetnik.
$1.50 S
SATAN IN 1SKARIOT
12 knjig, s slikami, 17»M strani. S Vsi4>ina :
Izseljenei; Yuma ^etar; Na 9 sledu; Nevarnosti nasproti; S .Vlmaden; V treh delih sveta; S Izdajalce; Na lovu; Spet na K divjem zapadu; Rešeni milijo- | ni; Dediči.
$3.50 S
RPrDŠTMNA PLAČA>iA«=^p| 3
i
Naročite pri:	B
KNJIGARNI > % SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
216 WEST 18th STREET N E W Y O R K , N
f . Y .
^DVERTLSE IN
"GLAS NARODA'
• <J LAS NAHODA"-New York
[Tuesday, November 12, 1940
VST'AN.O VE JEN L. 1893
V METEZU
—: Roman. — Spisala: MAKU A KMETOVA. :— —^^SmmSSmmiF
"Z Meto?"
Tino je prevzele, vendar je vprašala mirno:
14Si že govoril ž njo?"
' *4Ne še."
44In kako moreš dejati, da pojdeš z njo!"
44 Ker jo poznam Vdova je zdaj, kakor v« .š, je njen ločeni mož pred letom umrl Pa radi te,ga bi bilo vseeno. Jaz sent utrujen do dna, »na me poena. Oba -i želiva miru."-
"Ljubiš1 jo!"
44Kaj še. A to je ženska, ki bo tiho poleg mene in jaz poleg n j p. Ne smeš misliti, da grem v novo ljubezen, niti v zaljubljenost ne. Nekam grem domov — ničesar drugega. Počivat grem."
4 In čudno," je povzela s tresočim glasom Tina, 44na Meto ne bi bila prav nič ljubosumna. Pametna ženska je in veliko je že za njo."
44Kakor za menoj."
*4Pa njeno pose-tvo tu?"
44 Proda ga in gre — v Mariboru kupiva novo."
4 * Kdaj si vse to premislil!"
"Sam ne vem. Prišlo mi je — in izprevidel sem, da bi bilo to dobro in pametno.'*
44 Dobi o in — pametno. Res. Pa bo hotela ona?"
44Bos videla, da bo. Zakaj ne bi? Vse je tako ,na-ravno in logično, kakor je naravno in logično, da se midva zdajle \ve tole pogovarjava tako trezno in mirno. Čudovita ženska, Tina, in nič več se ne čudim, da je Andrej glede tebe slep, si t.p na desno in levo, na zunaj in znotraj."
44Kako bo z menoj?" je mukoma vprašala Tina.
"Lepo. Andiei te bo še bolj vesel, mati .je pri tebi in! otrok ti bo v zabava."
44Ta ubogi otrok, ki prav nič ne mislim nanj, čeprav je tvoj."
4,Tako je pač ;r. je tudi to naravno in loirično, po vsem tem, kar je bilo."
44Vendar je strašno!"
44Je — in ni, kakor hočeš. Trda iso povelja življenja."
"In neomajna. Kako seni si vse predstavljala, ko -sem imea »bogastvo v rokah! Zdaj, zdaj ga niti ne vidim. In kako sem bila v nebesih, ko si me ti vzljubil! Zdaj. zdaj se pogovarjava čisto mimo, da se ti poročiš in bom jaz sama tu 2 Andrejem. Nesramno je to. da v--e tako mine v čleveku."
44In dobro. A zdaj, Tina, ne boš žalovala, ne re mučila."
44Zdi *e mi, da ne. Saj je vse prišlo samo od sebe."
"Ah, Tina, razumeš zdaj komedijo življenja?"
•"Da, — komed-ia je vse ^kuipaj."
Spet sta umolknila in Tini se je zdelo, da je nekje na morju in jo vse tiho in prazno krog nje.
*4Tina." je dejal Pire, vstal in jo prijel za roko. 44morda se tfikole lepo pri pameti no "bova razgovarjala nikoli več; zdajle tj rečem, da te poza-biti nikdar ne bom, mogel. In tudi ti me ne bo^ pozabila. Pozdravljena!"
