LITIJA ★
24. 12. 1941
SI 1» I IM BI K 1985
SUMI K A 8
IZ DELA IZVRŠNEGA SVETA ™T>
* ............................ ....................................................    so volitve
V preteklem polletnem obdobju je izvršni svet uresničeval svoje temeljne funkcije s spremljanjem stanja v občini, z izvajanjem politike in izvrševanjem predpisov ter drugih splošnih aktov občinske skupščine kot tudi z usmerjanjem in usklajevanjem dela upravnih organov.
Glede na to, da se z letošnjim letom zaključuje tekoče srednjeročno obdobje, je izvršni svet del svojih aktivnosti usmeril v pripravo planskih dokumentov za naslednje srednjeročno in dolgoročno obdobje. Tako je občinski skupščini predlagal v sprejem najprej smernice za pripravo družbenega plana občine Litija za obdobje 19X5 — 1990 ter smernice za dolgoročni plan razvoja občine do leta 2000, potem pa šeosnutkateh dveh planskih aktov. Ker pa so smeri razvoja naše občine odvisne tudi od doseženih rezultatov v preteklosti, je treba ugotoviti trende razvoja v preteklem obdobju. Tako je za preteklo leto izvršni svet občinski skupščini predložil v obravnavo informacijo o uresničevanju resolucije, posebej pa še informacijo o poslovnem uspehu organizacij združenega dela v letu 1984. O tem, koliko smo preteklo leto razbremenili gospodarstvo na območju naše občine, so bili delegati seznanjeni s posebnim poročilom.
Posebne pozornosti izvršnega sveta pa je bilo seveda deležno izvajanje res-'ucije za tekoče leto.
Uspeh organizacij združenega dela je izvršni svet analiziral po končanem prvem tromesečju in z njim seznanil občinsko skupščino. Izgubo so prikazale tri organizacije združenega dela. V TOZD Gradmetal so izgubo po prvem tromesečju izkazali predvsem zaradi neugodnih vremenskih razmer v začetku leta, saj ni bilo mogoče izvajati gradbenih del v takšnem obsegu.
kot so planirali. Z večjo intenzivnostjo dela v rednem delovnem času in tudi z delom v podaljšanem delovnem času bodo do konca leta sanirali rdeče številke. V gostinskem podjetju Litija so bili zaradi prikazane izgube dolžni analizirati dejansko stanje ter sprejeti ukrepe za hitrejšo rast dohodka.
V KOP Komunala Litija je izguba nastala zaradi revalorizacije vrednosti osnovnih sredstev in povečane stopnje amortizacije, vzroke pa je iskati tudi v nerednem plačevanju obveznosti stanovalcev Rozmanovega trga za ogrevanje.
S povečanim obsegom dejavnosti za vzdrževanje in obnovo skupnih komunalnih naprav ter z ublažitvijo višjih amortizacijskih stopenj z dvigom cen komunalnih storitev bodo sanirali nastalo izgubo. V času od 1.4. 1985 do 12. 5. 1985 je delovna skupina izvršnega sveta obiskala vse organizacije združenega dela v občini.
Na teh obiskih je bilo ocenjeno gospodarjenje v prvih treh mesecih letošnjega leta tudi predvidevanje do konca leta, posebej pa so bile izpostavljene aktivnosti na področju planiranja za naslednje srednjeročno in dolgoročno obdobje.
Na področju kmetijstva je izvršni svet stanje analiziral za celotno srednjeročno obdobje z informacijo o razvoju kmetijstva v občini za obdobje 1981-1985 in na podlagi tega sklenil, da je v prihodnje treba več pozornosti posvetiti tržni pridelavi krompirja. Za prašičerejo so dobra podlaga za nad-
Končana akcija »Primskovo 85«
Na Primskovcm seje 8. septembra končala več kol dvomesečna delov na akcija pripadnikov naših oboroženih sil. Rezultati njihovega tlela so neprecenljive vrednosti, je bilo rečeno na zaključni slovesnosti, ki so se je poleg vojakov, krajanov in brigadirjev MDIJ Franc Rozman Slane udeležili tudi ugledni vojaški in družbenopolitični delavci.
O pomenu vodovoda in delu vojakov je spregovoril Ivan Vidgaj, v imenu občine Lilija pa se je enoti Milana .lankoviča zahvalil predsednik IS SO Litija Zvonimir Uric. Komandant polkovnik Šehovič je na slovesnosti za sodelovanje podelil priznanja občini Litija, osnovni šoli in I .ojzelu Drakslerju. Vojaki so bili namreč nastanjeni v osnovni šoli, kuhali in jedli pa so v gostilni na Kopačiji.
Po svečanosti je bil kulturni program, ki so ga izvedli vojaki, pionirji in domači, nastopili so tudi številni gostje, za ples pa je vse do druge ure zjutraj skrbel vokaln-oinstrumentalni ansambel vojašnice Ivan Cankar z Vrhnike. Prisotni so se od vojakov poslovili s ponosom in dostojanstvom, saj vedo, da so jim oni pomagali k hitrejšemu razvoju.
(Več o akciji preberite na 1. strani.)
Tekst in folo: Rudi Bregar
Šola se je pričela
2. septembra so znova oživele naše šole. Hodniki in učilnice so se napolnili z živžavom, potem pa seje oglasil šolski zvonec. Prvič po dveh mesecih in prvič za mnoge prvošolčke. ki so v spremstvu očkov in mamic posedli v šolske klopi. Da pa vse le ne bi bilo tako resno in uradno, so jim na šoli pripravili tudi presenečenje. Na litijski šoli so nadobudnim šolarjem člani lutkovne skupine iz Litije uprizorili lutkovno igrico Modna muha in pajek Tkalec, tovarišice pa so jim povedale, kako' bo teklo njihovo šolsko delo. Seveda niso pozabile opozoriti tudi na varno pot v šolo, člani narodne zaščite in milice pa so v teh pfvih dneh še posebej pazili na naše najmlajše.
.1. SLVL.IAK
aljnji razvoj novozgrajene prašičje farme, k razvoju živinoreje pa bo še doprinesla boljša organizacija veterinarske službe pri osemenjevanju. V februarju je izvršni svet sprejel program dela in koriščenja sredstev samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini za leto 1985 ter plan spomladanske setve 1985. Ob tem je naložil pristojnemu upravnemu organu nalogo, da se opravi uskladitev katastrskih podatkov z dejanskim stanjem zemljišč v naravi, saj številne opuščene in že poraščene površine štejemo za obdelovalne. Občinski skupščini je predlagal v sprejem odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda.
Z obravnavo družbenega dogovora o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v občini Litija v tekočem srednjeročnem obdobju je izvršni svet dobil vpogled v stanje malega gospodarstva in obrti. O stanju in razvitosti samostojnega osebnega dela pa je s posebno informacijo seznanil tudi delegate občinske skupščine.
V zvezi s tem je ugotovil, daje treba obrt v občini bolj povezati z. združenim delom v obliki kooperacijskega sodelovanja in s tem doseči polno zasedenost kapacitet, ki so na razpolago. V občini je razvita usnjarska industrija, zato bi bilo utemeljeno obrt razvijati tudi v to smer.
Za razvoj gostinstva in turizma je izvršni svet predlagal občinski sku-
pščini ukrepe za celovito gostinsko ponudbo v lokalih, gostinskemu podjetju Litija pa je predlagal, da oceni smotrnost povezave s TOZD GHT Ljubljana, saj le-ta doslej še ni prispevala k večji povezanosti s turistično-gostinskimi organizacijami izven občine.
Na predlog izvršnega sveta je občinska skupščina sprejela dopolnitve odloka o delovnem času in odloka o turistični taksi v občini.
Preteklo kurilno sezono je bil v Litiji posebno pereč problem ogrevanja stanovanjske soseske Rozmanov trg. Izvršni svet jeza rešitev tega problema predlagal ukrepe občinski skupščini, med drugim tudi odlok o komunalnih dejavnostih, s katerim je določena obvezna priključitev in uporaba centralnega sistema ogrevanja.
Minula kurilna sezona je namreč pokazala vse slabosti, ki jih prinaša stihijsko reševanje problema ogrevanja po načelu »znajdi se sam«.
Poleg zmanjšane varnosti bivanja v stanovanjih, ki ne izpolnjujejo pogojev za priključitev peči na trda goriva, je prišlo tudi do večje škode na ogrevalnem sistemu zaradi zmrzali in na stanovanjih zaradi vlage.
Stanovanja na Rozmanovem trgu so družbena lastnina, le-te pa ne smemo zavestno prepustiti propadanju. V skladu s svojimi pristojnostmi je izvršni svet sprejel ceno toplotnega ogrevanja v stanovanjski soseski Rozmanov trg, ter nove cene vodarine in stanarin. Na področju komunale je poleg tega občinski skupščini predlagal z odlokom ureditev čiščenja potokov in jarkov in odloka o gospodarjenju z javnimi potmi.
V okviru splošne porabe je občinska skupščina sprejela odlok o proračunu za leto 1985 ter paket odlokov s področja davkov v skladu z družbenim dogovorom o davčni politiki v letu 1985. S sredstvi rezervnega sklada proračuna je izvršni svet krajevnim skupnostim, ki so bile prizadete zaradi elementarnih nesreč, omogočil odpravo posledic na poškodovanih cestah in pri sanaciji pokopališč.
Področje družbenih dejavnosti je izvršni svet mesečno spremljal z analiziranjem gibanja mase bruto osebnih dohodkov delavcev po domicilnem principu in principu delovnega mesta.
Usklajevanje skupne porabe samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti je bilo v prvem polletju letošnjega leta še posebno pereče, predvsem zaradi slabega ekonomskega položaja izvajalcev. Osebni dohodki so pri izvajalcih v vzgojnoizobražcvalnih organizacijah v primerjavi z delavci v združenem delu z enako stopnjo zahtevane strokovne izobrazbe dejansko bili nesorazmerno nizki, pa tudi porast cen materialnih stroškov je zahtevala, da seje dvakrat pristopilo k usklajevanju prispevnih stopenj.
Izvršni svet je bil aktiven pri pripravah za uvedbo IV. občinskega samoprispevka. Pri tej in tudi drugih nalogah je sodeloval z družbenopolitičnimi organizacijami v občini.
Na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite je izvršni svet tekoče opravil vse naloge.
sekretar Izvršnega sveta MIRO BRLGAR
Zaključne slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnega življenja
Pričeli dela na razširitvi ožine
Rosana, Danica in Robert, člani LILU, uprizarjajo lutkovno igrico za nadobudne prvošolčke (Foto: M. Malenšek)
Verjetno ni potrebno poudarjati, kakšno oviro in nevarnost za udeležence v cestnem prometu predstavlja ožina na cesti Ljubljana — Litija v Strmolah.
Frekvenca prometa je sorazmerno velika, z modernizacijo cestne povezave Zagorje — Trbovlje pa se je promet na tej cesti še bistveno povečal.
Širina cestnega odsekaje le 3 — 4 m. zato tti poteka le enosmerni promet, ki povzroča vse pogostejše nesreče, zaradi katerih prihaja do večje materialne škode in hujših telesnih poškodb.
Vse večje poškodbe na cesti v tej ožini zaradi preobremenjenosti in rušenja opornega zidu ob reki Savi ogrožajo ves promet in je nevarnost tudi za železniško progo na tem območju. To je vplivalo na pospešene aktivnosti za rekonstrukcijo tega cestnega odseka.
Investitor del Samoupravna cestna skupnost Slovenije je dela zaupala DO Slovenija ceste Tehnika Ljubljana. Izvajalec je pričel z izvajanjem pripravljalnih del, za katera ja pridobil poleg lokacijskega tudi ustrezno dovoljenje.
Razširitev ceste bo posegla v strugo reke Save, s tem da se doseže širina 6,60 m in hodnik za pešce širine 1.60 m upornem zidu železniške proge).
Rekonstrukcija omenjenega cestnega odseka bo izvedena v dolžini 450 m, cestni odsek pa nivojsko dvignjen za 0,50 m.
Glede na obseg del in pogoje dela ter zagotavljanja finančnih sredstev za posamezne faze dela je pričakovati, da bo izvajalec z deli končal spomladi 1986. leta.
V času gradnje bo promet še dodatno oviran, vendar bo varnost udeležencev v prometu zagotovljena z namestitvijo semaforov.
Razširitev ožine bo omogočila nemoten promet v tem delu ceste, ta pa bo terjal tudi čimprejšnjo rekonstrukcijo ostalega dela ceste od Ribč do Lilije. S tem bodo ustvarjeni pogoji tudi za promet s težjimi motornimi vozili, saj sedanje omejitve negativno vplivajo na poslovanje in razvoj gospodarstva v tem delu Slovenije.
Rekonstrukcija ceste Ribče — Litija je kot naloga opredeljena v planskih dokumentih za obdobje 1986-1990. OBČINSKI KOMITF ZA PLANIRANJE
IN DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ
Sredi maja prihodnjega leta se bodo s konstituiranjem zvezne skupščine v novi sestavi končale volitve delegacij vseh samoupravnih organizacij in skupnosti ter delegatov skupščin vseh družbenopolitičnih skupnosti, dre za četrte delegatske volitve, katerih priprave potekajo v zaostrenih gospodarskih in družbenih razmerah. Razmere še posebej terjajo večjo demokratizacijo kadrovske politike, katere končni cilj je uresničevanje zahteve, da delegatska mesta in funkcije prevzemajo tisti, ki jim ljudje najbolj zaupajo. Te zahteve se vse bolj zavedajo tudi delovni ljudje in občani v naši občini. Ti so v prvem krogu razprav o tej problematiki izpostavljali zahtevo, da je potrebno najbolj odgovorne naloge v občini zaupati sposobnim ljudem, ki so se pripravljeni žrtvovati za hitrejši razvoj naše skupnosti.
Same priprave na volitve potekajo v treh zaključenih, med seboj enakovrednih postopkih. Trenutno smo v občini zaključili drugi del prvega postopka — to je drugi krog evidentiranja. V tem času so delovni ljudje in občani preko hišnih svetov, društev, samoupravnih organov in organov družbenopolitičnih organizacij predlagali 1.977 kandidatov za opravljanje delegatskih dolžnosti. Predlagali so tudi 286 kandidatov za opravljanje odgovornih dolžnosti v občinskem skupščinskem sistemu, med katerimi je 47 kandidatov predlaganih dvakrat ali celo večkrat.
To so številke, s katerimi smo na prvi pogled lahko zadovoljni. Žal pa moramo ugotoviti, da se predlaganja kandidatov še vedno niso lotili v vseh temeljnih sredinah. To nalogo je potrebno opraviti v tretjem delu evidentiranja, saj je potrebno vsem delovnim ljudem in občanom v občini omogočiti aktivno sodelovanje v vseh fazah volilnega postopka. Ta pa predvideva predlaganje, izbiranje in potrjevanje tistih, ki bodo v našem imenu upravljali z našo družbenopolitično skupnostjo.
