St. 31. V Ljubljani, sobota 2. oktobra 1920. —“ 1 Leto I. HOVA PRAVDA GLASILO NARODNO-SOCIJALISTIČNE STRANKE. Uredništvo In npravnlštvo: UJublJaua, Gradišče št. 7, levo. Telefon št. 77. Izhaja vsako soboto. Posamezna številka velja 1 K. Naročnina: Mesečno 4 K, četrtletno 12 K, polletno 21 K in celoletno 4$ K. — lnseratl po dogovoru. V nedeljo, 10. oktobra se vrše shodi Mar. soc. stranke v: Zagorju ob Savi, poroča tov. Fakin, in Turjaku, poroča tov. Juvan. — V pondeljek, 4. oktobra se vrši sestanek državnih uailieŠCeilOOV V Mariboru. — Tovariši! Udeležite se gotovo vseh naših shodov in prepeljite s seboj tudi svoje tovariše. Pojdite med ljudstvo! Dobro leto je minulo, odkar snto osnovali stranko in že stojimo pred nalogo volitve v konstituanto. Kdor pozna volilni mehanizem, kdor ve, kaj pomeni spustiti se v boj z razvitim agitacijskim aparatom velikih in starih strank, ki sega s svojo od kapitalizma podprto roko v vsako ulico in vsako kočo z miljoni letaki in tisoči shodi, ta bode zapopadel, da stranka, šele pred letom ustanovljena ne sme biti optimistična glede volilnih uspehov. Ta bode razumel, da je ne-obhodno potrebno, da žrtvuje vsak naš somišljenik ves svoj prosti čas stranki in njenim ciljem, ker le tako se bodemo lahko uspešno borili s korupcijo in demagogijo, ki bo ob času volitev zaplavila našo zemljo. Ne začenjamo volilnega boja s kakimi pretiranimi iluzijami. Hočemo volilno agitacijo predvsem uporabiti v svrho razširjenja naše ideje, naše socialistične misli in k pomnožitvi naših organizacij. V tem se ločimo od vseh ostalih strank, ker onim se gre le za mandate in je volilni uspeh končni cilj vsega njihovega delovanja. Za nas pa bo največji uspeh, če bodemo pripeljali naše delavslvo in uradništvo k spoznanju pravih smeri v boljšo bodočnost. Volilni uspehi so nam le sredstvo k uresničenju naših socialističnih idealov. Pri tem delu pa nam morajo pomagati vsi, prav vsi naši somišljeniki. Pri volitvah bodemo spoznali, da se lahko zanesemo samo na organi- zirane naše člane. Vsi drugi, ki z nami samo simpatizirajo a ne vedo niti dobro, kaj da pravzaprav hočemo, so nezanesljivi in privesti jih je treba v naše organizacije in razložiti jim naš program. In tu nam bo prinesla največ uspeha osebna agitacija, mnogo več, kot veliki shodi, katerih se udeleži vse polno radovednežev, ki sredi govornikovih izvajanj odhajajo, kot se to dogaja na primer na komunističnih shodih. Naše organizacije se morajo teh dejstev jasno zavedati in po njih uravnati svoje volilno delovanje. V vseh krajih, kjer imamo svoje organizacije, naj se takoj sestavi imenik vseh, o katerih se da soditi, da bodo volili z nami. Naše volilce je treba imeti potem stalno v evidenci in vplivati nanje do volilnega dne. Kjer pa še nimamo svoje organizacije, pa se ljudje zanimajo za naše ideje in nanje pristajajo, naj se organizacija takoj ustvari, pa če bi štela tudi samo 10 članov. Kjer pa bi to iz kakršengakoli vzroka ne bilo mogoče, naj bo z posamezniki našega mišljenja v stalnem stiku najbližja naša organizacija in naj jim daje navodila, kako naj delujejo v svojem okolišu. Zaupnike naših organizacij čaka sedaj težka in odgovorna naloga. V njih rokah se morajo stekati vse niti volilnega gibanja njih okraja in od njihovega delovanja bo odvisen krajevni in celokupni uspeh pri volitvah. Naš tisk se bo popolnoma po- Z kozaške postaje. Z knjige »Po prevratu" od B. Sokolova. (Nadaljevanje) Hitro je nastal po vasi hrušč. Tožbe in vpitje žensk, med katere se meša kurje kokodakanje, neprijetno bijejo v ušesa. * * * Mesto duhovnika, ki je odšel skupaj z mužiki, vlečejo rdeči k častniku njegovo ženo. Mlado, krasno, z črnimi očmi. Je prestrašena in bridko plaka. Kakor dete. In prosi naj jo spuste. »Gospodje vojaki, vzemite vse — kruh, meso, samo mene pustite 1“ Rdeči ne poslušajo njenih prošenj. Surovo jo pehajo. In vzpodbujeni po pogledu na mlado žensko telo, stiskajo in ščipljejo svojo žrtev. * * ♦ Na dvorišču koče starke Antrohine sta poskušala dva rdeča ujeti debelega prašička. Raz nimi železnim podi po dvori arjena starka, z ogrom grabljami v rokah, se , IšČu za rdečimi. Zagnaii v kot dvorišča, izvleče eden rdečih, mladič z bedastim obrazom in silno potlačenim nosom, revolver. Malo ine-žikne z očesom — in ustreli na starko. Mitrohina se neokretno okrene in sede na zemljo. Kroglja je najbrže zadela srce. Vojak, smeje se, brska po njenih žepih. Izvleče ključe in mošnjo. Zma- govito jih pokaže svojemu tovarišu in obadva hitro izgineta v Mitrohinini koči. Majčken psiček, sčene, se pritepe k ubiti Mitrohini. Miga z rjavim, belo progastim repom. Zapazi rdečo lužo krvi, tekoče iz rane. In lačno, kot da se mu mudi — začne hlastati. »Kaj je?