14 Zadnjikrat?"
"Še pridem, a potem bova že v-nk na svoji poti. Tudi ti hip že ni nič več najin."
Tina se ga je oklenila in ga poljubila na čelo.
"Srečno hodi," je dejala tiho. .
44 In ti»,lj ti. In se bomo obiskovali in na stara leta obujali ispomine in še sentimentalni po'-tanemo. Vidim, da smo
Lovska nesreča na Lokah
dz Nove vasi poročajo: — Po j Za grnlom v smeri, odkoder se Blokah se je zgodaj zjutraj na-jje slišalo 44rukanje", slišita še gla razširila vest, tla je postali vedno šumenje. Profe.-or opa-žrtev smrtne nesreče pri je-;zi, da nekaj skoči iaza grma, j lenjfjii lovu pose-tnik Vilko,proti kateremu je obrnjen, ka-Ivanc iz Sodražice. Vest je bi- kor tudi čuvaj Jože. Profesor
la žal knudu potrjena in opoldne je o tragičnem dogodku poročal tudi že ljubljanski radio.
Smrtne lovske nesreče so pri nas redke, zato se je vsakdo vprašal, kako se je mogla pripetiti ta huda nesreča na Blokah. Krožile so o nesreči na-
sproži puško. Lovca prisluhneta. ('ujeta premetavanje, o-bA sta prepričana, da je jelen padel, a že v naslednjem -trenutku se sliši obupen kiic na pomoč.
Profesorju je bilo takoj jasno, da se je pripetila msreča.
sprotujoče si vesti. Resnica je, Skočil je do mesta, odkoder je
da je bil komaj .°»4 let stari posestnik Vi ko Ivane žrtev krutega naključja in tragične oko-iščine, da je šol nad jelena in ni vedel, da lovijo tudi v sosednjem revirju ter je prežal na
prihajalo klicanje na pomoč, tam je našel cbstreljenega svojega lovskega tovariša in prijatelja Vilka Ivanca, ki je bil zadet v nogo.
P r of oso r je bil razburjen, a
jelena na meji svojega revirja kljub temu tako priseben, da je in revirja uuiv. profesorja dr. j že v naslednjem hipu nudil ra-Božidarja Lavriča.	jnjencu zdravniško pomoč. Pro-
Krasen jesenski dan je izva- g'edal je, kje je bil Vilko Ivane bil profesorja Božidarja Lav-'zadet, pritisnil je brž glavno
riča v njegov rojstni kraj Blo ke, kjer ima svoj lov. Zvečer se je gospod profesor pripeljal na Bloke v družbi ravnatelja Paškulina z namenom, da gre r tovariši naslednje jutro na
žilo in poklical čuvaja Jožeta ter ga prosil, naj pomaga. Čuvaj do tega trenutka ni vedel, da se je zgodila nesreča. Ostr-mel je, potem pa je pomagal kakor mu je bilo ukazano. Do-
jelena. Dogovoril se je z do-(tie j je bila ranjenčeva noga že mačim čuvajem Jožetom Seiniče mL ki dobro pozna revir in shajališča divjačine. V nedeljo zjutraj že ob uri so odšli z doma proti vasici Metulje, kjer se začne razlezen smrekov gozd. Profesorja ie vodil zanesljivi čuvaj Semič, ravnatelja Paškulina pa čuvajev brat Matija Semič. .
Ko sta profesor in čuvaj Jožo prišla že precej daleč v gozd, je čuvaj opozoril profesorja, da je slišati 44rukanje" jelena. Profesor je odgovoril z rogom, odziv na imitacijo "rukanja" je bi o slišati še zelo od daleč. Lovca sta se pomikala počasi in previdno globlje v gozd. Pogovarjati ^ta se začela potiho-nna, da ne bi jelena, ki ga je bilo slišati v čedalie bližji razdalji. preplašila. (*'uvaj je menil, da bo jelen kmalu v revirju. Lovca -sta se sporazumevala samo še z znamenji. Profesor je zopet nastavil rog in vabil jelena v bližino.
ljudje pač samo ljudje.