Ne moremo biti zadovoljni tudi s predlaganjem kandidatov za opravljanje odgovornih dolžnosti v širših družbenopolitičnih skupnostih. Tako smo v občini do sedaj predlagali le enega kandidata za opravljanje odgovorne delegatske dolžnosti na nivoju federacije. Tej nalogi bo potrebno v naših pripravah na uspešno izvedbo volitev posvetiti še posebno pozornost. Saj imamo tako v občini kot republiki veliko sposobnih ljudi, ki so pripravljeni prevzeti tudi te naloge.
To je tudi čas, ko je potrebno analizirati in oceniti delovanje delegatov in delegatskega sistema v dosedanjem mandatnem obdobju. Posebej moramo biti pozorni na slabosti, ki nam v praksi slabijo njegovo uspešnost in učinkovitost. Z ustreznimi organizacijskimi ukrepi moramo delegatom in njihovim funkcionarjem v prihodnjem mandatu omogočiti kar najboljše pogoje za uspešno delo. To pa pomeni, da bomo morali v jesenskih mesecih na sejah vseh samoupravnih, družbenih in političnih organov temeljito pretehtati nadaljnjo organiziranost delegatskega in skupščinskega sistema v naši občini.
Alojz Urbič
Zastojev in nevarnih, tesnih srečevanj poslej ne bo več (Foto: GOj
NACRTI
občine Litija za obdobje 1986—1990
V julijski številki smo vam, spoštovani bralci, predstavili prvi del gradiva o načrtih občine Litija za obdobje 1986 — 1990, danes objavljamo drugi del.
GOZDARSTVO
Pri gospodarjenju z gozdovi bomo skrbeli za izboljšanje kakovosti sestojev in v mejah rentabilnosti za večje lesne zaloge ter za večjo donosnost.
Gozdno gospodarstvo (TOZD Gozdni obrat Litija, TOK Gozdarstvo Zagorje, TOZD Gozdarstvo Radeče in TOK Gozdarstvo Radeče) bo vzdrževalo obstoječo mrežo gozdnih in prometnih poti in s tem doseglo racionalnejše vkjučevanje vseh obstoječih potencialov v gozdno proizvodnjo.
UREJANJE PROSTORA
Gospodarjenje s prostorom se bo odvijalo v okviru sprejetega prostorskega plana. V skladu s pozitivno zakonodajo se bo ustrezno organizirala urbanistična služba, ki bo spremljala prostorske dokumente.
Izjemna pozornost pa bo namenjena tudi urejanju starega dela mesta Litije in varovanju krajine.
VARSTVO OKOLJA
Za varstvo okolja bo izredno pomembna izgradnja centralne čistilne naprave za mesto Litija, vendar jo zaradi možnosti ne bo mogoče realizirati v srednjeročnem obdobju 1986-1990. Izvedene pa bodo vse priprave in realizirana tudi prva laza pre-dčiščenja industrijskih odplak pri IUV, TOZD Usnjarna Šmartno.
Druga pomembna naloga pa je izgradnja centralnedeponije komunalnih odpadkov za mesto Litija in Šmartno ter ureditev deponij za komunalneod-padke na območjih posameznih krajevnih skupnosti.
Sedanje stanje na tem področju je izredno slabo.
V okviru nalog na področju varstva okolja pa bo posebna skrb namenjena tudi varstvenim conam lokalnih vodnih virov in urejanju ter obnovi zelenih površin.
KOMUNALNO GOSPODARSTVO VODOVOD
Da se izboljša vOdooskrba in zavarujejo vodni viri, bodo urejena zajetja, zgrajeni vodohrami in zgrajeno ter obnovljeno vodovodno omrežje na območju posameznih krajevnih skupnosti, kjer vodooskrba ni primerno urejena.
Večje aktivnosti na tem področju bodo potekale v Litiji in Šmartnem z. izgradnjo dveh vodohramov (Si-tarjevec, Svibno), povezavnega cevovoda in obnovo dela dotrajanega vodovodnega omrežja. Na območju KS Ribče se bo z ureditvijo zajetij in izgradnjo vodohramov zagotovila kvalitetna vodooskrba. V KS Gabrov-ka, Vače, Sava, Polšnik, Kostrevnica, Vintarjevec, Jablaniška dolina kot tudi v ostalih bodo izvedena pomembna dela na tem področju.
POKOPALIŠČA
V srednjeročnem obdobju 1986 — 1990 bo izvedena razširitev pokopališča v Šmartnem za potrebe Šmartne-ga in Litije. Ob pokopališču v Litiji pa bodo opravljene vse priprave za ureditev žarnega pokopališča.
Urejanje pokopališč in razširitev leteli pa bo pomembna naloga tudi v nekaterih KS izven mestnega območja. Aktivnosti načrtujejo v KS Sava, Ho-tič, Kostrevnica. Kresnice, Primskovo, Polšnik in Velika Štanga.
CESTNO GOSPODARSTVO
Upravljanje kategoriziranih eest — regionalnih in lokalnih — je na območju občine Litija »zaupano« Cestnemu podjetju Ljubljana, TOZD Vzdrževanje, Terenski obrat Litija. Stanje cest je izredno slabo in je zavora tako za razvoj gospodarstva kot družbenih dejavnosti, saj ogroža varnost udeležencev v cestnem prometu. Iz teh
Kdo je oproščen plačevanja samoprispevka?
Ob enakih pogojih imajo občani enake obveznosti glede plačevanja samoprispevka. Ekonomsko najšibkeje kategorije občanov so že s samim zakonom oproščene plačevanja samoprispevka, tako da se samoprispevek ne plačuje od prejemkov iz socialnovarstvenih pomoči, invalidnine, pokojnine z varstvenim dodatkom, štipendij učencev in študentov ter od nagrad, kijih prejemajo študenti in učenci na poizkusnem delu oziroma delovni praksi. S spremembami in dopolnitvami zakona o samoprispevku (Ur. I. SRS, štev. 25/85) seje k rog oprostitev razširil še na priznavalnine, druge prejemke po predpisih o vojaških in civilnih invalidih vojne, denarna nadomestila za telesno okvaro, dodatek za pomoč in postrežbo, pokojnine, kine presegajo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, starostne pokojnine, priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, ter na osebni dohodek, ki ne presega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z, zakonom. Čeprav so te spremembe in dopolnitve stopile v veljavo šele 20. julija 1985, veljajo tudi za zavezance IV. občinskega samoprispevka v Litiji, saj se uporabljajo tudi za izvrševanje aktov o uvedbi samoprispevka, ki'so bili izdani pred uveljavitvijo tega zakona.
Poleg oprostitev, ki izhajajo iz. samega zakona o samoprispevku, pa odlok o uvedbi samoprispevka v občini Litija določa še druge oprostitve. Tako so plačevanja občinskega samoprispevka oproščeni delovni ljudje in občani, katerih mesečni prejemki, preračunani na družinskega člana, ne presegajo 60% povprečnega čistega osebnega dohodka delavca v SRS Sloveniji v preteklem letu. Oprostitve pa so deležni tudi zavezanci davka od kmetijstva, katerih katastrski dohodek ne presega 2.050 din. Navedene oprostitve upoštevajo izplačevalci osebnih dohodkov, pokojnin in drugih prejemkov že na podlagi samega zakona oziroma občinskega odloka. Le oprostitev plačevanja samoprispevka, tistih zavezancev, katerih mesečni prejemki, preračunani na družinskega člana, ne presegajo 60% povprečnega čistega osebnega dohodka delavca v SR Sloveniji v preteklem letu, zahteva poseben postopek. To pa zato, ker izplačevalci osebnih dohodkov in drugih prejemkov, kot tudi uprava za družbene prihodke, nimajo na razpolago dovolj podatkov o vseh prejemkih posameznega zavarovanca, da bi lahko vsak mesec sproti pri obračunavanju in odtegovanju samoprispevka ugotovili, ali mesečni prejemki zavezanca, preračunani na družinskega člana, presegajo z odlokom določeni znesek ali ne. Skratka, potrebno je ugotavljati višino prejemkov zavezancev še iz ostalih virov. Ob upoštevanju vseh prejemkov šele lahko pridemo do realnega dohodka na družinskega člana in se s tem čimbolj približamo uvodoma citiranemu načelu o enakih obveznostih ob enakih pogojih pri plačevanju samoprispevka.
Skupščina občinske izobraževalne skupnosti je sprejela Navodilo o načinu uveljavljanja oprostitev plačevanja občinskega samoprispevka. V skladu s tem navodilom delovni ljudje in občani vlagajo zahtevke za oprostitev plačila samoprispevka na Centru za socialno delo Litija, Parmova 9, kjer bodo dobili tudi vsa potrebna pojasnila v zvezi z oprostitvami in tudi izpolnili vlogo. Kdor izpolnjuje pogoje (dohodek, preračunan na družinskega člana, je manjši od zneska 16.657,00 din), je oproščen plačevanja samoprispevka od prvega dne v naslednjem mesecu po izdaji ugotovitve o oprostitvi, pa do konca polletnega obdobja, v katerem je vložil vlogo za oprostitev. Zavezanci plačevanja občinskega samoprispevka bodo torej morali za vsako polletno obdobje posebej uveljavljati oprostitev.
Za konec le še opozorilo, da se pri preračunavanju višine prejemkov na družinskega člana ne upoštevajo prejemki v preteklem letu, temveč tekoči prejemki (od 1. 7. 1985 dalje) in se le-ti primerjajo z zneskom 16.657,00 din, ki predstavlja 60% povprečnega čistega osebnega dohodka delavca v SR Sloveniji v preteklem letu.
Miro Bregar
razlogov bo v srednjeročnem obdobju 1986 — 1990 večja pozornost dana kvalitetnejšemu vzdrževanju cest in modernizaciji cestnega odseka od Ribč do Litije.
Še slabše kot na kategoriziranih cestah je stanje na krajevnih poteh, za katere skrbijo krajevne skupnosti. Zato je nujno za izvajanje vzdrževalnih del na teh poteh zagotoviti ustrezna sredstva, saj je znesek 2 milijona din v letu 1984 za 429 km krajevnih poti občutno prenizek, da bi bila s tem zagotovljena vzdrževanje in varnost uporabnikov krajevnih poti.
Za obdobje 1986 — 1990 se iz teh razlogov načrtuje uvedba prispevka organizacij združenega dela za prekomerno obremenitev cest skladno z zakonom o cestah.
V obdobju 1986 — 1990 bodo izvedena tudi dela pri modernizaciji ulic in cest v mestu Litija.
ENERGETIKA
Električno omrežje se bo širilo skladno z razvojem gospodarstva, družbenega standarda in stanovanjske gradnje.
Predvidena je obnova in vzdrževanje električnega omrežja in naprav ter gradnja novih TP, da bi se zagotovila nemotena oskrba z električno energijo.
Pomembna naloga na tem področju je izgradnja razdelilne transformatorske postaje na Ježi v Litiji.
STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
Družbeno usmerjena stanovanjska gradnja, ki bo sledila potrebam združenega dela. se načrtuje v Litiji (zaključek na območju soseske Rozmanov trg in ob Cankarjevi ulici) v Šmartnem (na Grmačah) in v .levnici (ureditev stanovanjskih enot v Zadružnem domu).
Letno bo povprečno zgrajenih cea 30 stanovanj.
Individualna stanovanjska gradnja se bo izvajala v okviru sprejetih urbanističnih dokumentov oz. skladno z racionalno izrabo prostora. Pretežni del te gradnje bo potekal na območju Litije in Šmartnega (zazidalni načrt Praprošče).
DRUŽBENE DEJAVNOSTI
Razvoj družbenih dejavnosti bo temeljil na uveljavljanju svobodne menjave dela v odvisnosti od materialnih možnosti, povečevanju obsega neposredne menjave dela, izenačevanju družbenoekonomskega položaja delavcev v družbenih dejavnostih z de-
lavci v gospodarstvu, uveljavljanju enotnih normativov in standardov, izenačevanju dostopnosti dobrin in storitev družbenega standarda z ostalimi občinami, izvajanju kvalitet v izvajanju programov in zagotavljanju večje racionalnosti pri organiziranju in delovanju SIS.
Zgrajeni bodo načrtovani objekti iz enotnega programa IV. občinskega samoprispevka.
IZOBRAŽEVANJE
Z izgradnjo ustreznih prostorov bodo izboljšani pogoji dela na osnovni šoli Dole in na osnovni šoli v Litiji na desnem bregu.
V obdobju 1986— 1990bovokviru možnosti odpravljen kombiniran pouk na višji stopnji, s tem da bodo zagotovljeni redni prevozi učencev na matične osnovne šole.
Nadaljevali bomo z aktivnostmi, da se v okviru možnosti izboljša materialni položaj osnovnega šolstva.
Zavod za izobraževanje in kulturo bo v interesu združenega dela organiziral posamezne oblike usmerjenega izobraževanja. Pri tem se bo povezoval z. ustreznimi izobraževalnimi institucijami in posebnimi izobraževalnimi skupnostmi.
OTROŠKO VARSTVO
Na področju otroškega varstva bo vključenih 30% vsen predšolskih otrok v občini v redno vzgojno-varstveno dejavnost. V KS, kjer ni objektov za organizirano varstvo otrok, se bodo v primeru potrebe proučile druge oblike, kot je varstvo otrok na domu.
Redno se bo izvajal program male šole.
KULTURA
Glavni poudarek bo v širjenju amaterske kulturne dejavnosti.
Z izgradnjo večnamenske telovadnice v Litiji bodo ustvarjene nove možnosti za širšo kulturno dejavnost — razne prireditve.
V okviru kulturne skupnosti pa bo posebna skrb namenjena nalogam na področju obnove gradu Bogenšperk, nadaljnjemu uresničevanju projekta Vače 81 (GEOSS), urejanju Far-barjevega gradu in ustvarjanju pogojev za delovanje in razvoj matične knjižnice v Litiji.
TELESNA KULTURA
Na področju telesne kulture bodo imele prednost, dejavnosti, v katere se množično vključujejo občani in nekateri tekmovalni športi.
Urejali bomo rekreativne površine in prispevali k izgradnji športnega parka. Z izgradnjo večnamenske telovadnice se bodo možnosti za razvoj te dejavnosti bistveno izboljšale.
ZDRAVSTVENO VARSTVO
Na področju zdravstvenega varstva bo osnovna usmeritev izboljšanje funkcionalne organiziranosti in povezovanje osnovne zdravstvene dejavnosti s specialistično in bolnišnično. Organizacije združenega dela in ZD, TOZD Zdravstveno varstvo Litija, bodo spremljale odsotnosti z
dela zaposlenih in jo skušale zmanjšati. V obratnih in prednostnih ambulantah se bo povečal obseg neposredne svobodne menjave dela.
SOCIALNO SKRBSTVO
Zagotovljeni bodo pogoji za nadaljnje širjenje preventivnih oblik in razvijanje prostovoljnega dela in samopomoči. Prednostna naloga na področju socialnega skrbstva bo zagotavljanje socialne varnosti občanov v skladu s samoupravnim sporazumom o uresničevanju socialnovarstvenih pravic.