“ »Odpri! Ce ne, razbijemo vrata!" »Ali moža ni doma. Odšel je na polje!" »Odpri 1“ Trije rdeči vdirajo v kočo bogatega kozaka Sitrova. Njegova mlada žena, največja krasotica v celi vasi, črnolasa, črnooka, stoji za zaprtimi vrati. In prestrašena se ne more odločiti, da bi odprla. V kotu njena mala triletna hčerka — silno joka, deloma prestrašena vsled krika in zmerjanja rdečih, deloma, ker se mati ne briga zanjo. Končno vrata odnehajo. In trije rdeči vdro v kočo. »Kaj hočete!? Kaj. da kakor razbojniki vdirate v hišo?" Pogled na ženo, v svojem gnevu še krasnejšo, razdraži rdeče vojake. Bradat visok vojak, pikast, s sifilitičnim nosom, jo brez besed zgrabi za nedra in jo skuša vreči na tla. Žena se mu iztrga in kakor v obupnem napadu se tesno stisne k svoii majhni hčerki, kakor da bi se nadejala, da jo ona obrani pred zverinskimi ljudmi. Brkasti svetil volilnim nalogam, »Nova Pravda" bo stalen svetovalec našim organizacijam in podpirala bo našo volilno agitacijo z poljudno razlago našega političnega in socijalnega programa. Razjasnjevala bo ljudstvu, kaj da mu prinašamo, kako stališče zavzemamo v različnih socijalnih in gospodarskih vprašanjih, o vodstvu države in nalogah socijalistične stranke. Potom našega lista bodemo dokazali, da nismo stranka kompromisov, temveč da stojimo na radikalnem socijalističnem stališču; ravnamo se sicer in se bomo tudi v naprej ravnali po razumnih preudarkih a pri tem smo za energično postopanje in posebno proti vsem goljufijam, s katerimj zavajajo delavstvo ostale socijalistične stranke, ki ljudstvu obljubujejo vsemogoče stvari, o katerih dobro vedo, da mu jih ne bodo mogli nikdar dati. Razkrinkati pred ljudstvom te goljufije, pokazati mu resnost našega političnega in gospodarskega stanja in naznačiti mu pot k zboljšanju — to bo prva naloga našega lista. Ne bodemo samo kritizirali, pokazali bodemo tudi pota, boljša in pravilnejša, kot jih hodijo ostale stranke. Ne ustrašite se pa nikdar povedati svoje ideje jasno in trdno in od naših radikalnih smernic ne odstopite niti za las Kompromise in laži prepustimo strankam, ki razpadajo, mi pa govorimo resnico in delavno ljudstvo bo samo uvidelo, da mu ne nudimo manj, kot ostale soc. stranke, temveč več. Mi ljudstvu s našim programom resnično prinašamo mnogo dobi ega. Potrebno je le, da s agitacijskimi sredstvi, ki so nam na razpolago, to izrabimo v prospeh stranke in ljudstvu pokažemo resnico. Nisem slep za vse težave, ki ovirajo našo osebno in tiskano agitacijo. Smo radikalna stranka — a nismo stranka fraz in praznih obljub. Naš radikalizem mora biti zato premišljen in naši agitatorji in sotrudniki morajo nekaj vedeti, ravno zato, ker se naš radikalizem bistveno razlikuje od radikalizma navadnih socijalističnih fra-zerjev in demagogov. Gremo v volilni boj s tem, kar smo v enem letu ustvarili in vzgojili. In s tem, kar imamo se da napraviti veliko, veliko dela, dovesti v stranko novih sil in novih delavcev. Zanesimo se samo na svoje lastno delo in delo bo uspelo. Pojdimo med ljudstvo in govorimo z njim tako, da bo videlo, da nismo nepotrebna stranka, da bo uvidel pravilnost naših idej in koristi, ki jih ima in bo imelo od njih uresničenja. Napnimo vse sile, da v težkem boju, ki ga započnemo kot mlada stranka s samostojnim nastopom pri volitvah v konstituanto, dosežemo častne uspehe, ki nam bodo vlili novo vero in nove moči za bodoče boje. F. Vse naše somišljenike poživljamo, da prispevajo vsak po svojih močeh za strankin VOllllli foil(l. Prispevki naj se pošiljajo na upravo »Nove Pravde" s pristavkom „Za volilni fond“. Pomigajmo si sami! rdeči, razdražen vsled nove ovire, iztrga za noge hčerko iz maternih rok, in razbije z veliko močjo malo telesce ob kamenem robu ruske peči. Široke, sive, krvave lise oškrope stene koče, rob peči in žolta glinasta tla. Vojak se zavali z vso težo svojega telesa na ženo, blazno od groze in žalosti in jo posiljuje med soglasom in spodbujevanjem svojih tovarišev. :jt >}c * Na .vasi, obklopljen od vojakov, sedi »rdeči“ častnik. Na kolenih drži plakajočo popovo ženo. In pe ozirajoč se na prisotnost vojakov, jo poljubuje, se smeje in prepeva revolucijonarne pesmi, prideva k njim nesramne popevke, zmerja Žide — s surovimi in brezsramnimi besedami, ki povzročajo odzivin soglasje pri njegovih podrejenih. * * * Na večer se razprostira čez celo vas dušljivo razpoloženje, »Rdeči* častnik je zaukazal za kazen, ker šo kozaki zbežali, — da naj se iz Jaremne odvede sto žen, samo najmlajših in najkrasnejših. S kletvami in psovanjem so vlekli rdeči vojaki za seboj kozaške žene: nekatere pokorne z uplakanimi očmi, druge — so se ruvale in se branile. In rdeči častnik je vozil v svojem vozičku — mlado popovo ženo. Prazno misli, duševno uničeno, telesno osramočeno. Po noči je bil gozd, kjer so se rdeči ustavili k prenočevanju — priča zverinskih dogodkov . . . Žene, ki so se branile dolgo in vztrajno, so med vseobčim, vzpodbujajočim smehom privezali k lesenim količkom, zabitim v zemljo. Strgali so z njih obleko. In bolj grobo in surovo kot gozdne zverine so se jih polaščaii... Veselje rdečih je rušilo blaznenje kozakinje Sitrove. Zblaznela je, nepretrgoma, glasno se smejala in kričala nekaj nerazumljivega. »Ubij jo! Imamo že dovolj tega njenega prokletega kričanja", so vspod-bujali brkatega vojščaka njegovi tovariši. „Jo je vendar škoda — tako lepe ženske. Tako hitro ne najdeš zopet take*. »Neumnosti Najdeš v sosednji vasi.