"Zbogom," je dejala Tina. .
"Zbogom," je odvrnil Pire in počasi iu tiho odšel. . Tina je ob-tala pri vratih in je čutila, kako je ugasnila zadnja iskrica v pepelu.
Meta-e ni malo začudila, ko je bila prejela od Pirca pismo.
44Kaj pa ta?" se je zavzela. 44In pismo! Saj sem ga še nedavno siečala. Govorila pa res že dolgo nisva. Časih je bil prišel počivat k meni, kakor je sam dejal, in skoraj mi je bilo doLgoča« po njem. Zanimiv je — in kakor -sem se ga bila bali? izpočetka radi njegovih nenavadnih izrazov in besed, potem mi je bil le všeč A odkar je pričel zahajati k Tini, -e-veda. potem ni utegi.d več priti k meni. Kaj torej hoče danes?"
Udobno je sedla in odprla pisnlo. Svojim očem ni verjela da je res napisano v pismu to, kar je brala. Pomela si je oči, pogledala bistreje v pismo in je venomer zmajevala z g a*ro. 44 To je pa vendar — za božjo voljo — to je pa vendar malo več, kot predrzno!" je vzkliknila in se zamislila. 4 4 Al i se norčuje?" je povzela. 4 4 Pa ne. Prav jasno je zapihano: 4 In upam, d ame razumete i In soglašate z menoj. Več ustno.* Kako vendar — kaj meni, da nimam druge želje na svet'j? In da nisem več vredna toliko? Zdaj, ko je že vse preizkjsil in se naveličal vsega in vseh drugih! Glej, glej, — to je prav njemu podobno."
Skleni:a je roke ped brado in še enkrat v duhu premislila njegove 'besede. "Hm." je povzela, 44pravzaprav, če premi-f lim do dna — saj b; res utegnilo biti kaj iz tega. Tr*tu jaz že zdavnaj nisem nič več vdana, večkrat mi je že prišlo na mar, da bi vse prodala in odšla kam drugam. Seveda — v Ameriko ne, kot je storila Poldi. Ah, Poldi, Poldi — kaj jo je zmotiJo! Priznati pa moram, da sta bila ona in Mlakar kot nalašo ustvarjena drug «a drugega. Mogoče jima je prav lepo. Denarja sta ime'a oba dovolj. Vem, da je Gornik dal, v?č kot bi smel za svoje razmere. Čudno, čudno je življenje. Pa torej — Pire in jaz! Kako ja=no in ledeno logično piše, kakor bi računal: ena in ena je dve in še dve je štiri in dve in dve je tudi štiri — in tako dalje Kaj torej? Če pride, če vpraša — in prišel bo! Zares, ničesar nimam iskafi tu — in ničesar pri ljudeh. In on pravi tudi tako. Da — pa — Tina! Kako je prišlo spet to T Piše, da ve, da je zadovoljna
(Nadaljevanje prihodnji*.) ^
Kar čujeta šumenje v njihovem revirju, že kakih 300 m od meje sosednjega Ivančevega revirja. Profesor pripravi puško. Čuvaj je oddaljen od nje-sra kakih 50 m. Z jelenom sta bila lovca v trikotu. Profesor je oddalkm od jelena kakih 30 m, čuvaj pa nekaj metrov več.
podvezana z vrvico od nahrbtnika. Nekaj trenutkov nato sta prišla na kraj nesreče tudi ravnatelj Paškulin in čuvajev brat Matija. Profe-or je ranjencu skušal ustaviti odtok krvi in ga je za silo obvezal. Matija je med tem že dirjal v Novo vas po voz in k telefonu za rešilni avto iz Ljubljane.