ZAPOSLOVANJE
Na področju zaposlovanja bodo aktivnosti usmerjene v uresničevanje politike produktivnega zaposlovanja. Izboljšala se bo izobrazbena struktura zaposlenih, zlasti z ustreznim zaposlovanjem pripravnikov in novim tehnološkim zahtevam v proizvodnji.
Mladino bomo usmerjali v izobraževalne programe, ki zagotavljajo prestrukturiranje gospodarstva.
KADROVSKA POLITIKA
Na področju kadrovske politike bomo vztrajali pri nadaljnjem razvoju strokovnega opravljanja kadrovske funkcije, katero mora biti celovito in demokratično.
Prizadevati si moramo, da se bo krog delavcev in občanov, ki aktivno sodeluje pri kreiranju in izvajanju kadrovske politike, neprestano širil.
SPLOŠNA PORABA
Rast sredstev splošne porabe bo počasnejša od rasti dohodka. Podrobnejša razporeditev sredstev za posamezne namene bo na ravni občine opredeljena s poračunom občine.
Za zagotavljanje sredstev in financiranje splošne porabe bo Skupščina občine Litija na podlagi zakona in dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986— 1990 predpisala davke, takse, prispevke in druge dajatve z občinskimi odloki.
KRAJEVNE SKUPNOSTI
Uresničevanje ustavne zasnove krajevnih skupnosti bo tudi v prihodnjem obdobju temeljni cilj nadaljnje preobrazbe KS. Financiranje KS bo v srednjeročnem obdobju 1986 — 1990 temeljilo na skupnem samoupravnem sporazumu med KD in OZD. Osnova bo usklajen prioritetni program vseh KS v občini, oblikovan, na podlagi razvojnih planov KS ter objektivnih materialnih možnosti. V okviru materialnih možnosti se bo reševalo tudi prostorsko problematiko za delo KS. Posebna skrb pa bo posvečena tudi obnovi in tekočemu vzdrževanju zadružnih in kulturnih domov.
Krajevne skupnosti bodo tudi vnaprej pospeševale združevanje sredstev delovnih ljudi in občanov s samoprispevkom in razvijale vse oblike prostovoljnega dela.
Z realizacijo posebnih programov iz IV. občinskega samoprispevka bodo na območju posameznih KS izvedene pomembne naloge predvsem pri vzdrževanju in modernizaciji infrastrukturnih objektov.
C
z lastno pametjo naprej
V Gradmetalu gradijo nov stroj »UNIVAN10«
V zadnjem času vsečešče prebiramo in poslušamo tisto znano misel o opiranju na lastne sile, o dosežkih, ki nastanejo z uporabo lastne pameti, o vključevanju znanosti pri reševanju aktualnih gospodarskih težav. Lepe in za uho prijetne besede. Kako pa je s tem v praksi, konkretno v naši občini?
Pred kratkim smo obiskali TOZD Gradnietal, njano kovinarsko delavnico, da bi se na kraju samem prepričali, kako je s to rečjo. Mlad in ambiciozen kolektiv ima kaj pokazati. Na dvorišču se je svetil čisto nov stroj z napisom UNIVAN 10. Direktor tozda
ji, smo se prepričali, da se stroj lahko obrne skoraj na mestu. Prav zato ima veliko uporabno vrednost. Uporabljali ga bodo lahko v lukah, na železnici, v skladiščih, železarnah in vseh mogočih krajih, kjer je malo manevrskega prostora.
Znano nam je bilo, da so v Gradmetalu že do sedaj izdelovali vrsto priključkov za različne viličarje in druge delovne stroje, sedaj pa bodo vse to vgrajevali tudi na UNIVAN 10, paše bolj kontinuirano bo teklo vse skupaj. Ko smo se zanimali, kdo so duhovni očetje tega vozila, nam je tovariš
Kovinarji, mladi strokovnjaki!
Vas zanima dinamično in ustvarjalno delo v domačem kraju? Gradmetal vam nudi možnost v okviru svojega kovinskega obrata. Ob lepem osebnem dohodku, ob možnosti nadaljnjega izpopolnjevanja in napredovanja se vam nudi enkratna priložnost.
Vsa podrobnejša pojasnila dobite pri kadrovski službi TOZD Gradmetal na Ljubljanski cesti.
dipl. ing. arh. Viki ŠEŠOK, nam je z nasmeškom dejal: »Da, to je naš prototip univerzalnega delovnega vozila UNIVAN 10. To je sorazmerno majhno vozilo na hidrostatičen pogon, izrednih sposobnosti in velike uporabnosti, tako da ne zaostaja za podobnimi stroji, ki so jih morale naše organizacije do sedaj uvažati iz tujine. Od zamisli do izdelave prototipa je preteklo le borih 4 mesece. Stroj je izdelan izključno iz domačih materialov in veliko cenejši od uvoženih strojev. Vanj je trenutno vgrajen le del hidravlike iz NDR, kije Prva -petole-tka- iz. Trstenika še ni povsem razvila.«
Lepo je bilo videti tega »lepotca«. In ko smo bili priče majhni dempnstraci-
direktor povedal, da je to njihov razvojni oddelek, ki ga sestavljajo ing.
Brovč, Intihar, ing. Pucelj. Seveda bi želeli v bodoče ta oddelek še okrepiti.
Tudi kovinarje vabijo v svoje vrste, da bi zmogli uresničiti plan proizvodnje, ki so si ga zastavili. Povpraševanje po teh strojih je precejšnje, saj je bil prototip razstavljen na zagrebškem spomladanskem velesejmu, na kmetijskem sejmu v Novem Sadu, razstavljen pa bo tudi na beograjskem sejmu. Povsod je naletel na veliko zanimanje in pohvale. Rudis iz.Trbovelj ga je odkupil za potrebe Termoelektrarne Trbovlje, zanj pa se zanima tudi zahodnonemška tvrdka MBU/FB iz Ulma.
Ko smo spoznali, kakšne široke možnosti se nudijo ob tem izdelku kovinarjem, nas je navdajal prijeten občutek. Menili smo, daje kolektiv na najboljši poti, da si z lastno pametjo i/krči pot, ki bo stabilna in produktivna. Taka, ki bo omogočila uspeh temu mlademu kolektivu, vsakemu posameznemu članu pa nudila možnost vsestranskega razvoja.
J Sevljak
SPLOŠNA
LJUDSKA
OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
Varnostne in obrambne priprave bomo v občini razvijali kot sestavni del tekoče in razvojne politike samoupravnih organizacij in skupnosti ter organov občine. Informiranje delovnih ljudi in občanov o varnosti, obrambi in zaščiti bo širše ter vsebinsko bolj bogato.
Varstveno problematiko bomo obravnavali tudi na zborih delavcev, občanov. Politično varnostno oceno ter tikrepe za preprečevanje in odpravljanje izrednih razmer bomo izdelovali in dopolnjevali, upoštevajoč razmere v svojem okolju.
ZAKLJUČEK
V tem sestavku niso navedeni viri sredstev kot tudi ne njihov obseg, kije potreben za uresničevanje nalog, ki si jih zastavljamo za obdobje 1986 — 1990. To iz. razlogov, ker so ti podatki objavljeni v Delegatskem obveščevalcu 5/85.
Naloge so zahtevne in pomembne, vendar ob prizadevnem delu, načrtnosti in gospodarnosti tudi realno uresničljive.
Komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj
in me mori a m
Jože Praprotnik
m * ms
Vsem, ki so poznali generala Jožeta Praprotnika, bo ostal njegov lik v trajnem spominu. Jože je bil preprost in iskren človek z velikim srcem, ki ni hlepel po udobju in slavi. Že v rani mladosti je bilo narodno zaveden in socialno čuteč fant. Rojen je bil na Zgornjem Logu leta 1926 v Železničarski družini. A vgusta 1943je odšel med štajerske partizane v Pohorsko brigado, na področje, kjer je okupator izvajal najhujše nasilje. Bil je hraber borec. Zaradi svoje značilne neuklon-Ijivosti in vztrajnosti je kmalu postal komisar čete in nato komisar bataljona. Ni bil velik govornik, imel pa je izreden občutek za ljudi okoli sebe, za stvarnost in za resnične možnosti. Borcem je vlival vero v lastne sile, se boril proti omahovanju in našel izhod v še tako težkih situacijah. Zato so ga borci imeli radi. Dostikrat je male prednosti partizanov spremenil v odločilno pobudo. Bil je med tistimi borci, ki niso odložili orožja 9. maja 1945, temveč šele 15. maja 1945 na Koroškem, ko je bilo resnično konec II. svetovne vojne v Evropi.
Po osvoboditvi je ostal v armadi. Z vztrajnostjo je oh redni službi končal gimnazijo in kasneje diplomiral na Zagrebški fakulteti. Zaradi izredne ustvarjalnosti in razgledanosti je bil kmalu postavljen na najodgovornejše mesto v tehnični službi vojne mornarice in leta 1979 imenovan za načelnika v Zveznem sekretariatu za narodno obrambo. Povsod, kjer je deloval, je za njim ostala svetla sled njegovega dela, kjer ni bilo mesta za površnost in improviziranje. Odlično je poznal dva svetovna jezika in dosti prevajal iz tuje strokovne literature. Bil je spoštovan in ugleden starešina. Za svoje nesebično delo je prejel več visokih državnih odlikovanj.
Jože pa je bil tudi dober in zanesljiv prijatelj. Bil je prijeten sogovornik. Svoje mišljenje je vedno strokovno podprl, ne da bi vsiljeval svoje mnenje.
Zaradi odgovornih dolžnosti je malo hodil v rodno vas. Ljudje so ga imeli radi, saj je bil, kljub visokemu položaju, še vedno njihov Jože. Ce mu je čas dopuščal, je poprijel za vsako delo. Bil je še poln načrtov, kaj vse bo postoril, ko seje upokojil, in prijatelji smo ga težko pričakovali. Ni mu bilo usojeno in od vsega so ostali samo spomini. Spomini na pobalinska leta ob Savi, nogomet, ki smo ga igrali, na letalske modele, ki smo jih delali skupaj, na sicer redka, pa nepozabna srečanja v partizanih, na študentska leta v Zagrebu.
Slovo od prijatelja je vedno trpko, vendar nam je Jože že za Življenja pripravil uteho: čudovito je bilo prijateljevati s človekom iskrivega duha, globokih občutij in prijateljske topline.
Dušan Gnezda
( Brigadirski dan z brigado Franc Rozman Stane )   SolZ^ pOtVJUJCJO pVljtttCljStVO
V Vanganjelu, sedem kilometrov od Kopra, je naselje zvezne mladinske delovne akcije Istra. Letos je na njej sodelovala tudi litijska brigada Franc Rozman Stane. Trideset brigadirjev iz Litije in šestnajst iz Tetova je odšlo na akcijo v začetku avgusta, žal pa je po nekaj dneh akcijo zapustilo osem tetovskih mladincev. To pa seveda ni zmanjšalo prizadevanj, da bi brigadirji dosegli čimboljšc rezultate.
Obiskali smo jih zadnji dan, ko so še odšli na traso. Vstati je bilo treba že ob štirih zjutraj, tako zgodaj pa so morali vstajati cel avgust. Dviganje zastave, zajtrk, potem pa čakanje, daje po nas prišel avtobus.
Še vedno z napol zaprtimi očmi brigadirji kar popadajo na sedeže in popeljemo se na traso, kije od naselja oddaljena pol ure vožnje z avtobusom. Komajda se je zdanilo, sonce še ni vzšlo, brigadirji pa kot vsako jutro doslej že pripravljajo orodje in se dogovarjajo, na kateri del trase bo kdo razporejen.
Z delom na trasi so bili zadovoljni. Nekoliko slabše rezultate so dosegli prve dni, ko so podirali drevesa in grmovje. Odtlej pa so delali pri gradnji vodovoda na manj razvitih področjih obalnih občin.
Ura je devet. Sonce je že pričelo pripekat^ m pravijo, da je bil cel avgust takšen. Žejo si gasijo z. vodo, s seboj imajo tudi sadni sirup, nekateri pa s svojo iznajdljivostjo pri domačinih vedno dobijo kak liter refoška.
Na trasi so si kot prijatelji. Ni še čutiti, da se bo treba že jutri posloviti od svojih prijateljev in oditi domov. Delajo, kot da morajo še veliko narediti. Okrog enih odidemo na kosilo v naselje in tako je delovnega dne konec.
vse bližji pa je tudi zaključek akcije. Popoldne v naselju ni več videti mladostniške, brigadirske razposajenosti, brezskrbnega nasmeha in marsikomu že polzi solza po licu.
Akcija se zvečer zaključuje in čez. nekaj ur se bo treba z nekaterimi posloviti, ker odhajajo že zvečer. Zbiranje podpisov, majic, celo prstane in verižice si dajejo za spomin.
Zmračilo seje. Brigadirji iz domala vseh republik in pokrajin se še zadnjič postrojijo, da bi spustili zastavo. Med kulturnim programom podelijo priznanja, igra ansambel, toda plesišče je prazno. Brigadirji želijo šc zadnji večer preživeti z brigadirji iz drugih brigad. Le redki so, ki so nocoj rano legli v posteljo. Obiskati je treba vse prijatelje, si izmenjati naslove, podariti še zadnji poljub v slovo...
Delo na trasi je bilo težko, toda za brigadirja je najtežje slovo od prijateljev, ki so mesec dni skupaj pridobivali žulje. Sobota popoldne. Že se z avtobusom vračamo v Litijo in še vedno marsikomu iz. oči sije solza: od sreče, veselja, prijateljstva, obljub, da se mnogi ponovno srečajo.
Brigadirske solze pa pomenijo še dosti več. So potrdilo, da je bilo na akciji lepo, da so si bili prijatelji, da so pridno delali in da so mladi ljudje dali, kar je najpomembnejše: svoj prispevek k hitrejšemu razvoju. Vsi so mladi, Alen in Boštjan štejeta komaj po enajst let, toda na akciji so si bili vsi enaki, vsi so poprijeli za vsakršno delo, pa naj je bil učenec, delavec ali študent. In prebivalci, ki živijo v teh krajih, se zavedajo, kako pomembni so žulji mladih ljudi, zbranih iz vseh koncev Jugoslavije.
RUDI BREGAR
r
Udarniške značke so letos prejeli Roman Ponebšek, Samo Dol-ganoč, Emil Lapornik, Krnil Skrabanja, Marjan Hvala, Sašo Kos-tadinovski, Vlado Petrovski, Marjan Jerič, Sašo Apostolovski in Rudi Kaplja, pohvale pa Miran Medvešek, Ivanić Gordana, Karlo Erjavec, Vlasta Gretič, Ivan Stojkovski, Peter Brunček, Zoran Viz-lar, Jovica Todorovski.