“ In brkati vojak je poslušal nasvet tovarišev in ustrelil kozakinjo. Na kratko. S puško v hrbet . . . * * * Zjutraj pa je oddelek kozakov obkoljil gozd. Osvobodil je žene. Polovil rdeče. In žene zverinsko se po-smehujoč rdečim, so jih naiprej mučile, potem pobile vse do zadnjega. Le rdečega častnika so mučile bolj in dalje, kot ostali:. + •* * Kolesa voza so škripala kot preje. Sanm kozaško dekle — ena izmed onih žen — je plakala k škripanju koles. Ministri — brez krivde!? Od obstoja našega začasnega predstavništva je bilo izdanih nebroj naredb, katerih niti ena ni v korist ljudstvu. Vse po vrsti so v največjo Škodo delavstvu in menda je samo ena med vsemi, ki ni nikogar nič oškodovala, pa tudi nikomur koristila, in to je naredba, s katero se proglasi polnoletnim vsak, ki je izpolnil 21. leto. Na vseh naredbah je podpisana cela vrsta ministrov, toda ko stopi naredba v veljavo, izjavijo vsi ti ministri s sekundiranjem celega predstavništva, da ni njih krivda* če je naredba slaba in oškoduje ljudstvo. JDSarji dokazujejo in hočejo prepričati svoje ljudi, da je potrditvi dolične naredbe kriva SLS, ta zopet vali krivdo na J DS, vsi skupaj pa končno na nesrečne Srbe. Refren vseh teh javkanj in zabavljanj na naredbe se konča z besedami: Srbi so vse krivi! Ker se bliža obračunu, je dobro, da se nekoliko ogledamo te naše ministre in narodne predstavnike, ki nočejo biti ničesar krivi, pa kljub temu stoje njih podpisi na vsaki naredbi. Prva ataka na narod se je zgodila v valutnem vprašanju s tem, da so zamenjali 1 :4. Kakšen hrup so tedaj dvignili naši narodnjaki in klerikalci! Krivica se je zgodila, Srbi nas hočejo ugonobiti. Bilo je protestov in zabav ljanja v »Narodu" in »Slovencu" dan na dan. Noben minister-pripadnik te ali one stranke ni hotel biti odgovoren za to krivično rešitev valutnega vprašanja. Dotični sklep ministrskege sveta pa so podpisali vsi ministri z obema rokama. Prišle so nato na vrsto izvoznice in svobodna trgovina, toda zopet noben minister noče priznati, da je to naredbo podpisal. Vsi so bili proti. Isto se je zgodilo pri razširjanju monopola na sol, sladkor, vžigalice itd. na celo državo. Vsi ministri spuščajo sedaj po naših časopisih srd na te naredbe, toda vsi so jih podpisali. Iz vsega tega postopanja vidimo, da vsi naši ministri najpreje vsako naredbo v ministrskenrsvetu podpišejo in odobre, ko pa je objavljena in stopi v veljavo, se ravno isti ministri jeze na te naredbe. Včasih se radi lepšega skregajo med seboj, češ, to naredbo si podpisal ti, ne jaz in tako se zgodi, da finančni minister zviša cene železnici 100%, minister za saobračaja Politične vesti. pa še za 100%, skupaj se je sporazumno z železniškim in finančnim ministrom zvišala voznina na železnicah za 200%, oba ministra pa zabavljata v časopisju proti nesramnemu zvišanju in dokazujeta eden drugemu, da prvi ni zakrivil 200% zvišanja, ampak samo 100<%. Toda gospoda ne povesta, da sta se sporazumela v tem, da bode povišal vsak za 100%. In tako se je danes v Jugoslaviji zgodilo, da so izšle naredbe, proti katerim so bili vsi ministri od A do Z, izšle pa niso naredbe, katere v časopisju vsi ministri zahtevajo. Med temi naredbami imamo: davek na vojne dobičke, rešitev uradniškega vprašanja, agrarna reforma. Tako vidimo da so v Jugoslaviji stopile v veljavo vse naredbe, katerih noben minister ne odo-bruje, a prav nobena, za katero bijejo najhujši boj po časopisju vsi ministri I Če pregledamo vse delovanje vseh dosedanjih vlad, moramo priznati, da je samo dvoje mogoče. Ali so popisi ministrov na naredbah falsificirani, ali pa vsi gg. ministri govore neresnico! Verjetno je na vsak način drugo. 1 Razumemo pa ta boj ministrov proti izdanim naredbam v časopisju. Ti gospodje prav dobro vedo, da so s temi naredbami ljudstvo oškodovali in mu napravili krivico, toda volitve se j bližajo in treba je to krivo zvaliti na ; druge. Toda krivec noče biti ne eden ; ne drug. En del teh ministrov skuša j vso krivdo zvaliti na Srbe in širi s tem plemensko sovraštvo! Nam pa se zdi neverjetno, da bi bili vsemu krivi samo Srbi in da ima ta gonja proti njim popolnoma drug namen. Gotovo je samo to, da trpi vsled poslovanja dosedanjih vlad cel jugoslovanski narod in da je zato dolžnost Srbov, Hrvatov in Slovencev, da poskrbe pri prihodnjih volitvah za to, da noben dosedanjih ministrov ne stopi več na ministrski stolček. Narod ni kriv, če so se poslali v vlado ljudje, ki ljudstva ne poznajo, ki nimajo zanj ljubezni, kriv pa bode narod, ako bode sam volil in poslal v vlado stare ljudske krvosese! Zato, na delo vsi, ki imate ljubezni do domovine in čutite z narodom, da odvrnete to zlo od jugoslovanskega naroda! D. V. So žc