Vse to >e je dogodilo v naj-v.čji naglici, iz Nove vasi se je takoj odpravil na kraj nesreče Aleksander Lavrič, brat profesorja dr. Lavriča. Pri ranjencu so bili med tem profesor, ravnatelj Paškulin in čuvaj Matija. Ranjenec je stokal, a je vendar dovolj pogumno prenašal bok čine. Profesor je bil trdno prepričan, da ne bo hudega, če ne nastopijo komplikacije.
fKo je prišel Aleksander Lavrič -s konji In vozom, so obstre-ljenega Ivanca naložili previdno na voz in ga odpeljali v Metulje, kjer so čakali na rešilni avto. Profesor je bil ves čas ob strani ranjenca in mu pn>-magal. kolikor je bi o v takih okoliščinah mogoče. Gledal je na uro in mislil, da bo že v dobri uri v Ljubljani z Ivancem na operacijski mfi.zi. Toda čas je potekal tako počasi. Ranjenec je postajal čedalje bolj m>-
PESMARICA "Glasbene Matice*1
Uredil dr. Josip Čerin
Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
miren. Vsi so ga tolažili, da l>o rešilni avto v>ak čas tu in potem bo kmalu pomagano.
Reši'ni avto je prišel kasneje kot so ni/islili. Ivanca je profesor Lavrič na novo obvezal z obvezami, ki so jih s seboj prinesli roševalci. Previdno so Ivanca naložili na rešilni avto, ž njim je stopil v avto tudi profeso r, da bi ga med potjo nadzoroval in mu nudil potrebno pomoč.
Do Nove vasi je šlo kar dobro in že je krenil avto proti Ljubljani. Mod potjo je po-ta-^alo Vilku Ivancu slabo. Profesor je u vi del, da bi prišli v Ljubljano prepozno. Velfl je šoferju, na i obrne in rešilni avto je oddirjal proti Sodraži-ci. Nesrečni Vilko Ivane je med potjo izdihnil. .
LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v naše domove, odprimo ji srce . . .
(F inž g ar)
Nove knjige
slovenskih pisateljev
L. Mrzel: BOG V TRBOVLJAH
Zbirka pripovedk iz našega največjega premogovnega okrožja — Trbovelj. Knjiga obsega 120 strani, je trdo vezana ter vsebuje 20 originalnih lesorezov Maksi-ma Sedeja.
Cena — $2—
SEZNAM NAJVEČJIH ZAPEAVLJIVCEV.
VA2NO ZA NAROČNIKE
Poleg uasluva Je razviduo de kdaj Innate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa lero. Da nam prihranite ueiK>trebn«'ga dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate naročul-no pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnos; nam ali Jo pa plačajte našemu zastopniac v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojih imena so tiskana s debelimi Črkami, ker so upravičeni obiskati tu<i* druge naselbine, kjer Je kaj i^šib rojakov naseljenih. Zastopnik bo Vam izročil potrdilo za plačano naročnino.
CALIFORNIA:
San Francisco, Jacob Laushln
COLORADO:
Pueblo. Peter Cullg. A. Saftil Walsenburg, M. J. Bajuk
INDIANA:
Indianapolis: Frank Zupančič
ILLINOIS: Chicago, J. BevčR Cicero, J. Pabiaa (Chicago, 0"je#ro
In Illinois) Jollet, Jennie Bam bleb La Salle. J. Spellcb Mascoctab, Frank Augnsttn North Chicago In Wankenii.
Vfarftek
VARILAND:
Kltzmllier, Vt. Vodoplvea
MICHIGAN:
Detroit. L. Plasksr
MINNESOTA: Chisholm, J. Lukanlch Ely, Jos. J. Pesbel Evelerh, Louis Goal*
..Gilbert. Louis Vessel Hlbblnic. John Povfe Virginia, Frank Hrvatlch
MONTANA: Roundup, M. M. Paniaa Washoe, L Champa
NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck
NEW YORK: Brooklyn, Gowanda.