Pestro življenje je bilo tudi v naselju, čeprav jim akcija ni ponudila dovolj dejavnosti. (Foto: Rudi Bregar)
vodovod so gradili pripadniki jla
Na Primskovem bo pritekla voda
Tudi Tjaša se je s solzami v očeh poslovila od Daria. (Foto: Rudi Bregar)
V treh izmenah letošnje akcije je delalo približno 650 brigadirjev pri izgradnji višinskega vodovoda na območju obalnih občin, kjer je delo s stroji skorajda onemogočeno. Brigadirji so pomagali tudi pri melioraciji zemljišč. Njihov prispevek je za razvoj tega področja neprecenljive vrednosti, je bilo rečeno ob zaključku akcije. V tretji izmeni so litijski brigadirji delali skupaj z brigadirji iz Orahovca na Kosovu, Sjenice, Ličkega Osjeka pri Gospiću in Banja Luke ter dosegli lepe rezultate.
Letošnje poletje je bilo na Primskovem kot v mravljišču. Čeprav so krajani začeli razmišljati o vodovodu že pred dobrimi petimi leti, pa je do letošnjega poletja marsikdo še vedno dvomil, ali bo po vodovodnih pipah kdajkoli pritekla voda.
Nekoč .le tihe želje se zdaj uresničujejo, k tej neprecenljivi pridobitvi pa so vsekakor dali ogromen prispevek pripadniki naših oboroženih sil. Mladi fnatje iz domala vseh koncev Jugoslavije so prišli z Vrhnike, o njihovem delu pa nam je pripovedoval kapetan Milan Janković.
»Prišli smo, da bi skopali' dva kilometra kanalov od Sevnega do Gradišča. Dva meseca smo imeli na razp-
minerjev in pomanjkanja razstreliva, poleg lega pa nas čakajo obveznosti v kasarni. Vendar, bilo bi nerealno, če bi rekel, da nisem zadovoljen z rezultati. Z delom smo se resno spoprijeli in upam, da bomo krajanom ostali v lepem spomina.«
Janković pravi, da ljudje ob njihovem prihodu niso verjeli v uspeh, kasneje pa je bilo sodelovanje presenetljivo. Spoznali so, da jim
Kamenje je bilo težko, sonce je pripekalo, vseeno pa so veliko naredili. (Foto: Rudi Bregar)
Na zabavni večer so povabili tudi svoj Bregar)
olago, pa smo končali že v treh lednih in spoznali, da lahko naredimo še veliko
več.«
Kasneje so sklenili nov dogovor z. JLA in dokončali so tudi nadelovišču, ki je bilo predvideno za prihodnje leto. Fantje v uniformah so presegli vsa pričakovanja.
»Tudi ta del smo končali in delali naprej. Ob koncu pa sem ugotovil, da vsega ne moremo končali, tudi zaradi
ansambel iz vojašnice. (Foto: Rudi
bodo prav vojaki pomagali pri delu, saj sami vseh del ne bi bili sposobni opraviti.
»Ko so krajani videli, da za nami ostajajo kilometri kanalov, so nas vzljubili. Na traso so nam prinašali hrano in pijačo. Imeli so nas tako radi, kot da smo njihovi krajani.«
Vojaki so v poletnih dneh popestrili tudi športni in kulturni utrip na Primskovem. Organizirali so precej
Pri napornem delu so vojaki vedno našli toliko časa, da so poklepetali s krajani. (Foto: Rudi Bregar)
športnih srečanj, gostovanj pri NK Litija, pripravljali kullurnozabavne večere pred osnovno šolo, prikazovali filme, občasno povabili tudi svoj orkester z. Vrhnike in vedno so imeli dovolj obiska. Obiskali so tudi nekatere delovne organizacije v naši občini, na akcijo pa so povabili tudi brigado Franc Rozman Stane. S skupnim delom bi, če jim nebi ponagajalo vreme, tudi precej naredili. Sploh pa je bilo sodelovanje z občinsko konferenco ZSMS Litija pohvalno in dogovorili so se, da bodo v prihodnje redno ohranjali medsebojne stike.
Kapetan pravi, da so bili vsi vojaki marljivi in vsi so si po svojih močeh prizadevali, da bi čimveč in čimbolje naredili. Kot Vukovec, Graši, Duh, Jovanović, Crnčevič, Hukeličin Airizi so tudi drugi fantje s svojimi žulji in znojem v poletni vročini dali upanje krajanom, da bodo kmalu dobili vodo. Lepo je delati na akciji, najlepše pa je, če na njej sodelujejo vojaki, ki poleg obrambe domovine dajo tudi svoj prispevek k hitrejšemu razvoju manj razvitih področij.
RUDI BREGAR
Fantje v sivozelenih unijbrmah so krajane razveselili z doseženimi rezultati. (Foto: Rudi Bregar)
(    med vojaki na akciji    ) Nepozabni dnevi ob sicer napornem delu
Pripadniki naših oboroženih sil so bili tisti, ki so morali zmetati iz kanalov toliko zemlje in razbiti skale. Vse to v vročini, saj sonce letošnje poletje res ni skoparilo s svojimi žarki. Z nekaterimi vojaki smo se pogovarjali v njihovem prostem času in nastal je tale zapis.
Husein Crnčevič, Priboj na Limu:
»Od prvega dne dalje je bilo vse »super«. Tega, kar smo doživeli na Primskovem, v kasarni ne bi nikdar doživeli. Na trasi je vsak dal od sebe, kolikor je mogel, nikoli nismo čakali drag na drugega, zato so nas rudi krajani lepo sprejeli. Ne najdem besed. Nepozabno, vsem nam je žal, da se akcija ni podaljšala. Radi bi ostali, toda dolžnosti v vojašnici nas čakajo.«
Mirsad Hukeljič, Tuzla: »Delali smo od jutra do enih, po kosilu pa smo imeli odmor. Za orodje smo spet prijeli med peto in sedmo uro. In tako je bilo vse dni. Ob nedeljah smo bili prosti in vsi smo radi hodili na obiske med krajane. Čeprav smo morali veliko delali, mi bodo dnevi na Primskovem ostali v najlepšem spominu. V prostem času smo se
ukvarjali s športom in kulturnimi aktivnostmi, čas kar prehitro mine.«
Naser Gaši, Peč: »Nisem pričakoval, da se bom imel na Primskovem tako lepo. Težko delo je zasenčil prekrasen sprejem med krajani. Za prosti čas je bilo dobro poskrbljeno. Bili smo v Gabrovki, kjer delajo sadne sokove.
mladinci iz Litije nas je povabila v kino in presenečen sem bil, ko so nam dovolili brezplačen vstop. Z nogometnim klubom smo odigrali dve prijateljski tekmi. Za spomin sem si kupil razglednice, tudi fotografiral sem se...«.
Suzan Papraniku, Debar: Kanalov nismo samo kopali, precejšnji del smo
jih tudi že zasuli, saj so bile cevi lakoj položene. Eden najlepših in najtrajne-jših spominov pa mi bo spomin na čudovite in preproste ljudi na Primskovem. Hrano smo kuhali v gostilni na Kopačiji in v začetku, ko smo prišli, so Lojzetu pritekle solze v oči: .Prišli ste in že pojele, ne da bi vedeli, kako težko delo
vas čaka'. Neštetokrat nas je častil z vinom in hrano. Nikoli ga ne bom pozabil«
Stanko Duh, Gradišče v Slov. Goricah: »Dolgo mi bo ta akcija ostala v spominu. Kar težko je oditi s Primskovega. kjer smo preživeli dva nepozabna meseca. Z nami so bili izredno prijazni.
verjetno tudi zaradi tega, ker pride sem gor vojska le redkokdaj. Vesel sem, da smo prav mi, vojaki, pomagali pri izgradnji vodovoda in dali svoj prispevek k razvoju kraja. Ne najdem besed, s katerimi bi opisal to akcijo.«
Tekst in foto: RUDI BREGAR
Husein Crnčevič
Mirsad Hukeljič
Naser Gaši
Sazan Papraniku
Stanko Duh
IZ MATIČNEGA URADA
C
V A ČE V PRAZGOD O VINI
Zadnja velika raziskovalca: Šmid in Mecklenburška
Na prelomu 19. v 20. stoletje je povsem zamrlo zanimanje za arheološka izkopavanja na Vačah. Delno so bile temu vzrok bogate najdbe /. drugih prazgodovinskih najdišč pri nas, kjer se je bos pesen 0 raziskovalo, npr. na Magdalenski gori prt Šmarjem, Hojah pri Moravčah, Sv. Luciji pri Tolminu itd. Vendar je bila prava resnica v tem, da jc s koncem 19. stoletja prišlo do zastoja izvirnega starinoslovskega snovanja v osrednji slovenski pokrajini, na Kranjskem. V deželnem muzeju v Ljubljani je bil kustos Alfons Mtillner, ki je bolj kot terenskemu delu posvečal pozornost muzeološki ureditvi bogatih arheoloških zbirk in tudi njihovemu objavljanju. Z De-žmanom je na naših tleh ugasnil veliki format arheologa prazgodovinarja, ki je neposredno sodeloval pri formiranju srednjeevropske zgodnjekovinskodobne in železnodobne arheologije. Z Miillnerjem sc je znanstveno delo zaprlo v povsem provin-eialni krog, kljub velikim sposobnostim in nedvomni pridnosti in vztrajnosti novega muzejskega kustosa, ki pa je bil kot človek silno neprilagodljiva, trmasta in samovoljna oseba. Mtillner je zagrešil tudi nepopravljivo Škodo, ko je v deželnem muzeju arheološke najdbe razvrstil tipološko (npr. razstavil je vse železne sulice, sekire, fibule, itd., ki so bile v muzeju kot sad odkrivanja posameznega arheološkega obdobja). Mtillner je sicer dobro poznal gradivo in je izkopanine uredil pregledno po časovnih obdobjih, vendar je razbil v svoji tipološki vnemi tudi vse grobne celote v bogatih zbirkah Kranjskega deželnega muzeja, tako rimske grobne najdbe iz Emone in Nevioduna
(Drnovega pri Krškem), med prazgodovinskimi izkopavanji pa predvsem Vače (tako je bil bogat fond Dežmanovih izkopavanj v znanstvenem smislu praktično odpisan, saj je od bogatih grobnih celot ostalo le na posamezne predmete razdrobljeno razstavno gradivo). Dcžmanovim zapiskom se lahko zahvalimo, da je mogoče v nekaterih primerih rekonstruirati prvoten inventar posameznih bogatih pokopov na Vačah.
Mtillner je sicer deloval na "Vačah le enkrat samkrat (1889), Obenem je zapustil bogato dokumentacijo in pridevke slavnega bojevniškega groba z ledine Nad Lazom, v tedanji hosti Reze Poljanee (blizu nadjišča situle), je mogoče večinoma ponovno zbrati in rekonstruirati v vsem nekdanjem blišču bojne opreme in posmrtne popotnice. Vendar je bilo arheološko delovanje v tedanjem avstrijskem delu Dvojne monarhije že povsem pod nadzorom muzejskega kustosa Josela Szombathvja. izredno dinamičnega in vplivnega vodje dunajskega Dvornega muzeja (Hofmuseum). Z veliko prodornostjo, nedvomnim znanstvenim talentom, pa tudi odločilno finančno zaslombo cesarskega muzeja, seje znal Szombathv infiltrirati na vse arheološke terene, tudi na Vače, in bedeti nad Odkritji; pomagal mu je tudi terenski zaupnik na Slovenskem, sicer znan kot amaterski starinoslovec, Jernej Pe-čnik. Iako so na prelomu stoletij naše najlepše arheološke izkopanine odhajale na Dunaj, dogajalo seje v splošni praksi prav to, čemur je bil tako odločno nasprotoval Dežmati. Ob vsej tej pasivnosti kranjskega muzejstva je konec leta 1903 deželni muzej ostal še brez kustosa, Mtillner seje bil nave-
Vojvodinja Mecklenburška ob izkopavanju grobne gomile na Magdalenski gori pri Šmarjem leta 1913 {izvirni fotografski posnetki tajnika Gustava Goldberga). (Fotografski reprodukciji: Jože Gorjup)
ličai večnih sporov in prepirov in odšel na novo delovno mesto na Dunaj.
Po kratkem med vlad j U v stavbi Kranjskega deželnega muzeja, ki ga je za silo obvladoval preparator Ferdinand Schulz kot vršilec dolžnosti muzejskega vodje, je prišel leta 1905 v Ljubljano mladi Valter Smid, rojeni Kranjčan in prvi slovenski Solani arheolog. Takoj po prihodu se je lotil z vso zagnanostjo znanstvenega tlela v deželnem stolnem mestu v velikem stilu in začel raziskovati nekatera slavna najdišča (kolišče pri Notranjih Goricah na Ljubljanskem barju, grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev v kranjskem Lajhu, rimsko Emono) in obenem pospešeno publicirati dosežke. Žal je po nekaj letih tudi Smid izgubil voljo do vztraianja v L ju bljani in odšel v graški muzej .loanneum. vendar je še naprej ostal v stiku z našimi kraji, tudi z Vačami, kot bomo videli kasneje.
V času, ko se je Kranjski deželni muzej otepal s personalnimi problemi, se je za arheološko dediščino osrednje slovenske pokrajine ogrela' vojvodinja Paul Friedrich von Mecklenburg, rojena Maric von Win-dischgratz. navdušena amaterka, vendar /. znatnimi finančnimi sredstvi. Mecklenburška |e bila po svojem možu celo sorodnica nemškega cesarja Viljema II inje tudi po tej plati dobivala čedne vsote denarja, zato pa je kasneje del izkopanin podarila berlinskemu cesarskemu muzeju (npr. /nameniti grob z oklepom iz Stične, ki pa je ob koncu zadnje vojne izginil neznano kam). Mecklenburška je bila lastnica gradu Boiensptrk pri Litiji, kjer y. hr.mili svojo bogato zbirko kranjskih prazgodovinskih najdb. Sicer je bogata amaterka izkopavala tudi v gotnjeavstrijskVm Uallstatlu, vendar je bilo njeno raziskovalno delo, tudi ob strokovni pomoči uglednih arheologov, npr. Šveda Montelia, posvečeno zlasti Vačam in najdiščem na Dolenjskem (Magda lenska gora. Stična) in v licli krajini (Vinica). Na Vačah jc Mecklenburška izkopavala v letih 1905 — 1907 in 1913, in sicer na ledini Zgornji Laz, ob poti za Cvetež (13 ravnih grobov, vkopanih v pobočje iz dolomita) in Ravnih njivah (v štirih manjših gomilah je odkrila skupno 18 grobov). Mecklenburška je v primeri z drugimi kranjskimi najdišči na Vačah odkrila razmeroma malo; pomembnejša je predvsem najdba bronaste figuralne situle z Ravnih njiv. okrašene s frizom jelenov in moških figur. Kot vemo, je bogata in kulturno nenadomestljiva zbirka vojvod inje Mecklen burške po dolgih pripenjati končala na odmevni javni dražbi v Nevv Yorku; srečna okoliščina je, da je številno arheološko gradivo prišlo v le dva muzeja, in sicer Vače v Ashmolean Museum v Oxfordu (Anglija), ostale kranjske najdbe pa v Peabodv Museum na harvardski univerzi v Cambridgeu (ZDA).