pričeli! \ Z volilnimi manevri namreč. »Naprej" si je namreč mislil, da bi bilo dobro, če bi obesil naši stranki na vrat razpadajočo JDS in s tem izdajstvo nad proletarci, pa je izvil iz trto skupno kandidatno listo. Da se bo oglasil za njim tudi »Slovenec", smo seveda pričakovali. In res se je takoj drugi dan oglasil in ploskal »Napreju" k njegovemu podlemu napadu. Klerikalci pač dobro vedo, tako dobro, kot to ve »Naprej", da o kakem kompromisu med nar. soc stranko in JDS Sarji ni bilo nikdar govora, a boje se prodiranja naše ideje in zato jim je dobrodošel vsak napad na nas, pa naj pride od koderkoli in naj tudi nosi na sebi očividen pečat neresnice. Gospodom okoli »Na-preja" in »Slovenca" svetujemo, da nadaljujejo s podobnimi manevri — laž ima kratke noge — iu ljudstvo hitro spozna lažnjivce. Naše somišljenike pa že danes opozarjamo na ta način boja. Prihajali bodo z najrazličnejšimi lažnjivimi vestmi in go-j voricami z namenom da bi skrunili čistost | naše stranke iu zbegali naše somišljenike, i Ne pustite se zapeljat, temveč oklenite ' se še tesneje naših organizacij in vaš odgovor na vsak podel in lažnjiv napad i naj bo podvojeno delo za narodno soci-jalistično stranko. Delo naših komunistov Kdor opazuje delo naših komunistov in čita njih list, ta bi skoro lahko prišel do prepričanja, da so komunisti stranka kapitalistov. Ker proti »socijal-patriotem" se vrsti napad za napadom in bojno navdušenje proti soc. demokratom in nam jih je tako prevzelo, da so popolnoma pozabili, da je prva osnova vsega socijalizma boj proti kapitalizmu, ki izžeraa in izkorišča de- | dolžnost! lavsko ljudstvo. Le tako naprej tovariši komunisti in tudi a slepoto udarjeni bodo kmalu izprevideli, da od vaših fraz in bratomornih gesel ne bo in ne more priti rešitev in zboljšanje našega težkega stanja. Tudi oni, ki ste jih zapeljali v zmoto s svojimi neizpolnji-vimi obljubami, vas bodo zapustili in krenili na pota naše politike, ki sicer ne pretirava in ne laže pri obljubljanju, a zato gotovo vodi k uspehom in osvo-bojeuju našem. Demokratske zasluge. Demokratski časopisi razširjajo vs-sti, da se ima uraduištvo edino njihovim ministrom zahvaliti za povišanje plač in da so si njihovi ministri pridobili v tem vprašanju največ zaslug. Da ne bodo te zasluge ostale nepozabljene, si dovoljujemo uradništvo na iste opozoriti. Glavna zasluga demokratov je, da so cene že sedaj vsled samih njihovih obljub o zvišanju uradniških plač poskočile za 10 do 15% in da bodo poskočile do tedaj, ko bode uradništvo prejelo 15% povišanje, najmanj za 50%! Druga njihova zasluga je ta, da izhajajo že mesec dni vesti o zvi šanju uradniških plač, a ti prejemajo še vedno štarc plače. To so zasluge demokratov iu uraduištvo bi se izkazalo zelo nehvaležno, ako se jim za te zasluge ne zahvali. In upamo, da se tudi bode pri volitvah! Od demokratov je zelo lepo, da si pridobivajo za ubogo uradništvo tako velikanske zasluge, a lepo ni, da zahtevajo za te zasluge hvaležnosti! Pa, če bi si tudi demokrati za uradništvo pridobili zaslug, naj vedo, da ne bi s tem storili nobene usluge. Čevljar je zato, da dela čevlje, ministri pa bi morali biti zato, da delajo za ljudstvo! To pa ni zasluga, ampak Tedenske vesti. Izjava. (Sprejeto na seji nnčelstva narodno-socijalističnc sttanke dne 28. pr. m) Pod naslovom »Demokrati se razkrinkavajo". — »Narodni socijalisti, hlapci liberalcev" napada »Naprej" št. 233. narodne socijaliste, češ, da je nar. soc. stranka le del liberalne stranke in da bo nar. socijalistična stranka podpirala demokratsko stranko tudi pri volitvah v konstituanto." To piše »Naprej" na podlagi nekega pisma, ki ga je pisal tajnik celjske demokratske organizacije in ga je baje dobil od svojega zaupnika. »Naprej" prinaša odlomek tega pisma, ki se glasi: »Opozarjamo končno, da bo naša stranka (demokratska) najbrže pri predstoječih volitvah nastopila skupno t. j. z enotno kandidatno listo s Samostojno kmetsko stranko in eventualno tudi z nar. socijalisti. Treba je torej, da stopite nemudoma v zvezo z zaupniki navedenih strank. Narodni pozdrav. Okrožna organizacija jugoslovanske demokratske stranke za celjsko okrožje v Celju. Vekoslav Spinoler 1. r." K temu piše »Naprej": »Pismo je sicer pisal tajnik krajevne liberalne organizacije, toda če bi ne bilo med njimi nikakoršnega dogovora, bi se ne drznil s tako odločnostjo zago valjati skupnega nastopa liberalcev, Samostojne kmetske stranke in nar. socijalistov." S tem napadom je- stopil »Naprej" v vrsto »Večernega lista" in »Rdečega Praporja". »Naprej* dobro ve, da ima nav. soc. stranka z demokratsko stranko ravnotako malo stika kot s klerikalno ali komunistično stranko. — »Naprej" dobro ve, da o kakšni koaliciji ne more biti govora in »Naprej" tudi dobro ve, da bo nar. soc. stranka pri volitvah v konstituanto nastopila popolnoma samostojno. Če govore demokrati o kakšni volilni koaliciji s NSS, so to le njihove pobožne želje, ker vedo, da sami pri volitvah ne bodo j udeleže. — Načelstvo &SS sklicuje izreden zbor zaupnikov, ki sc bo vršil v nedeljo 17. oktobra t. 1. v dvorani mestnega magistrata ljubljanskega točno ob 10. uri dopoldne. Dnevni red: 1. Poročilo predsedstva. 