.Little Palla,
.1
»HIO:
Barherton. Frank froo*
Cleveland, Anion Bobek. Chat. Kar linger. Jacob Resnlk, Jo*« Slapnls Glrard, Anton Nagode Lorain, Louis Balaut. John Kumie Youngstown, Anton KlkaU OREGON:
Oregon City, J. Kofclar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnlkar Conemuugh. J. Brezove« Coverdale Li okolica. Mrs. I vans
Ropnik Export, Lmris ^kuili Farrell. Jerry Okorn Forest City, Math Kamla Fr. Blodnikar Gremsburg, Frank Novak Homer fitr. F> Feren«*hsk
Imperial, Vence Paleieh
Johnstown, John Pol ants Krayn, Ant. Tanielj Lnserne. Frank Balloeh Midway. Ji.ud Žamt Pittsburgh In okolica. Philip Pragar Rteelton. A. Hren Turtle Creek. Fr. 8eUfrer
West Newton. Joseph J oran.....
WISCONSIN. Milwaukee. West AIM«, fr. Sheboygan, Joseph
WYOMING: Rock Springs, Lead* Dlamondvllle, Joe Robca
Je prwJeL TA
Xeki kulturni zgodovinar ;r sestavil >eznam uajveejih zapravi jiveev, kar jib pozna zgodovina sveta. Gotovo ne bo ni kogar presenetilo, da je prišel v ta seznani tudi riml-ki eesar \ero. Zanimivo je pa njegovo dejanje naj ve rje zapravlji-vosti, da je dal svojo umrlo ženo Poppaeo isežgati na gnnadi. zloženi iz eimetovega lesa. To je bi'o največje razkošje, kar si ga je inoirel dcvoHti človek v takratnih ča-ih. Cimetov so vozili iz Indije in arabski trgovci ki so ga prodajali, so >i ira dali odtehtati z zlatom.
Rindljanka Atitonoa je nosila v vsakem ušesu bisere na verižici in imela jib je toliko, da so ji segali do bokov. Kalif Mamini je povabil na svojo-vatbo 2000 ,go<tov iu gostil jib je skozi 30 dni. Pred cost i jo so meta'i n»ed svate listke, na katerih je bilo napisano ime grunta. krasnega konja ali dragocenosti, ki jo je dobil v dar crost, kateremu ~e je posrečilo dotič-ni listek pobrati. Kdm največjih zapravljivcev je bil Karel Smeli Bourgundski.' Samo za eno gostijo si je namreč dal napraviti krasno obleko vredno 2.000,000.
■Fernando Oortez, cPvajalee ^rehike, je dal svoji nevesti napraviti pet nakitov iz ogromnih smaragdov, ki je bil vsak vreden pol mi ijona Njegova nevesta pa tega dragocenega nakita ni dobila, ker ie izginil v morju, ko se je -potopila ladja. ki ga jot peljala v Evropo Velik zapravljive« je bil tudi ru-ki knez Potemkin. Njegov dom je porabil več denarja ne-sro ves dvor cariee same. katere naklonjenosti in ljubezni je bil doležen. Ko je priredil nekoč carici na čast veliko gostijo, so porabili samo za razsvetljavo 20.000 funtov sveč in vsaka izmed štirih italijanskih plesalk, ki so med gostijo plesale, je dobila 5000 rubljev. THidi Avgust Si'ni je razmetaval denar. Samo njegova letna Tezidenea Muhlberg, kjr«r so
r**GLAS NARODA ^ p pošiljamo v staro do ^ || movino. Kdor ga ^ i £e naročiti za avoir j
Is A A I«	■ O r AA- L.
za itans } kraj stane $7. — V 5 J Italijo lista ne poii-| ^ tjamo.	|
ČRNA VOJNA (Spisal D. Ravljen)
Originalno delo enega mlajših slovenskih pisateljev, ki snov svetovne vojne vpo-vsem novi obliki spretno obdeluje. — Trdo vezano, 120 strani.
Cena — 75c
D. Ravljen:
ZGODBE BREZ GROZE
Knjiga vsebuje petnajst krajših povesti iz našega domačega življenja. — 125 strani, trdo vezano.
Cena — 75c
NaroČite pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISH. CO.