Univ. prof dr. Valter Šmid = Walter Schmid, upodobljen še kot kustos Kranjskega deželnega muzeja Rudolfina v Ljubljani (oljna slika Frana Tratnika).
Valter Smid seje s problemom VaČsrečal šele na stara leta, v 30. letih našega stoletja. Predvsem mu gre zasluga, da je zbral vse podat ke o kopanjih na Vačah, tudi i/ ljudskega izročila, in jih dal vnesti v pregledni načrt vaškega arheološkega okoliša, ki gaje narisal ing. Josip Cernjač. Smid je sam izkopaval zlasti del vaške nekropole na Apnu, pa tudi na Ravnih njivah, v letih 1934— 1935. To so edine Železnodobne najdbe z VaČ, ki so se ohranile po grobovih, kot so bile najdene. Pomembnejši je Smidov poseg v hal-štatsko naselbino na Mali in Veliki Kroni in delno tudi v »cvinger- (obzidje) na severni strmini. Smid je skupno izkopal kar 17 hiš nekdanjega -mesta" nad Klenikom indeles kamnitim tlakom obloženega nasipa s suho vezanim kamnitim obzidjem na Mali Kroni. Prav izkopavanje slednje točke je odkrilo nekakšen »grad- (arx)—oziroma osrednjo in obenem najvišjo obrambno točko znotraj naselbine nad Vačami, morda prostor večjega upravnega ali kultnega pomena (sedež kneza, svetišča). Za! vse raziskovane površine niso bile prekopane v celoti, pa tudi dokumentacija Šmidovih izkopavanj ni na višini. Vsekakor bi bilo treba na Koroni še kopali, čeprav naselbinske najdbe še približno niso lako bogate kol grobiščne, po drugi plati pa odkrivajo neposredno bivalno okolje prazgodovinskih Ilirov na Vačah. Tudi usoda Šmidovih naselbinskih najdb ni znana, le izbor predmetov je objavil še pred začetkom zadnje vojne v Glasniku muzejskega društva za Slovenijo.
Davorin Vuga
TI NAŠI T LJUBI OTROCI
Razmišljanje
celo. da smo ljudi, ki so pripravljeni, da uvajajo mlade v proizvodni proces in jim privz gaja jo delovne navade, ovirali v njihovem delovanju.
Radi bi imeli ustvarjalne in poštene mlade ljudi, desivo pa je. da brez ustrezne organizacije vzgojnega procesa o takih rezultatih lahko le razmišljamo. Resničnost je taka. da v šolah kraljuje »beseda«, ki je najcenejša in seveda malo učinkovita, a drugače tudi ne more biti. ker je mataialnc stanje sol kritično kajti Vzgojni proces, kjer bo akter novih spoznanj otrok, ni mogoče organizirali brez ustrezne materialne osnove. Žalostno je torej, da samo-rastniki iz Podčetrtka postajajo osamelei in ni možnosti, da bi se podobne razmere ustvarjale v drugih slovenskih šolah.
Zavedam se, da sama jadikovanja ne bodo dosti pomagala. Vemo. kje smo, kaj lahko od mladih pričakujemo, če se pogoji ne bodo spremenili.
Ustvariti moramo pogoje, kjer bodo vsi vzgojni činitelji (šola. KS. društva, komunikacije...) v popolnosti odgovarjali, kako bodo vzgojena mlada pokotenja. -Imamo najboljšo mladino«, nam je nemalokrat dejal lov. Tito, zato nosimo odgovornost, kakšni ljudje bodo postali mladi, in si ne smemo naprtiti bremena, da nam bodo kasnejši generaciji očitale da nismo bih kos nalogam, ki jih je pred nas postavlja/a širša družbenopolitična skupnost.
Franc Kondor
V juniju so se zaprla šolska vrata v slovenskih šolah. Odhajali smo na dopuste, naši ljubi otroci pa so na vse mogoče načine preživljali počitniške dneve. Nekateri so imeli srečo in so se zaposliti pri obrtnikih, drugi v tovarnah, tretji so uživa/i v svojih hobi jih. nemalo pa se jih je prepustilo počitniškemu lenarjenju in dolgočasju. Seveda pa so bili tudi taki. ki so trdo delali na kmetijah in pomagali staršem. Če bi ugotavljali, v kolikšni meri so se ti otroci osebnostno
bogatili v -carstvu svobode«, bi bi/i rezultati dokaj različni.
Postavljam si vprašanja, kaj smo kot družba, ki ji je smoter vzgajati ustvarjalne, aktivne in samoiniciativne ljudi, v času med počitnicami naredili. Kolikor vem. bore malo ali pa nič. V litijskem prostoru so se zavedali svojih nalog na 7.1 K. delno i1 mladinski organizaciji, ostali pomembni vzgojni dejavniki (šole. društva...) pa se niso dosti predramiti, še več, dogajalo seje
C
IZ KMETIJSTVA
Sortni izbor ozimne pšenice
J
Že pred enim letom smo v Glasilu občanov pisali o pridelovanju pšenice. Ker je setev pred nami, bi bilo prav, če spet nekoliko osvežimo spomin. Podrobneje bi sc seznanili s sortami ozimne pšenice, ki jih bosta imeli na zalogi obe kmetijski zadrugi v občini.
Zelo intenzivne sorte (za dobra rastišča, izdatno gnojenje in skrbno nego)
a) zgodnje sorte
— nizija (sorta s krajšo slamo, resnica, občutljiva na plesen)
— novosadska rana 2 (srednje visoka corta, slabo odporna proti mrazu in boleznim, občutljiva na zastajanje vode na površini njive m zapleveljenost)
b) srednje zgodnje sorte
— mačvanka 2 (srednje nizka sorta, občutljiva na plesen)
— super zlata (srednje nizka sorta, občutljiva na bolezni)
— baranjka (srednje nizka sorta, občutljiva na bolezni) Srednje intenzivne sorte (za slabša rastišča)
a) srednje zgodnje sorte
— sava (sorta s krajšo slamo, občutljiva na bole/ni)
■—'- marinka (visoka sorta, resnica, občutljiva na bolezni)
b) srednje pozne, sorte
— Jugoslavija (srednje visoka sorta, občutljiva na plesen)
Sorte so razdeljene po intenzivnosti in ranosli. Pridelovalcem priporočamo, da izberejo tlem in agrotehniki primerno sorto.
Od navedenih sort bo imela KZ Gabrovka — Dole na voljo nizijo, novosadsko rano 2, močvanko 2 in Jugoslavijo, vse ostale pa tudi KZ Litija.
Pod dobrim rastiščem so mišljene ugodne podnebne, še zlasti pa talne razmere (po naravi plodnejŠa tla. primernejši prejšnji posevek, izdatno gnojenje prejšnjega posevka s hlevskim gnojem).
Zelo intenzivne sorte se odlikujejo večinoma s krajšo slamo in so odpornejše proti polega-nju, zato prenesejo izdatnejšo prehrano z dušikom. Izpostavljene pa so večji nevarnosti zaplcveljcnja.
Zgodnje in srednje zgodnje sorte so za naše rastne razmere primernejše kot srednje pozne. Vendar pa je zaradi podaljšanja Časa komba liranja in zmanjšanja nevarnosti osipanja zrnja potrebno vključevati tudi pozne sorte.
Sorti marinka in nizija sta beli resnici, vse drugo pa so bele golice. V posevkih resnic delajo ptice in divjad manjšo škodo kot v posevkih golje.
GOSTOTA SETVE
Gostota setve je odvisna od sorte, absolutne teže in uporabne vrednosti semena ter časa setve.
Zelo intenzivne sorte sejemo gosteje (okoli 800 kalivih zrn/m2) kot srednje intenzivne (500-550 zrn/m').
Čim večja je absolutna teža (teža 1000 zrn), toliko večja količina semena je potrebna za enoto površine.
Čim večja jc uporabna vrednost semena, toliko manjša je količina potrebnega semena. Uporabno vrednost semena izračunamo po naslednjem obrazcu:
uporabna vrednost semena
% kalivosti x % čistoče
100
Podatke o °A kalivosti in % Čistoče posamezne sorte dobite pri prodajalcu. Količino semena v kg/ha izračunamo takole:
seme v kg/ha ;
Št. kalivih zrn/m2 x teža 1000 zrn v g
uporabna vrednost semena
Poroke, rojstva, smrti...
V občini Litija se je v mesecu juliju rodilo 19 otrok, 9 dečkov in 10 deklic.
Na Bogenšperku se je poročilo 33 parov. Med njimi so se poročili:
Mrhar Jože, šofer izTihaboja in Drosk Sonja, natakarica iz Hrastovca, Verbič Alojzij, avtoklepar iz Podboršta, in Vozel Marjeta, strokovna sodelavka iz Zg. Drame, Heričko Marjan, šofer iz Ljubljane, in Fekonja Marija, gospodinja iz Ljubljane, Pepelnak Štefan, strojni tehnik z Mirne, in Mavželj Nada, delavka iz Trebnjega, Grebene Anton, obrtnik iz Bistrice pri Mokronogu, in Hribar Nevenka, učiteljica iz Šentvida pri Stični, Smrkolj Dušan, elektromehanik iz Podlipovice, in Medvešek Slavi, zobna asistentka iz Kisovca, Bunderšck Jožko, rudar iz Hrastnika, in Klenovšek Sonja, šivilja iz Hrastnika, Kovačič Alojzij, mizar iz Škofljice, ^in Čergoli Jadranka, strojepiska iz Škofljice, Petkovšek Miroslav, dipl. ekonomist iz Loga pri Brezovici, in Rozman Andreja, dipl. ekonomist iz Grosupljega, Klukej Anton, elektrikar iz Zagorja ob Savi, in Friškovec Simona, strojni inženir iz Polja, Vozel Karlo, elektromehanik iz Trbovelj, in Klopčič Sonja, natakarica iz Trbovelj, Zupančič Bogdan, slikopleskar iz Litije, in Planinšck Zdenka, komercialist iz Štangarskih Poljan, Škra-bar Jože, avtomehanik iz Golovca, in Volavšek Brigita, poslovni manipulant iz Golovca, Vrhovec Alojzij, kuhar iz Grosupljega, in Roječ Milena, inženir agronomije iz Metnaja, Pernišek Andrej, kmetovalec iz. Jagnjenice, in Vresk Nada, kmetovalka iz Suhadola, Kragelj Dušan, inženir strojništva iz Novega mesta, in Sternad Dragica, usl. iz Novega mesta, Kavčič Bojan, viličarist iz Goričice, in Petrič Ksenija, delavka iz Grosupljega, Peče Janez, elektromehanik iz Ljubljane, in Volenc Dragica, uslužbenka iz Ljubljane, Gajič Pero, prometni tehnik iz Litije, in Matešič Ana, delavka z Ustja, Zore Jože, zobotehnik iz Litije, in Lokar Amalija, zobna asistentka iz Ljubljane.
Umrli v juliju:
Prescčnik Ivana, 81 let, iz. Črnega potoka, Strus Frančišek, 75 let, iz Gozda Reke, Zupančič Julijana, 79 let, iz. Črnega potoka, Jere Pavel, 58 let, iz. Črnega potoka, Pavliha Frančišek, 89 let, iz Zg. Hotiča, Rozina Alojz, 77 let, iz Gradišča pri Litiji, Parkelj France, 9 let iz. Jevnice, Brodar Franc, 63 let, s Save, Erjavec Alojzija, 88 let, iz Litije, Mali Anton 59 let, s Save.
Jože Čož
C
NOVICE IZ VRTCA
j
Prebudil se je otroški živ-žav
V vrtcu seje prebudilo življenje. S prijetnih počitnic so se vrnili stari »vr-tičkarji«, prvič pa je družinsko gnezdo zapustilo 124 malčkov. V mesecu septembru se bodo privajali na novo okolje, trudili se bomo, da se bodo v »novem domu« čim prijetneje počutili.
Z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da so vsi vrtci polno zasedeni, še več, vsem prosilcem ni bilo mogoče ugoditi in bodo morali počakati na kasnejši sprejem.
Novo šolsko leto 'smo začeli polni optimizma in dobre volje, čeprav se zavedamo težav, ki jih bomo morali reševati sami skupaj s Skupnostjo otroškega varstva Litija, starši in OZD. Skrbi nas, kako bomo vzdrževali objekte, ali bo dovolj sredstev za
m 'r.< *
ogrevanje, kako bomo kos visokemu porastu materialnih stroškov.
Posebno pozornost bomo namenjali sodelovanju s krajevnimi skupnostmi. V prejšnjem obdobju je bilo zlasti uspešno sodelovanje s KS Jevnica, kjer je v naših prostorih zrasel obrat »Pletenine«, vnaprej pa želimo zlasti še aktivneje sodelovati s KS Šmartno (ureditev igrišča). KS Sava (igrišče) in KS Kresnice (urejanje okolice).
Naša glavna skrb jc vzgoja najmlajših. Trudili se bomo, da bodo ustvarjeni taki pogoji, da bodo najmlajši svet spoznavali s svojo aktivnostjo ter jim privzgojili človeške normalne vrednote.
Franc Končar
Pregled števila otrok in oddelkov v VVO Litija
Enota	Št. oddelkov	Štev. otrok
Medvedek	7 —>	142
Najdihojca	7	147
Ciciban	5	106
Sava	1	20
Kresnička	1	22
Jurček	2	36
Skupaj:	23	473
Za vsak teden zakasnitve pri setvi povečamo količino semena za okoli 10%. Pri izbiri sorte, količini semena za setev in vsem ostalem vam bo pomagala pospeševalna služba pri obeh kmetijskih zadrugah.
Dragica Zlabravec
KRATKE NOVICE IZ VVO LITIJA OB POROČILIH ZA ŠOLSKO LETO 1984/85
1. V VVO Litija je zaposlenih 60 delavcev.
2. 36 vzgojnovarstvenih delavcev še nima 15 let službovanja.
3. Povprečni obisk staršev na roditeljskih sestankih je bil 59%.
4. V VVO Litija narašča število otrok drugih narodov in jih je sedaj 10% od celotne vpisane populacije v vrtcu.
5. V program izvajanja športne značke je bilo vključenih 210 otrok, cicibanov o prometne značke 153 in ciciban-planinec 121 otrok.
6. Izvajali smo 150-urni program male šole za otroke izven VVO.
7. Za vzgojna sredstva je bilo namenjenih 718.921,00 din (igrače, potrošni material, literatura, knjige).
8. Cena ogrevanja je v posameznih vrtcih dokaj različna, tako stane m2 ogrevane stanovanjske površine za preteklo kurilno sezono v VVE Jurček v Jevnici 48,73 din, v Najdihojci na Rozmanovem trgu 86,08 din, v Cicibanu v Šmartnem 112,05 din in v Medvedku na Graški Dobravi 170,64 din.
Franc Končar
NOVICE IZ KNJIŽNICE
Bralce želimo opozoriti na množico prireditev in dejavnosti, ki bodo posvečene 100-letnici prve slovenske čitalnice v Litiji.