2. Poročilo odsekov. 3. Poročilo delegatov. 4. Določitev kandidatov. 5. Sprememba organizacijskega reda. 6. Slučajnosti. — Tovariši! To zborovanje je odločilne važnosti za naš nastop ob volitvah in za nadaljni razvoj stranke. Poživljamo vse krajevne organizacije, da pošljejo na vsakih 50 članov po enega zaupnika. Organizacije, ki nimajo 50 Članov, imajo ravnotako dolžnost in pravico poslati na zborovanje svojega zaupnika. Dolžnost vseh zaupnikov je, da prouče vprašanja dnevnega reda in se zborovanja sigurno uspeli. Namen naredbe je jasen. Volilen manever, s katerim se hoče diskreditirati mlado nar. soc. stranko med delavskim ljudstvom, ker toliko logike »Napreju" še pripisujemo, da bi sicer v citiranem pismu ne našel nič dru-zega, kot mi: pobožno željo. Nismo hoteli zanesti boja v proletarske vrste. Če pa nam ga vsiljujete, ga sprejmemo. Ne bomo se borili proti vam z lažjo in intrigami, blatenjem in natolcevanjem, borili se bomo proti vam z odkrivanjem resnice in resničnim delom za naše delavsko ljudstvo. In to delavsko ljudstvo bo samo kmalu izprevidilo, kje je čistost in resnica in kje laž in demagogija. Načelstvo nar. soc. stranke ponovno izjavlja: Narodno-socijalistična stranka ne bo sklepala nikakih kompromisov in bo pri volitvah v konstituanto nastopila s samostojno kandidatno listo. Kdor trosi drugačne vesti, laže. Mi danes opozarjamo vse delavstvo, uradništvo, učiteljstvo in kmete na podel način boja, s katerim hoče soc. demokratska stranka p.'prečiti razširjenje narodno-socijalistične ideje med delavskim ljudstvom. Načelstvo narodno-socijal. stranke. — Sestanek državnih nasfav-ijencev v Mariboru, somišljenikov NSS, se bo vršil v pondeljek 4. oktobra ob 8. uri zvečer v Narodnem domu. Tovariši, udeležite se sestanka polnoštevilno, ker je dnevni red za nas največjega pomena. — Krajevna organizacija NSS v Ptuju sklicuje za nedeljo 3. oktobra javen shod, ki sc bo vršil v pritličju Narodnega doma ob pol 10. dopoldne. Dnevni red: 1. Poročilo krajevne organizacijo. 2. Politični položaj (poroča tov. Vojska iz Ljubljane). 3. Slučajnosti. — Tovariši udeležite sc tega shoda polnoštevilno. Važno za volitve v konstituanto. — Dar „Novi Pravdi44. Za tiskovni sklad »Nove Pravde" je daroval g. Anton Gorše v Gor. Radgoni K 20‘—. Hvala! Pesneraajte! — Nove uradniško doklade. 29. septembra je bila -podpisana naredba ministrskega sveta, ki urejuje nove dra-ginjske doklade državnih nameščencev. Aktivni državni nameščenci bodo odslej prejemali nameste draginjskih doklud dnevnice in sicer: vštevši do 3.400 K letne plače dnevno po 68 K, od 3.400 K -do 4.800 K po 72 K, od 4 800 K do 6.400 po 76 K, od 6.400 do 8.000 K po 84 K, od 8.000 do 10.000 po 88 K, od 10.000 K do 16.000 K po 100 K, od 16.000 K do 18.000 K po 120 K. V letno plačo ni vračunana stanariua. Duhovniki v vseh krajih prejemajo še nadalje dosedanje doklade. Le nekateri pravoslavni učeniki, ter katoliški duhovniki v senjsko-modrnški in v dalmatinskih ter hercegovskih škofijah bodo prejemali dnevno po 48 kron. Vsi nameščenci imajo pravico do družinske doklade po 12 kron na dan za vsakega člana družine, ki nima lastnega imetja ali dohodkov. To doklado dobivajo za ženo, otroke, deda, babice, očeta, mater, brate in sestre. Vpokojcucem in vpo-kojenkam se dosedanja osebna doklada zviša na 12 kron na dan za vsakega člana, kakor to velja za aktivne. Tudi sirote brez očeta in matere bodo dobivale doklade po 12 kron na dan. Ban hrvatski bo imel kot osebno dra-ginjsko doklado dnevno po 100 dinarjev, predsedniki ostalih pokrajinskih vlad pa po 80 dinarjev ter dodatek za družiuo, kakor pristoje ostalim državnim nameščencem v dotični pokrajini. Ta nova naredba stopi v veljavo dno 1. oktobra 1920. Nove doklade po tej naredbi sc bodo izplačevale, čim bo ta naredba, ki se istočasno odpošlje po pošti, priobčena oblastem pismeno in evtenso. Dopisi. Iz Jojienic se v zadnjem času ne sliši ničesar več, vse je nekako zaspalo. Ker se nikdo ne oglasi, hočemo mi orisati zadevo, ki povzročuje danes opravičeno marsikomu veliko skrbi. Višja šolska oblast je dovolila za Jesenice in okolico meščansko šolo, v kateri naj bi se počel pouk, kakor se je tudi javno razglasilo, z početkom šolskega leta 1920/21. Nastanitev te šole se je zagotovila v nekdanji nemški šoli na Savi. Imenovane so že učne moči, med temi tudi ravnatelj, vendar pa se pouk nikakor noče začeti. Kaj je temu krivo, nam v podrobnosti ni znano, vemo pa, da se občina Jesenice in njeni funkcijonarji za to zadevo eminentne važnosti kaj malo ali celo nič ne brigajo. Stariši so se zanesli na lepe obljube in sedaj ne vedo kam s otroci. Gospodje v gerentskem svetu, ako mislite, da se sicer revno, vendar pa zavedno delavstvo