21G WEST 18th STREET
NEW YORK CITY
not-ili vojaki uniforme vse ob-šite v. izlatoim, je velja a letno ') milijonov dolarjev. Francoski maršal Bassonpierre si je dal narediti 30 gala oblek, za vsak dan v me-eeu eno in vsaka }••> veljala okrog 80.000 frankov. A' času drugega cesarstva je živel v Franciji plemič De-latin, ki je nakupil HM) kašmir-skili skodelic v skupni vrednosti 1.050,000 frankov. Največji zapravljivec nagega sto etja je 'bil pa francoski grof Boniface de Castellane. ki sr- je poročil s hčerko milijarderja Goulda, in je v 10 letih pognal \>o doto svoje žene v zne-kn lo milijonov dolarjev. .
JAPONSKE RDEČE RIBICE.
1f»00 let je minilo približno, rwlkar so bile v južni Kitajski Skrite rdeče, ribice. Pred 400 leti so jih prinesli na Japonsko kjer jih še zdaj goje. Te ljubke ribice so postale na Japonskem važen izvozni predmet. Napolnile so vse evropske a-kvarijo. Razen tega je pa še nešteto amaterjev, goji tel jev rdečih ribic. .
Na Japonskem se zleze približno 90 milijonov rdečih ribic in izvozna trgovina z njimi je prekosila Kitajsko kot matično deželo. Rdeče ribice se dele v 27 glavnih vrst, te pa zopet po izvozu na kitajske, japonske in križane. Japonci pazijo zlasti
na barvo in lepo- obliko rdečih ribic. Večkrat re pa posrečijo rejcem ze o grdi primerki, kakršnih ne morejo spraviti v denar. Temeljna icjna poteza pri rdečih ribicah je vodoravni r» j), ki stoji pri nevzrej^nih vrstah navpično na telo. Repna plavut se pri negovanih ribicah odlikuje po dolžini ali širini, večkrat je podobna pahljači ali šopku, (ilavo ima ču-dovite oblike, oči -o nasajene na čelo ali pa mole iz glave kakor teleskopi. Pestre luskin" spominjajo često na mozaik. Največ rdečih ribic izvažajo Japonci v Ameriko«, in sicer večinoma pozimi. .
Kako bo za odpustom komunistom
Podpolkovnik Brelion B. Somervell, newyorski WPA administrator, je odpustil več WPA delavcev, ki so podpisali posebno izjavo, da so komunisti. Zadevo bo natančno preiskal Rov C. .Tacobson, ravnatelj priziimega oddelka W. P. A. Iz zanesljivega vira se j«' zvedelo, da imajo odpuščeni delavci precej prilike dobiti delo nazaj. V mnogih slnč;.-jih delavec baje sploh ni vedel, kakšen dokument je podpisal. Vsi tisti, ki so si izdali za komuniste, pa so pozneje obsodili komunizem, bodo baje zopet zaposleni.
Veliki Atlas sveta
Vojujoči se narodi v Evropi vstvarjajo zgodovino. Svetovnih vesti pa ne morete razumno zasledovati brez velikega in zanesljivega zemljevida, kot je naprimer Hammond's New Era Atlas of the World. "Res," boste rekli, "toda po končani vojni zemljevidi, ki so sedaj izdani, ne bodo več dobri.*' Toda vse drugo je res, kot ta trditev, ako vpoštevamo ta atlas. In tukaj pride poglavitna stvar. Z atlasom boste prejeli izkaznico, s katero boste proti plačilu 25 centov dobili dodatne zemljevide, ki kažejo pre-menjene meje vseh držav, ki
bodo prizadete vsled mirovne pogodbe, in jili boste prejeli tekom 60 dni po zaključku vojne in ko bodo podpisane mirovne pogodbe. (Listek, ki je treba izpolniti in poslati naravnost na zalagatelja, je v vsakem atlasu.) Ti dodatni zemljevidi vam bodo do zadnje natančnosti izpolnili vaš svetovni zemljevid, ki bo natančno kazal Evropo pred vojno in po vojni v celi knjigi. Ta atlas velja samo $2.75 za Združene države in $3.— za Kanado. Ta veliki atlas dobite pri KNJIGARNI "GLASA NARODA 216 West 18th St, New York,