Dejavnosti v oktobru:
— učenci 7. in 8. razredov vseh osnovnih šol litijske občine bodo pisali spis na temo KNJIGA, KNJIŽNICA IN BRANJE
— na temo KNJIGA, KNJIŽNICA IN KULTURNA DEDIŠČINA bodo risali mladi likovniki na pionirskem ex. temporu in učenci osnovnih šol
— SREČANJE PISATELJEV KMETIŠKIH POVESTI bo potekalo že drugo leto na vseh osnovnih šolah
Prireditve v novembru:
— LITERARNO SREČANJE MLADIH IN RAZSTAVA RISB Vsi učenci, ki bodo sodelovali pri pisanju spisa in risanju risb, se bodo
srečali na literarnem večeru. Podeljene bodo nagrade za tri najboljše spise in risbe. Svoje pesmi in prozne prispevke nam bodo predstavili učenci osnovnih šol.
— SODELOVANJE Z ZALOŽBAMI
Knjižnica bo z različnimi oblikami sodelovanja pritegnila tudi slovenske založbe (predstavitev nove knjige v knjigarni, ugodnejši nakupi knjig itd.)
— Zaključna prireditev bo LITERARNI VEČER, kjer bodo predstavljeni pesniki in pisatelji, katerih delo in življenje je povezano z našim krajem.
Vse prireditve bodo potekale v mesecu knjige (od 15. oktobra do 15. novembra). Takrat je v knjižnici vsako leto še posebej živahno, ker poteka tudi knjižnična in knjižna vzgoja učencev osnovnih šol.
C
KRAJEVNA SKUPNOST KRESNICE
»Sejem veselja« na Debelem rtiču
Letovanja šolarjev v Mladinskem zdravilišču ter okrevališču na Debelem rtiču postajajo iz leta v leto vsebinsko bogatejša, njihov smoter ni le bivanje na morju in učenje plavanja.
Že lani je naša izmena »pačila« v čas, ko je pedagoško vodstvo zdravilišča organiziralo RTIŠKO OLIMPIADO, ki je mlade zelo navdušila in so na njej zavzeto sodelovali, bodisi kot tekmovalci ali navijači. Letos pa smo se udeležili SEJMA VESLU A. Podlem imenom so potekali družabni večeri s plesom, športna tekmovanja in prodaja izdelanih spominkov. Naši otroci so sodelovali v vseh dejavnostih. V družabnem večeru so na zanimiv in šaljiv način predstavili litijsko občino, v prostem času pa so za prodajo po minimalnih cenah pripravili več spominkov. Se posebno uspešni so bili v športnih tekmovanjih. V desetih disciplinah je na Debelem rtiču sodelovalo 89 ekip. Litijani smo se kar dobro odrezali, saj smo osvojili 4 zlate, 8 srebrnih in 8 bronastih medalj, skupaj 20.
Ker nas je Rdeči križ Slovenije že pred odhodom na letovanje seznanil z vsebino »sejma veselja«, smo se nanj pripravili že doma. Organizator letovanja — Skupnost otroškega varstva Litija — je poskrbel za izdelavo večjih zas-
tav, spominskih zastavic in oznak za tekmovalne ekipe z vrisanim znakom litijske občine. Poleg spominskih zastavic smo vsem drugim skupinam, ki so takrat letovale z nami, podarili še značke občine, Bogenšperka in nekaterih delovnih organizacij.
Seveda pa ne smemo prezreti še uspehov, ki smo jih dosegli pri učenju plavanja. Ker smo bili na morju od29. junija do 13. julija, jc bila voda prve dni še precej hladna, tako da nas je nekoliko ovirala pri učenju plavanja. Prizadevna rekreatorja — Peter in Ignac Poz-najelšek — sta tudi tokrat uspešno opravila svojo nalogo. Ob prihodu na morje smo imeli 76 plavalcev in 72 neplavalcev. Plavalnih veščin se je naučilo 51 posameznikov ali 72%. ki so sposobni, da preplavajo dolžino 25 m, ne da bi stopili na tla. Ostali so osvojili le osnovna gibanja, manjka pa jim še boljša telesna pripravljenost, da bi lahko preplavali omenjeno razdaljo.
Letošnje letovanje lahko ocenimo kot zelo uspešno. Na Debelem rtiču je štirinajst dni bivalo 148 šol ur j ev. Žanje je skrbelo 10 vodičev, 2 rekreatorja in pedagoški vodja. Vreme smo imeli ves čas lepo. kar je precej pripomoglo, da smo se ogoreli in zadovoljni vrnili domov.
Boris Žužek
Zavod za izobraževanje in kulturo Litija, Delavska univerza,
objavlja za šolsko leto 1985/86
RAZPIS
L za vpis v 1. letnik srednjih šol po programih srednjega usmerjenega izobraževanja
1. kovinsko predelovalna usmeritev
— program obdelava kovin in upravljalec strojev
— program obratni strojni tehnik — tehnolog
2. elektro stroka
— program monter električnih omrežij
3. promet in zveze
— program vožnja motornega vozila
— program organizator notranjega prometa — prometni tehnik
//. za vpis v osnovno šolo (5., 6., 7. in 8. razred)
III. za vpis v programe strokovnofunkcionalnega izobraževanja za delo (tečaje)
— upravljalec lahke in težke gradbene mehanizacije
— tečaj za gostince
— tečaj za voznike viličarjev
— začetni in nadaljevalni strojepisni tečaj
— začetni in nadaljevalni tečaj šivanja in krojenja
— tečaj tujih jezikov (nemški, angleški, italijanski)
— tečaj iz varstva pri delu
— higienski minimum
Vse informacije o posameznih oblikah izobraževanja dobite na Delavski univerzi Litija, Parmova 4, od 7. do 12. ure in od 15. do 16.30.
Vabimo vas, da se vpišete v intenzivni tečaj nemškega jezika, ki se bo pričel sredi oktobra!
Razstava ob dnevu vstaje
Ob dnevu vstaje slovenskega naroda so člani KUD Kresnice pripravili v novi dvorani razstavo cvetja in starih predmetov. Na razstavi so sodelovali krajani iz 109 hiš, ki so razstavili 151 rož, 272 starih predmetov in 59 ostalih predmetov, med katerimi so bili posebno zanimivi: lesene plastike Petra Kukavice in Vinka Zupančiča, akvareli Pavla Smoleja in herbarij Marije Smolej.
Pri pripravi razstave je sodelovala ožja skupina 11 članov KUD, pomagali pa so še člani gasilskega društva, mladinci, člani nogometnega kluba Apnar in še nekateri drugi. Razstavo je domiselno oblikoval Gusti Končar iz Ljubljane.
Posamezni krajani so si razstavo zelo podrobno ogledali in nekateri so obžalovali, da se niso pri iskanju starih predmetov bolj potrudili. Razstava je dosegla svoj namen, saj bo marsikakšen predmet, ki bi sicer končal na smetišču, ostal ohranjen. Na žalost je organizator jem ponagajalo vreme, ki je marsikomu prepreči/o, da bi prišel v dvorano.
Letošnja razstava, tretja po vrsti, je pokazala, da krajani takšno prireditev potrebujejo in sprejemajo, saj vsem daje možnost sodelovanja.
T. Š.
mm TTrlTfT
Filmska razglednica
Prišla je jesen in s tem tudi nov cikel filmskih razglednic, ki vas bodo vse tja do junija obveščale o sporedu našega kinematografa.
Najprej pa bi rad povedal, da z obiskom filmskih predstav nismo preveč zadovoljni. Obiskujejo jih v glavnem mladi, med desetim in dvajsetim letom, le redko pa se zgodi, da nas obišče kdo starejši. V preteklosti, ko v Litiji še ni bilo kina, je bilo izrečenih mnogo krepkih na ta račun, češ, tako veliko mesto, pa brez kino dvorane. Sedaj, ko smo z velikimi težavami le uspeli urediti dvorano, ki omogoča kulturno spremljanje predstav, pa ste nas pustili na cedilu. Nikjer namreč ne piše, da starejši od dvajsetih let ne bi smeli v kino. Res je, da imamo včasih nekaj tehničnih težav, vendar mislim, da le-te ne bi smele v toliki meri vplivati na obisk. Ravno zaradi slabega obiska smo se odločili, da v program uvrstimo filmsko gleda/išče, o katerem pišemo v posebni rubriki. Torej, volje nam ne manjka, manjkate nam vi! Sedaj pa še k rednemu programu za mesec oktober. Ogledali si boste lahko 4 filme: Razbojniki za večne čase. Policaj iz Broonksa, Sladkorna vodica in Na zlatem jezeru.
Razbojniki za večne čase je prijetna komedija, ki nas bo s pomočjo enajstletnega fantiča popeljala skozi čas. Spoznali bomo staro Grčijo, Rabina Ilooda in legendarnega Napoleona. V glavnih vlogah so odlično zaigrali Ralph Richardson, Scan Connerv in Shellv G/llian. Sledil bo film Policaj iz Broonksa, o katerem nimam podrobnejših podatkov, zalo bo njegov ogled še bolj zanimiv.
19. in 20. 10. bo nu programu jugoslovanski jil m Sladkorna vodica, kije bil eden najboljših filmov v lanski sezoni, v listu Mladost pa je bil celo proglašen za film leta 84. V glavni vlogi je poleg drugih zaigrala Sonja Savič, in to tako prepričljivo, da je bila za svoje delo nagrajena z zlato areno v Pulju in z grandprix na niškern filmskem festivalu. Zgodba je preprosta, saj govori o mladem dekletu, ki bi si ruda priborila svoje mesto na tehnični fakulteti, ki je namenjena predvsem fantom. V filmu je tudi več komičnih situacij, ki vas bodo prijetno zabavale.
Zadnji film v tem mesecu bo ameriška drama Na zlatem jezeru. V filmu so svoje moči združili: režiser Mark Rvdell ter igralci Ilenrv Fonda, Katherine Ilepburn in Jane Fonda. Torej, odlična četvorka, ki vas ne bo razočarala. Film govori o razdoru med generacijami, ki peha naše junake v mučne situacije.
Vabljeni! Gorazd Mavrelič
Odločite se za izobraževanje ob delu
V prejšnji številki smo vam predstavili program izobraževanja za obratnega strojnega tehnika — tehnologa. Tokrat bomo spregovorili o srednjem programu kovinar — strojnik oz. smereh oblikovalec kovin in preoblikovalec in spajalec kovin.
Matična šola tega izobraževanja je Srednja šola kovinsko strojne usmeritve Trbovlje, ki po končanem šolanju tudi izda diplome.
Značilni poklici po posameznih smereh:
— oblikovalec kovin: strugar, orodjar, mehanik obdelovalnih strojev,
— preoblikovalec in spajalec kovin: ključavničar.
Pogoj za vpis je končana osnovna šola (vabimo tudi tiste, ki so šolo že obiskovali, pa je niso dokončali). Šolanje traja dve leti in pol. Program obsega 18 predmetov, zaključnega izpita ni. Pouk poteka trikrat tedensko od 16. ure do 19.15. Dneve predavanj določimo po dogovoru. Pouk se bo predvidoma pričel sredi oktobra.
OBVKSTILO! V tozdu Gradmetal so nam povedali, da takoj sprejmejo na delo 30 delavcev, ki bi se želeli izobraževati ob delu po teh programih. Povrnejo tudi stroške šolnine.
Za likovnike ni počitnic
Likovna sekcija KUD Kresnice je v juniju sicer zaključi/a program prvega leta dela, vendar so bili tudi med počitnicami posamezni člani aktivni. Šest mladih gasilcev je pripravljalo osnutke plakata. Dva bosta odšla na republiško srečanje, kjer bosta naslikala plakala na velik format. Na isto srečanje bodo mladi gasilci odnesli tudi maketo kresni škega gasilskega doma, ki so ga v po-manjšanem merilu iz vezane plošče izdelali štirje člani pod vodstvom Pavla Smoleja.
Začetne slikarske kolonije se je konec avgusta v Novem mestu udeležila Irena Petek. Na republiškem posvetu predstavnikov likovnih skupin, prav ta-. ko v Novem mestu, pa je sodeloval Pavel Smolej. Program dela slikarske kolonije in izmenjava izkušenj z likovniki iz različnih slovenskih krajev bosta v pomoč pri bodočem delu likovne sekcije v KUD Kresnice in likovne dejavnosti v okviru občinske ZKO.
T. Š.
Filmsko gledališče
V sezoni 1985/86 se bo že ustaljenim gledališkim predstavam pridružil tudi /Umski abonmajski spored.
Obsega/ bo 9 filmskih predstav, ki bodo na sporedu vsak tretji torek ob 19.30.
V spored smo uvrstili 9 uspešnic letošnjega in pa tudi prejšnjih let. Ogledali si boste lahko najboljši jugoslovanski film Oče na službenem potovanju, ki je dobil prvo nagrado v Cannesu in Pulju, odličen angleški zgodovinskobiog-rajški film Gandhi, napet znanstveni film Vojni Ign najboljši vzhodni film — sovjetsko dramo Vojna romanca, in druge. Abonmajska karta za vseh devet predstav bo veljala 1.000 din (možnost plačila v dveh obrokih), karta za posamezno predstavo pa 150 din. seveda, če bo v dvorani še kaj prostih sedežev. Sedež bodo imeli rezerviran le obiskovalci, ki bodo imeli karto za vseh devet predstav, zato pohitite, saj je število sedežev omejeno.
Ob vpisu bo vsak dobil tudi brošurico, v kateri bo podrobno predstavljenih vseh devet filmov, iz nje pa boste Ialuko tudi izvedeli kaj več o režiserjih in glavnih igralcih.
Obetajo se nam torej zares prijetni filmski večeri v družbi velikih zvezd filmskega platna.
Podrobnejše informacije lahko dobile na Zavodu za izobraževanje in kulturo Litija. Parmova 9. tel. št. 881 617. in pri blagajni kina Litija.
Pričakujemo vas!
V SPOMIN
Igorju Ivanušiču
Kako turobno je postalo tisto petkovo jutro, ko smo izvedeli strašno novico, da si v noči preti njim — 22. avgusta izgubil svoje mlado življenje. Sonce, ki se je boječe trgalo iz jutranjih meglic, za nas ni imelo več prave moči in smisla, saj nam je vsem pred očmi lebdela le tvoja podoba, lik vedrega, nasmejanega fanta, ki mu je usoda tako kruto in nenadejano pretrgala Življenjsko nit.
V mislih smo po doživljat i tisti usodni večer. Pogasile so se luči zadnje j/lmske predstave, skrbno kot vedno sipozaklenil prostore, sedel na kolo in se odpeljal v zvezdnato noč — domov. Topel poletni večer je bil, na tvoji levi je šumela reka Sava, visoko na nebu so žarele daljne zvezde. O Čem si premišljeval na tej zadnji poti? V tebi so bile še bežeče jilmske slike, pogovori s prijatelji, s katerimi si načrtoval, kako boste pri kinu zastavili delo v prihodnje, bila pa je tudi misel na domaČe, na dom, kamor si se z vseh svojih poti vedno vračal. le kako more biti v trenutku vsega konec? Konec neke mladosti, konec upov in sanj? Le kako in zakaj?