za izobrazbo svojih otrok tudi tako malo, briga, kakor vi, se motite. Mi kruhoborci, ki si zaslužimo vsakdanji kruh s trdimi žulji, ne moremo dajati našim hčeram na tisoče dote, kakor razni jeseniški magnati. Pač pa je naša srčna želja, pomagati naši deci do primerne izobrazbe, ki naj ji nudi boljšo prihodnjost, kakor jo imamo mi. Upamo, da ta poziv ne bo brez uspeha in da poklicani faktorji ukrenejo nemudoma vse potrebno, da se prične čimpreje redni pouk na omenjenem zavodu. Iz Zajrorja ob Snvf. Klerikalna buržuazija in njeni priveski sumljivega značaja denuncirajo ljudi siromake, ki so naprednega mišljenja, prav po šušterciansko; pa saj je znan pregovor, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Za take in jednake zasluge bode postal g. kaplan Kos župnik in njegov oproda Praznik pa revizor užltnine. Sramotno je za nekatere ugledne zagorske rodbine, da paktirajo in podpirajo pristaše te stranke, katera je storila našemu naprednemu ljudstvu v bivši Avstriji toliko gorja. Gospod obratovodja Hynek naj gre s svjjo surovostjo med svoje brate Cehe, da ga bodo naučili olike in kako da se mora postopati danes s slovenskimi delavci in njih zastopniki. Nismo več v Avstriji! Celj<*. Pohujšanje v dolini Št. Miklavški. Če čitamo napredno narodne liste' raznih demokratov jun-kerjev — kako isti obsojajo švabča-renje nižjih slojev — se mora človek prijeti za glavo — da ti pisači nečejo v lastnih vrstah pomesti z velikansko metlo. Proti nemškutarenju nezavednih ljudi se divja na vse mogoče načine, med tem ko šefi teh listov sami niso nič boljši, ampak veliko slabši in kažejo pri vsaki priliki zaničevanje lastnega materinega jezika. Da je to istina, je "dokazal že v več slučajih naš celjski, dični in sladki gospod dr. Ernest K . . katerega se čuje z njegovo „pretnilost-!jivo“ gospo, ne samo doma, ampak večinoma, če nastopa neoficijelno, govoriti v blaženi nemščini. Ce bi se to dodajalo mogoče kje na Polulali, bi se še dalo prenesti, nikakor pa no v širši javnosti, kjer ga slišijo razni ljudje in brijejo potem norce iz narodne zavednosti naših takozvar.ih »najboljših ljudiu. Kajne liberalna gospoda, za kmeta je dobro, da zna samo slovenski, za vas pa je „gučenjeu priprostih„ zu gemein“. Dejanj zahtevamo od vas ob vsaki priliki, ne samo besed takrat, ko vodite ljudi za nos. Tudi pri naših zavednih trgovcih najdeš slično elito. V hotelu,Union* (prejšnji Deutsches Haus) se nah aja soba velegermanskih generali-tet, zavetišče celjske nemškutarske klike — kjer vidiš po stenah vsakovrstne slike, nemških vojaških mogotcev in pozo-rišč „aus deutscher Zeit“, med temi tudi Hindenburga. Prav srečno se morajo počutiti celjski slovenski trgovci pod vzvišenimi pogledi nemškega „ima-govalcau, pod katerim se senčijo ti gospodje na svojih sestankih in to v prostorih, ka ere ima v najemu — Srb. Slava takšnim pristašem JDS — zavednim narodnjakom — lastnih žepov! Pozor uradništvo! Usojamo si vprašati Osrednje društvo v Ljubljani, koliko časa bo še komandira! v odboru ullrapatrijot, rešitelj domovine ter bodoči narodni predstavnik uradnikov na demokratičnem programu — koritar JDSarjev gospod Kremen? Vsi za njim — in javnemu nameščencu bo zasijala zora žepnega in želodčnega praznostanja revežev in pokornih vladnih cuckov. O nostra culpal Več ,-rad-nikov. Iz Sevalce. V zadnji številki „N. P.“ smo poročali o stanovanjski mi-zeriji in nje vzrokih tu v Sevnici. Izvedeli smo, da pov. za soc. skrb v Ljubljani po občini predlagane stanovanjske komisije ni potrdilo z motivacijo, da zamore občina z ozirom na njeno velikost vse stanovanjske zadeve rešiti v lastnem delokrogu in po lastni inicijativi. Radovedni smo, kako bode občina to „delo“ opravila, ker ga je precej in zelo nujnega; hočemo posvetiti tej stvari vso pažnjo, ter bomo neizprosno ožigosali vsako pristranost in krivico, ki bi jo trpele posamezne stranke ; stanovanj je namreč v Sevnici dovelj — samo najti se jih noče. Vsiljivim tujcem se pa naj prihod in naseljevanje tukaj krat-komalo prepove. — Korajžno na delo vsi gg. občinski svetniki — zima je pred durmi! Sijajne plače. Nedavno tega se je v javnem lokalu — kavarna Kovač — razburil vojni dobičkar Karl Cimperšek v skrajno žaljivih besedah nad visokimi plačami uradnikov, ki jih jc po časopisih že cel mesec vse polno, a uradniki jih ne čutimo prav nič. Ker je mizerija uradniškega stanu splošno znana, še bolj znano pa pošteno pridobljeno bogatstvo vojnih korifej a la Cimperšek — zato se vzdržujemo za enkrat vsake kritike tega žaljenja ter le konštatiramo to dejstvo. Sodi naj javnost. Ptuj. Koroški dan v Ptuju. Kakor v vsej Jugoslaviji, tako se je tudi v Ptuju priredil »Koroški dan“. Točno cb 9 uri je prikorakala mestna godba pred mestno hišo, kjer je dr. Šalamun zbranim v toplih, a žal za te, bili so večinoma sami kmetje, malo previsokih besedah očrtal borbo na Koroškem ter pomen 26./IX. Po končanem govoru je zaigrala godba „Lepa naša domovina". Koroški