Bit si mladenič kot mnogi drugi, pa vendar drugačen. Z ogromno energije in volje. Svoja otroška in fantovska leta si preživljal doma na Zg, Logu v krogu svojih domačih in prijateljev. Z voljo in pridnostjo si po končani osnovni šoli pridobil poklic, ki si ga z veseljem opravljal, čeprav si želel v njem še napredovati. Poleg poklicnega dela in dela doma si se ves posveti/ tudi športu, posebej nogometu. Ko je splahnelo prvo navdušenje, si odkril novo ljubezen — kino. Spominjamo se, s kakšno zagnanostjo si sodeloval pri usposabljanju jilmske dvorane, sprva kot delavec (iradmetala, pozneje pa kot zunanji sodelavec kina. Načrtoval si, da boš kar sam popravil stole, ki so jih nevestni obiskovalci poškodovali, in na filmsko gledališče si mislil, ko bodo za to vsi pogoji. Zal, vsega tega nisi dočakat. Danes tvoji prijatelji nadaljujejo to delo, z veliko žalostjo v srcih, ker tebe več ni.
Z vsako jitmsko predstavo bomo bolj spoznavali, kaj smo izgubi/is teboj. Bolečino ob tvojem odhodu vsaj malo blaži misel, da si naš kino imel neverjetno rad in da si veliko prispeval zanj. Za vso tvojo ljubezen in prizadevanje, dragi Igor, iskrena ti hvala. Ne bomo te pozabili, v naših srcih boš živel dalje. Naj ti bo lahka slovenska zemlja!
J. Sevljak
Člani radiokluba Litija gradijo radioamaterski stolp
Aktivnost Radiokluba Litija YU3 DLR se je v zadnjem času povečala predvsem glede izdelave novega radioamaterskega stolpa na Goliščah, ki je že pripravljen za postavitev. Novi stolp v izmeri 43 m (za orientacijo Sitarjevec 46 m) je že zvarjen in pripravljen za postavitev kakor tudi armatura za temelje stolpa ter sidrišča. Temelji za stolp in sidrišča bodo predvidoma zabetonirani do sredine oktobra, stolp pa bo postavljen predvidoma do decembra.
Vsa dosedanja dela (izmere, izkop, varjenje, prevoz materiala in drugo) so bila opravljena na prostovoljni bazi članov ter z minimalnimi finančnimi sredstvi radiokluba.
Radioklub Litija nima lastnih prostorov za delovanje in aktivno delo, zato je bilo na letni skupščini RK Litija sklenjeno, da se glede na konfiguracijo terena v Litiji ter nižino, ki nam onemogoča boljše rezultate in vzpostavljanje zvez na UKV območju, preko satelitov in zvez z odbojem od meseca poišče ustreznejša točka v bližini Litije.
Odločili smo sc. da poleg stolpa na Goliščah zgradimo manjši objekt na zemljišču, ki jc last člana Radiokluba Litija. Narejen je bil projekt, vendar zaradi premajhnih finančnih sredstev radioklub potrebuje pomoč širše družbene skupnosti za dokončanje zastavljenih idej.
Zaradi vse večjega zanimanja članov radiokluba in drugih občanov ter učencev osnovnih šol in usmerjenega izobraževanja bo RK organiziral tečaj za pridobitev znanja iz radiotelegrafije in osnove radiotehnike.
Tečaj se bo pričel 12. novembra ob 18. uri v prostorih Gasilskega društva Litija, Ljubljanska cesta, kjer so sedanji prostori radiokluba. Interesenti naj napišejo pismeno prijavo z osebnimi podatki in jo pošljejo na naslov BABNIK FRANC, Pokopališka 8, Litija, kjer lahko dobijo vse informacije v zvezi s tečajem.
Vpisnina znaša 500.- din. Z njo bomo pokrili materialne.slroške tečaja.
RADIO KLUB LITIJA YU 3 DLR
Vi vprašujete — mi iščemo odgovore
KRAJE VNA SKUPNO S T KOS TRE VNICA
Čeprav je Cilasilo občanov v juliju objavilo sliko pokopališča s pripombo da se ni nič premaknilo, moramo povedati, da je bil teden prej porušen podporni zid od vhoda na pokopališče do »Levstikovih« stopnic, 30 eni pod nivojem pokopališča v dolžini 36 metrov.
K obnovi podpornega zidu na pokopališču I.iberga smo pristopili resno in dosegli tudi prve uspehe. Zgrajen je železobetonski temelj v dolžini 41 m. širini 2,10 do 2,30 metra in debelini od 80 do 100 cm. Samo v temelj je bilo vgrajenega preko 100 m3 betona. Mislimo, da je vsako rojevanje težko. Tudi to je bilo.
Za tiste, ki ne vedo, koliko sestankov smo imeli v zvezi z gradnjo, naj povemo, da veliko. Od zborov občanov, sprejetja sporazuma o gradnji in načinu financiranja, do sestankov gradbenega odbora. Vsakdo, ki ima tu pokopane svojce, mora za grob plačati 17.000 din in opraviti 16 delovnih ur na gradbišču. Tako je bilo do sedaj opravljenih 1.776 delovnih ur, nekatere od teh bo potrebno po sporazumu   plačati,  91   ur  s tov.
avtomobilom in 183 ur s traktorji. Z osebnim avtomobilom je bilo prevoženih okoli 700 km.
Do zaključka prve faze 15 m dolgega in 4,80 m visokega podpornega zidu smo porabili 30 ton cementa in okoli 150 m3 gramoza. Vse to nam je povzročilo veliko preglavic. Omenimo naj, da nam je krepko priskočila na pomoč tudi SO Litija s finančnimi sredstvi.
Žal moramo omeniti, da ne gre vse gladko. Zaradi različnih stališč in predlogov je med pripravami odstopil gradbeni odbor in so vse priprave in gradnja odpadle na nadzorni odbor.
Moramo pohvaliti tiste krajane, ki so do sedaj z razumevanjem priskočili na pomoč in omogočili, da smo vsaj toliko naredili.
Nekateri krajani pa se izogibajo dela in udeležbe sofinanciranja. Mislijo, da bo podporni zid že nekdo zgradil. Zaradi tega pozivamo vse tiste, ki svojega prispevka še niso poravnali, naj to storijo takoj. Inflacija tare tudi nas in bomo morali prispevek za grob povečati.
Posebno moramo pohvaliti prostovoljno delo vojakov iz. enote, ki je na
Primskovem kopala vodovod. Priskočili so na pomoč in zabetonirali prve metre podpornega zidu na obstoječi temelj (glej sliko).
S tem ko smo naredili prvi korak, praktično 60% betonskih del. pa so tu že spet težave. Vreča cementa, ki smo ga vgradili, je stala 370,- din, danes pa slane 1.070.- din. Sredstev in cementa imamo še /a X metrov izgradnje zidu, potem bomo morali z gradnjo prekiniti. S tem pa bo nastala velika nevarnost /a porušenje še obstoječega podpornega zidu in bo v nevarnosti tudi cerkev, ki stoji na pokopališču.
Torej, vsem krajanom KS Kostrev-nica in vasi Cerovica velja, da poravnajo svoj dolg in se tudi bodočih akcij brez godrnjanja udeležijo.
To ni edina delovna akcija v KS. Prav sedaj intenzivno uresničujemo geslo »telefon v vsako vas«, saj smo oz. še moramo izkopati okoli 170 jam za telefonske drogove, da bodo dobile telefon tudi vasi v hribih.
Krajani, stopite v akcijo in prispevajte svoj delež za boljši jutri.
Lojze Sirk
SMETIŠČE
Vroč dan, na koledarju piše /.5. avgusta 19S5. Radio Ljubljana je že včeraj sporočil, da bo 34° C, in ni se zmotil. Tri leta pred Abrahamom lega dne tudi mene boli glava. Zvečer greva z ženo na sprehod. Iz jablaniške doline žena opazi, daje nad Lilijo megla. Pojasnim ji. da je lahko tudi dim iz ponoviškega smetišča. Ko sva se pripeljala na Breg. sva lo tudi z dihali krepko občutila. Sedaj se spominjam, daje že ves popoldan smrdelo po smeteh in paležu. Pomislim, da je ta občasen smrad šele začetek. Kako bo šele smrdelo, ko bo v Liliji centralno smetišče mesta Ljubljane, nekateri pa pravijo, da kar Slovenije, in to še v središču Slo veni je. V Ljubljani so baje med šestimi lokacijami našli kar štiri v Liliji: dolina Maljeka, dolina v Prapr-oščah, kje sta pa še dve, nisem izvedel. Pred leti smo se Litijahi komaj ubranili tovarne kleja. Ali se bomo sedaj uspeli smetišč? Zanima me, če bi se našel možakar in pričel pobirati podpise proti smetišču. Koliko podpisov bi nabral? Zanima me. če hi ti podpisi preprečili "pametnih" glav.
Kol občana me tudi zanima, če bomo še v tem stoletju dobili plavalni bazen in hotel v Litiji. To sicer ne spada v smetišče. Vesel bi bil (pa ne samo jaz) kakršnega koli odgovora v GLASILU OBČANOV.
A. B.
ODGOVOR: Ni sporno, da je v Ponovičah. točneje ob blržini reke Save, začasna deponija komunalnih odpadkov za območje Litije in Šmartncga.
To odlagališče, ki ima začasni značaj, ni urejeno po določilih veljavne pozitivne zakonodaje. Lokacija pa je bila opredeljena s sklepom izvršnega sveta Skupščine občine Litija leta 1978.
Z odlagališčem komunalnih odpadkov — smetiščem upravlja Komunalno obrtno podjetje Litija.
Z uskladitvijo prostorskega dela družbenega plana občine Litija za obdobje 1986-1990, ki sojo sprejeli delegati vseh treh zborov občinske skupščine dne 13. oz. 14.2. 1984, je lokacija za ureditev deponije komunalnih odpadkov opredeljena na območju Konjske doline.
Ureditev deponije na tej lokaciji je povezana z zagotovitvijo potrebnih finančnih sredstev. Samoupravna komunalna skupnost občine Litija kot investitor pa je že pristopila k urejanju potrebne dokumentacije.
Pričakovati pa je, da bo deponija urejena v začetku naslednjega srednjeročnega obdobja, s tem pa bo sanirano ludi sedanje začasno odlagališče, ki bo namenjeno za kmetijsko dejavnost, kot je lo že izvedeno ob Ponoviški cesti, kjer je bilo pred časom tudi smetišče.
Pri določitvi lokacije deponije komunalnih odpadkov se pojavljajo težave predvsem zaradi »stare« miselnosti, da je deponija komunalnih odpadkov negativna za varstvo okolja in onesnaževanjekraja, kar sicer je lahko res, če ni ustrezno urejena in če se deponiranje odpadkov opravlja v nasprotju s pozitivno zakonodajo (primerna ograja, sprotno zasipavanje odpadkov in podobno).
Tudi' na tak način se neprimerna zemljišča usposobijo za kmetijske namene.
Glede deponije posebnih odpadkov za območje regije oz. celo za območje cele Slovenije, kot je navedeno v
vprašanju, pa naj poudarimo, da so delegti vseh treh zborov občinske skupščine po predhodni razpravi sprejeli odklonilno stališče do izgradnje deponije posebnih odpadkov na območju občine Litija in to utemeljili s konkretnimi podatki (glede varstva okolja, onesnaženosti zraka, potresnega območja, razvoja stanovanjske gradnje...).
PLAVALNI BAZEN — Vprašanje je utemeljeno, saj zaradi onesnaženosti reke Save plavanje v tej vodi ni mogoče oz. je za zdravje nevarno.
Potrebna bo organizirana aktivnost delovnih ljudi in občanov tako mesta Litije kot tudi Šmartnega, da bi v sodelovanju z organizacijami združenega dela uresničili to nalogo, ki je vnesena v predlog dogovora o temeljih družbenega plana občine Litija za obdobje 1986-1990...:
HOTEL — Lokacija za gradnjo motela je opredeljena pri Kegljišču v Litiji, izvedba priprav za gradnjo pa navedena kot planska naloga za naslednje srednjeročno obdobje.
Potrebno pa je poudariti, da analize, ki jih je izdelala SOZD (.111 Ljubljana, v sklopu katerega posluje tudi Gostinsko podjetje Litija, izkazujejo, da ni podane ekonomske upravičenosti za gradnjo tega objekta, ker podatki kažejo, da bi bile prenočitvene kapacitete (60 ležišč) v povprečju izkoriščene pod 50%.
OBČINSKI KOMITE ZA PLANIRANJE IN DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ
SMARSKA KLAVNICA
Silarjcvčani sprašujemo, zakaj se živina, ki Jo pripeljejo za zakol v šmarsko klavnico, nenehno oglaša (po našem mnenju zaradi lakote in žeje). Kako je poskrbljeno za varstvo živali? Mukanje je včasih tako moleče, da človek ponoči ne more spati.
ODGOVOR: Na podlagi Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi in Statuta občine Litija je bila sprejeta Odredba o veterinarsko sanitarnem redu v klavnicah. Določila te odredbe se nanašajo tudi na ravnanje z Šivalnimi pred zakolom, kar naša TOZD dosledno uresničuje.
Glede na to, da dobivamo del živine za zakol iz oddaljenih vzrejališč, mora biti le-ta vhlevljcna dvanajst ur pred klanjem. Običajno imamo zakol telet ob torkih, živino pa nam vozijo ob ponedeljkih popoldan, tako da je živina vhlevljena v klavnici minimalni čas.
Zaradi spremembe okolja živina doživlja stres in je kljub oskrbljenosti, ki ji jo nudimo, vznemirjena. Zato ne moremo preprečiti občasnega miikaiija. do katerega pride tudi v primerih, ko se živina vznemiri zaradi zunanjih vplivov (lajanje psov, hrup avtomobilskih motorjev itd.)
V Mesariji in prekajevalniei oglašanja, ki ga občasno povzroča vhlevljcna živina, ne moremo v celoti preprečiti, skrbinto pa, da je živina pravilno oskrbovana pred zakolom.
Agrotehnika-Gruda Ljubljana TOZD Mesarija in prekajevalnica LITIJA
★ ★ ★ ★
★ ★ * ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★
★
* ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ * ★ ★ *
* ★ * ★ ★ ★ * * ★ ★ ★ * * ★ ★ ★ ★
★ ★ ★ * ★ ★ * ★ *
1 ★ ★ ★ ★ ★ ★ *
★
★ ★ ★ ★ * ★ * * ★ ★
r
Mladost in vojna
Zarana smo se prebudili na hladnem podu v zaklenjeni čakalnici ria železniški postaji v Domžalah in prisluškovali neznanim korakom. Premišljevali smo. kako bežati naprej. Nekoliko smo se uredili in pospravili prtljago. Ugotovili smo. da manjka torba z oblačili za malega Jožeta, ki sem jo nosil jaz. Spomnil sem se. da smo preteklo noč morali zaradi porušene proge prestopiti na vlak, kije prispel iz nasprotnesmeri. Med hojo v koloni po gozdu se meje lotevala utrujenost, tako da sem občasno zadremal. Torba je postaja-• la čedalje težja. Ko smo se ustavili, sem jo dal moškemu, kije hodil pred mano, v prepričanju, da je to oče. Tako so Jožetu ostala le oblačila, ki jih je imel na sebi.