dan! Kako je zapeklo onega okolo srca, ki je z dušo in s telom Jugoslovan, ob mučni tišini koncem govora. Gospoda! Premalo je navduševati se ob okroglih mizah pri čaši piva ali vina za našo lepo domovino. Inteligent, vsaj upamo, da ve, kaj mu je sveta dolžnost v teh preresnih časih. Kje pa ostaja narod? Kdo ga poučuje, kdo ga krepi v tej strašni borbi za obstanek ? Morda oni, katerim je danes žep in želodec prvi bog, a druzega za nje „netna“ ? Zakaj je narod brezbrižen proti vsemu kar je narodno? Ali ste že bili med na rodom, ali ste se uverili, kakšno je razpoloženje med narodom? Rudečica sramu naj nas oblije, ker vsi s!:upaj nismo storili svoje dolžnosti. — Nem-čurski trgovci v Ptuju žive od naših žuljev, žive v Jugoslaviji a so vse drugo kot jugoslovanski državljani, ker drugače bi se bili gotovo odzvali „Ko roškemu dnevu“. Seveda so tudi častne izjeme. Imena onih, ki hočejo živeti v naši državi, pa nočejo izvrševati državljanskih dolžnosti, prihodnjič obja-še več jako žalostnih pojavov. Ko je godba svirala „Lepa naša domovina", si videl same pokrite glave in v začetku le enega stražnika, ki je z roko ob čepici stal pozor. Še le proti koncu so se še nekateri drugi spomnili, kaj se spodobi. Vzgoje, vzgoje in zopet vzgoje! Šola in cerkev: mea culpa! 26./IX. je bil Sokolski dan za Koroško. V Ptuju pa nismo videli razven 3, 4. Sokolic in enega Sokola. Naj zadostuje ! Kako smo kratkovidni. Vsakdo izmed nas se še spominja 13. septembra 1908. leta. Takrat so bili fakinski nemčurski napadi na C. M. skupščinarje v Ptuju povod krvavim septemberskim dogodom v Ljubljani. Glavni kolovodje ptujske fakinaže, ki je dobila ojačenja il Maribora, Celja in Gradca, so se rekrutirali iz nemških visokošolcev. To je bilo leta 1908! Med tem letom in danes pa leži svetovna vojna z vsemi svojimi grozotami z gigantsko borbo Germanstva s Slovanstvom. Mmnogo nadebudnih nem-čurskih visokošolcev je v tem času dovršilo svoje študije, ter so zasedli več ali manj važna mesta v državni upravi. Te dni se je vrnil eden izmed glavnih kolovodij tolovajstev 1. 1908. bivši profesor na ptuski gimnaziji R. Bratanitsch iz ruskega vjetništva. Po mestu se širijo govorice, da je bil pri gimnazijskem ravnatelju V. ter prosil službe. Ravnatelj pa ga ie baje po-troštal, da se skoro in lahko priuči slovenščini, ker je bil v Rusiji. Nimamo nič proti temu, če dobe taki ljudje svoj kruh pri nas; pač pa protestiramo najodločneje proti temu, da se take ljudi namešča v obmejnih krajih. Proč- z njimi v Ljubljano, Kranj, Novomesto med naš zaveden narod. Tam bodo imeli kruh brez škode za nas in državo. Prva jugoslovanska to-vrna za čevlje na Bregu pri Ptuju, ki se v kratkem prekrsti v „Petovia“, ker je pod prvim imenom preveč izpostavljena zasmehovanju celega okraja, je naročila več sto delavcev iz avstrijske republike, kljub temu da je tukaj dovolj strokovnjakov in delavnih moči, ki si morajo iti drugam iskat zaslužka. Judi in Nemci naj živijo in služijo v Jugoslaviji, to je njih parola, katero prote-žirajo tudi različni ptujski kapitalisti, ki hočejo veljati za narodnjake. Žid Ettinger in njegovi obrezani in krščeni sodrugi z raznimi doktorskimi titelni letajo po Ptuju, da bi dobili stanovanja za te novo sem došle judovske krivonose. Hodijo od hiše do hiše in vsakemu najemodajalcu obljubljajo nad dvakratno najemnino, samo da se jim odda prostor. Plačajo, kolikor se zahteva. Za sobo, za katero plača sedanja stranka 80 K, ponudijo 200 K, za 60 K ponudijo 150 K. Posledica tega je, da so se začele najemnine višati in stanovanja odpovedovati, ker reveži, večinoma uradniki, ne morejo toliko plačevati kot židi, ki z našimi žulji delajo nad 500% dobičke. Pri tem se ne ozirajo prav nič na sklepe in odredbe stanovanjske komisije, ka tera menda niti ne ve, kaj se vse do-vimo, da se bo slovenska publika vedela po tem ravnati. Opazili smo pa gaja s stanovanji, katera bi morala imeti v evidenci. Ali i ni a j o mogoče tudi tukaj židje glavno besedo? Judo-slovansko podjetje naj preskrbi svojim delavcem lastna stanovanja, za kar naj se jim zaukaže zidati lastne delavske hiše in ob enem naj se prepove invazija tujega židovskega in nemškega delavskega materijala, katerega je že preveč tukaj, tako da ima s pomočjo raznih advokatov, ki se ž njimi družijo in ki delajo na narodov račun dobre „kšefte“, že vso moč v svojih rokah. Deželna vlada naj pokaže svojo moč in naj tudi tukaj zaukaže miljo-narjem, da zidajo, če ne se bode v kratkem zgodilo, da bodo različni pritepenci imeli pokupljene vse lepše hiše in palače, a naše ljudstvo, posebno uradništvo bode moralo, odvisno od milosti židov, stanovati po kakih brlogih. Bodimo brezobzirni in neizprosni v boju proti Židom in vsem tistim, ki se z njimi družijo, in naj si vsak zapomni in dosledno izvaja tisti nemški pregovor: Affen, Pf.iffen, Fiederm&use, Juden, Rntteti, vveisse L&use, Nelimen diese uberhand, Ist kein Gluck im ganzen Land. Za zdravstvene razmere v Ptuju se prav nobeden ne briga. Bolnico sicer imamo, ali v njej nobenega operacijskega orodja, tako da se mora bolnike za vsako majhno operacijo pošiljati v Maribor. Če je takojšnja pomoč in operacija potrebna, se ne more izvršiti in se mora pustiti, da bolnik v miru ‘božjem umre, kakor se je že v par slučajih zgodilo. Ravno tako ni preskrbljeno z pitno vodo. V vodnjakih, ki so v Ptuju, je voda le v nekaterih zdrava in pitna, v vse druge priteka voda pod zemljo iz Drave. Da bi se tudi v tem oziru kaj ukrenilo, to ne pade v glave prebrisanih mestnih očetov. Če bi kanalizacija tekla po zraku, da bi jo vsak videl, bi jo bil dal Ornik že zdavnaj napraviti, seveda bi moralo biti na vsaki cevi napisano njegovo ime. — Za odvajanje fekalij mora potrošiti občina nad 100 tišoč kron letno, tako da bi se v desetih letih popolnoma plačali vsi stroški kanalizacije, vrh tega pa bi si prihranili tisti smrad, ki se razširja po ulicah ob priliki odvažanja. Mogoče se zganete, ko izbruhne kaka kužna bolezen! Kapetan-sladščičar. — Nedavno sem čital ta naslov v Vašem cenjenem listu. Pri tej priliki sem se nehote spomnil zanimive zgodbice, ki daje živo sliko karakterja sedanjega slaščičarja — bivšega avstrijskega kapetana — in izpolnjuje notico v Vašem listu. Čuditi se je samo, da je imel dotičnik toliko vpliva na merodajno oblast, da mu je dovolila izvrševanje obrti od katere kapetan pojma ne more imeti, še večje graje je pa vredno, če izvršuje obrt pod imenom prejšnjega lastnika, ker je ta že davno v Nemški Avstriji. Hvalevredno od oblasti, če gre domačinu-narodnjaku na roko in mu pomaga, da pride do kruha, ne more se pa odobravati preveč kulantno postopanje z ljudmi, ki so po potrebi danes Slovani jutri zopet Nemci in to samo zaradi tega, da dosežejo svoj cilj in jim pri tem pomagajo obe narodnosti. Slučaj, ki se priporoča za beležko je sledeči: Po prevratu je prišel kapetan' — sedaj slaščičar — v Ptuj, kjer je hotel kupiti nekaj večjega, posestvo ali slično. Slučajno je bil prodajalec Slovenec, kateremu se je prvi predstavil kot Če-hoslovak — rekel je, da je stari ptuj-čan, je pa iz ljubezni do svoje soproge — vsa čast njej, zavedni Čehinji — postal Čehoslovak in izrazil je upanje, da se mu kot takemu ne bo delalo preveč težkega stališča pri pogajanju. Kmalu na to je šel v tukajšni — žalibog še danes — nemški denarni zavod, kjer se je ravnatelju tega, kot „ stari ptujski Nemec" predstavil in se tudi tukaj priporočal, da mu bode ta zavod vendar šel na roko kot staremu ptujskemu Nemcu. Torej sedaj Slovan, če treba pa za pol ure Nemec makar tudi Kitajec, res slab vzor bivšega Avstrijskega oficirja. Dva mlada oficirčka — po Ptuju vedno nemško govorita in se družita samo z nemškimi, ne prav na dobrem glasu stoječimi elementi. Celo naša uniforma jim kaj preveč ne ugaja, zato imata še vedno kape po avstro-ogrskem modelu, da jih vsaj nekaj spominja na blaženo mater Avstro-ogrsko, ki je enemu teh rodila očeta, ki je bil znani hrvatski ban Čuvaj, drugemu pa je bila zaščitnica judov. Menda se jih bode podučilo, kakšne dolžnosti ima jugoslovanski častniki Izdaja konzorcij „Nove Pravde". Odgovorni urednik: H. Sever. Tiska Zvezna tiskarna v Ljubljani. Somišljeniki! Tovariši! V kratkem bodo v občinskih pisarnah stavljeni volilni imeniki na vpogled občinstvu. Prepričajte se takoj, če ste vi in tovariši pravilno i pisani v vollni imenik in če ni v volilnem imeniku napak V slučaju, da niste vi ali kok naš somišljenik pravilno vpisani v volilni imenik, reklamirajte t^koj v občinskem uradu. Volilni imeniki bodo občinstvu dostopni le 8 dni, $atj ne odlašojte. Za eventualno potrebne nasvete se obrnite na naše organizacija Somišličnikif,5pn "i za nemščino in slovensko se pod O LvilU^ X CLJLIII I v/ ugodnimi pogoji takoj sprejme. d Obširne ponudbe s prepisi spri- čeval in z navedbo zahtevka plače’ je vposlati na Prvo Jugoslovansko tovarno za usnje in čevlje dd. na Bregu pri Ptuju. Cenjenemu občinstvu se priporoča Gosposka ulica, Maribor. Lastnik G. Valjak. Naznanjam cenjenemu občinstvu, da imam v zalogi vedno svežo svinjsko mast in debelo slanino. Leskovar Franjo gostilničar In mesar v Pragerskem. V nobeni hiši, kjer so otroci, ne sme manjkati Moj zverinjak knjižica našim malim za zabavo in pouk s 45 slikami in k temu spadajočim besedilom Cena 20 kron. Dobiva se v Ljubljani v Zvezni knjioarni, Marijin trs 8 Pirporočam slavnemu ob -čnstvu zalogo raanuf k-turo in vsakovrstnih v to strokospadajočih predmetov po najnižjih dnevnih cenah Rudolf ftlefergal trgovina, Koroška ul.l, Maribor. naročnikom! Pri naročanju pošiljajte upravnlštvu natančen naslov! Trgovina z usnjem in vsemi čevljarskimi potrebščinami Armin Ellinger Maribor, Kralja Petra trg 9. ~.^=3B£=S=== B?~:~=5E FU » rp | w-i | velika zaloga vsakovrstnih dvo-, JtJ /V 1 JLL koles, Šivalnih, strojev in poaa-.... pi i i nn mesnih delov. — Mehanična Ljubljana, Slifl Ufl STOL Zo delavnica Karlovška cesta 4.