Končno je pripeljal prvi potniški vlak. Zacvilile so zavore, potniki, so izstopali in vstopali. Tedaj je Skrutilo v ključavnici. Vrata so se nekoliko odprla in zagledali smo prometnika, očitno zavednega Slovenca, ki nam je pomagal, da smo varno prebili prvo noč v domovini. Zahvalili smo se za pomoč in se hitro pomešali med zadnje potnike, ki so mimo straž zapuščali peron.
Prišli smo do bližnje kmetije in vstopili. Našli smo mladega fanta, ki je krmil živino, in ga zaprosili, da bi nas odpeljal proti Litiji. Nekaj trenutkov nas je pozorno ogledoval, nato pa privolil. Hitro je zapregel konja in odpeljali smo se. Že smo za-puščalimesto, koje voznik spregovoril. Zanimalo ga je, kdo smo in od kod potujemo. Zaupali smo mu, da smo ušli iz taborišča in da že dva dni nismo skoraj nič jedli. Odločno je prišvrknil konja, da sta hitreje potegnila, in dodal: »Zakaj mi pa tega niste doma povedali? Pripravil vam bi zajtrk.«
Kmalu smo prispeli v Dolsko, kjer so kvislingi ob cesti utrjevali bunker in nas zvedavo ogledovali. V Senožetih   smo   se   poslovili od
Bakolove družine, ki se je napotila proti Vačam, in se odpeljali naprej do spodnjih Ribč. Zahvalili smo se vozniku in se napotili proti samotni kmečki hiši. kjer je z družino živel očetov dobri prijatelj Jože Smrekar. Prijazno so nas sprejeli. Komaj smo posedli ob kmečki peči, žeje iz gozda prišla skupina partizanov, ki so tudi hoteli vedeti, kdo smo in od kod prihajamo. Kasneje so prinesli nekaj mesa in gospodinja je za vse pripravila izdatno kosilo.
Dan se je že nagibal h kraju, koje Jože Smrekar vpregel konja in nas po ovinkasti makadamski cesti odpeljal proti Litiji. Malo pred pričetkom policijske ure, ko seje že mračilo, smo se peljali mimo stražarjev na litijskem mostu in naprej skozi Lilijo mimo številnih vojakov, gestapovcev in drugih okupatorjev, ki so bili tedaj na cesti. Vsi so nas ogledovali, ustavil pa nas ni nihče.
Pod grbinskim klancem smo se ustavili in se hvaležno poslovili od Jožeta Smrekarja. Prevzeli so nas radostni občutki, ko smo se dodobra zavedli, da je pobeg uspel in da stojimo spet na domačih tleh. Hitro smo odšli do naših sosedov Mahkovčevih, kjer smo večerjali in prespali. Obiskali smo tudi očetovo sestro Milko, ki je z vnuki stanovala v naši hiši, in mamino sestro Miei Smuk, ki je z možem stanovala v Štokovi hiši. Način našega povratka je vse presenečal.
Zgodaj zjutraj smo neopazno zapustili Breg in odšli proti Mamolju. Pri Kramarjevi domačiji smo srečali številne partizane, med katerimi je bil tudi Franc Mojškerc — Frank. Svetoval nam je, da se ponoči vrnemo v dolino.
Odšli smo na očetov dom v Zago-rico, kjer je živel stric Avgust z ženo Frančiško. Imela sta pet hčera in tri sinove. Tudi stari oče Franc Kokalj je še živel. Kot štiriindeveldesetle-tnik je vedel dosti povedati o bojih s
turškimi vpadniki. Zaupaljev pravični konec vojne in napovedoval, da slovenskemu in drugim jugoslovanskim narodom ne bodo vladali tujci.
Vrsto let je obdeloval slabo rodovitno zemljo, da je preživljal številno družino. Bil pa je tudi nadarjen izdelovalec različnih harmonik, po katere so prihajali godci od blizu in daleč. Posebnega zaslužka pa ni bilo, saj.so bile vse harmonike izdelane ročno z enostavnimi pripomočki, več ali manj po posebnih željah naročnikov.
Več dni smo preživeli v podstrešni sobi. Bili smo deležni vsestranske pomoči. Potem pa so začeli k hiši prihajati tuji ljudje. Tudi vojaška patrulja je prišla naokoli. Morali smo spremeniti naše bivališče. Ponoči smo odšli k našim sosedom Zajčevim, kjer so tedaj živeli brata Janez in France z ženo Fani in hčerko Kristo ter sestra Ančka. Tu smo se počutili varne, saj nismo pričakovali, da bi nas iskali v neposredni bližini doma. Cez dan sem skozi špranje med strešniki gledal proti domu in sosedom ali pa opazoval Franceta, ki je vedno kaj počenjal. Bil je tehnično razgledan kovinar. Opravljal je razna ključavničarska dela, popravljal motorje z notranjim izgorevanjem in druge naprave. Njegovo znanje pa je segalo tudi na elektrotehnično področje.
Prvi na vasi je imel detektorski radijski sprejemnik, po katerem so tudi drugi vaščani poslušali poročila Radia Ljubljana, zlasti v dneh pred razpadom stare Jugoslavije. Ukvarjal pa se je tudi s fotografijo in lovom.
Po nekaj dneh smo se poslovili. Ko smo zapuščali Breg. smo obiskali tudi Drnovškove. Potem smo odšli v Okroge, kjer smo na domu Viktorja Potokarja srečali partizane s kurirske postaje TV-3. Z njimi smo odšli na Mamolj, ponoči pasmosespet vrnili v dolino k stricu Avgustu Ko-kalju, kjer smo ostali še nekaj dni.
Potem smo odšli v Bukovico k Simnovim, kjer je živela Lokarjeva mama s hčerko Francko. V sosednji zidanici pa je bil oče Tone s hčerko Štefko. Obe dekleti sta bili partizanski aktivistki in sta nas sproti seznanjali o dogodkih v dolini. Prihajali so številni partizani 1 udi Dolenjski odred se je nekaj časa zadrževal tu. Kmalu pa se je razvedelo. da smo ušli iz. taborišča. Obiskalo nas je več borcev. Hoteli so vedeti podrobnosti o pobegu. Med njimi je bil tudi starejši partizan, ki je imel ženo in sina v istem taborišču. Žal mu je bilo, da nista tudi onadva pobegnila. Dejal je: »Sina bi lahko nosil v nahrbtniku, žena pa bi hodila z nami.«
Konec novembra so v Bukovico in druge hribovske vasi pričele prihajati patrulje Nemcev in belogardistov, pred katerimi smo se morali večkrat umakniti v gozdove. Zato smo se odločili, da gremo drugam.
Ranega jutra, ko je slana pobelila bregove, smo odšli na Spodnji Mamolj na zapuščeno Trinkavsovo domačijo. Vozljevo družino so okupatorji že kmalu po zasedbi domovine izselili, niso pa požgali hiše in poslopij. Žalosten je bil pogled na prazen in opustošen hlev ter hišo s široko odprtimi vrati in okni, s katerimi je gospodaril veter. Oče je popravil vrata in zakrpal okenjska krila, kjer so bila razbita stekla. Kmalu je zagorelo tudi v kmečki peči, ki nas je ogrela.
Hrane nismo imeli. V začetku nam je po svojih močeh pomagala Slevčarjeva družina, poteni pa sva z očetom večkrat šla ponoči, enkrat celo podnevi, na Breg k Mariji Simo-nčič, ki nama je dala moke. Tudi' Možinovi in Drnovškovi ter Savško-vi iz Tenetiš so nam pomagali s hrano. Seveda pa so nam največ hrane dajali vaščani Spodnjega Loga. Zlasti so nam pomagale družine Hribar, Bcrdajs. Gombač, Gra-dišek, Lenart, Peterka, Smuk in druge.
Že prve dni bivanja v Trinkavsovi hiši smo se povezali s partizani s kurirske postaje TV-3. Tudi partizani iz drugih enot so prihajali. Mama in sestra Fli sta imeli dosti dela s kuhanjem, pranjem in šivanjem. V teh
življenjskih pogojih ismo tudi dobili uši, ki pa jih je bilo težko odpravljati, ker nismo imeli ustreznih sredstev. Na dvorišču je bil kotel, v katerem smo prekuhavali oblačila. Zelo koristen pripomočekz.a odstranjevanje uši |e bil kovinski glavnik z. gostimi zobmi. Tako smo se rešili te neprijetne nadloge, ki pa ni bila tako mučna kot stenice v taborišču. Vsako noč so nas opikale po vsem telesu in vedno več jih je bilo.
Varno zavetje v novem okolju pa ni dolgo trajalo. Tudi na Spodnji Mamolj so pričele prihajati nemške patrulje, ki smo sejim morali umikati, čeprav Trinkavsove domačije, ki leži v skriti kotanji na hribu nad Spodnjim Logom, niso vedno našli. Vsako jutro smo svoje stvari spravili v nahrbtnike in bili tako pripravljeni za umik. Na zahodnem delu posestva, kjer je bilo majhno gospodarsko poslopje, je bilo stražarsko mesto, od koder sem opazoval okolico in prezebal. Nekega dene je bila na območju Mamolja večja hajka Nemcev. O njej so nas obvestili kurirji. Hitro smo zapustili naše bivališče in se po strmem pobočju spustili v grapo, potem se pa povzpeli na Gračanov hrib, kjer je domačija Poldeta Hauptmana. Domači so nam brž svetovali, kam naj se skrijemo. Zavetje smo našli na strmi jasi, kjer smo pod košatimi smrekami prebili ves dan. Po končani hajki so nas postregli s telečjo obaro in dobrim domačim kruhom, česar že dolgo nismo jedli. Hauptmanova družina je nudila zavetje in hrano tudi številnim partizanom.
V prvi polovici decembra sta se nam pridružila tudi partizanka Miei in Franc Mojškerc — Frenk, kije bil ranjen. Po telesu je imel rane, ki so jih povzročili drobci granate. Največje drobce, ki bibili lahko usodni, pa je prestregel nahrbtnik.
Počasi in zanesljivo je prihajala zima. Najprej je pritisnil mraz, potem pa je začel padati sneg. Bilo ga je skoraj pol metra. Pihal je mrzel veter, ki je napravil številne zamete. Divjad se je približala domačiji. Vsako jutro so bile v snegu vidne nove sledi predvsem zajcev in srnja-di. ki je iskala hrano.
V tem vremenu, sredi druge polovice decembra, nas je obiskala teta Ana Tišler s hčerko Bredo iz. Litije.
Piše:
Marjan Kokalj (6)
Prinesla nam je dosti hrane in oblačil, pa tudi priboljškov ni manjkalo. Oče, kiju je pričakal naSp. Logu in jih pripeljal na Trinkavsovo domačijo, je proti večeru z, njima odšel v dolino, saj se je bal, da bi obtičali v snegu, ki je še vedno padal. Obe sta imelinasebi lahko obutev in neprimerna oblačila za tako pot. Od doma sta namreč odšli naskrivaj, kajti gestapo je teti prepovedal gibanje izven Litije.
Zadnjega dne I. 1944 je še vedno snežilo. Kazalo je, da bo zapadlo toliko snega, da okupatorji in kvislingi partizanom nekaj časa ne bodo mogli do živega. Hrane smo imeli za nekaj časa. Že več dni pa smo bili brez mleka za malega Jožeta in tudi o dogodkih v dolini nismo nič izvedeli. Mami seje tako zatišje zdelo sumljivo, zato je oče popoldan odšel v vas. Mračilo seje že, koje sedel za toplo kmečko pečjo pri Ber-dajsovih, se pogovarjal z domačini in čakal, da bo ena od hčera, ki je v hlevu molzla, prinesla mleko. Nenadoma je mati Roža. ki je sedela na zapečku in zrla skozi okno, kliknila: »Nemci! Beži France!« Oče je pogledal skozi okno in zagledal kolono nemških vojakov v belih ogrinjalih, ki so bili od vasi oddaljeni le še kakih petdeset metrov. Skozi zadnja vrata je zapustil hišo. stekel skozi vas do potoka in po njem v gozd.
Ko se je vrnil je bil močno zadihan. V roki je držal torbo, iz katere je molela steklenica mleka. Z njegovega resnega obraza smo spoznali, da prinaša slabe novice. Vsi smo onemeli. Potem pa je spregovoril. »Nemci so v vasi. Hajka bo!« Frenk kar ni mogel verjeti in je z nasmeškom odgovoril: »Oče, saj se šalite!« Iz očetovega še vedno resnega obraza pa ni dobil pritrjenja. Spet je nastala tišina, ki jo je prekinil Frenk z besedami: »Skupaj ne moremo ostati. Treba bo poiskati zavetje pri ljudeh, ki nam bodo pomagali. To bo huda hajka!«
Miei in Frenk sta si oprtala nahrbtnika in orožje ter se poslovila. Odšla sta proti Mamolju. Tudi mi smo hitro pospravili svoje stvari in premišljevali, kam naj se v tej zimski noči podamo, da ne bomo padli v sovražnikove roke. (Se nadaljuje)
M
♦ * ★ ★ ★
* ★ ★ ★ ★
★ ★ ★ ★ ★
i ★
I
i
MIZARSTVO LITIJA 61270 LITIJA Ponoviška c. 13
Na podlagi sklepa komisije za kadrovske zadeve Mizarstva Litija razpisujemo dela in naloge
skladiščnika
Pogoja:
— srednja izobrazba trgovske smeri ali tečaj za skladiščnika
— enomesečno poskusno delo
Pisne ponudbe z. dokazili pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Mizarstvo Litija, Ponoviška c. 13, Litija.
DOM »TIŠJE« ŠMARTNO PRI LITIJI Komisija za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge:
— srednja medicinska sestra (V)
Pogoj: končana srednja šola za medicinske sestre
Delo bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom.
Pisne prijave z dokazili pošljite v 8 dneh komisiji za delovna razmerja.
Komisija za delovna razmerja pri ŽTO Ljubljana, TOZD za promet Ljubljana, Trg OF 7, objavlja prosta dela in naloge:
čiščenje prostorov in perona
Osebni dohodek znaša okoli 29.000.- din.
Pogoja: — končana ali nedokončana osemletka — enomesečno poskusno delo
Stanovanje ni zagotovljeno.
Kandidati bodo sprejeti za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave sprejema kadrovska služba ŽTO, TOZD za promet Ljubljana, Trg OF 7, 15 dni po objavi.
Prijavljene kandidate bomo obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri.
DO ZK »ŽITO« LJUBLJANA, n.sol.o., TOZD Pekarstvo in testeninarstvo Ljubljana, n.sub.o., Ljubljana, Smartinska cesta 154, 61000 Ljubljana
Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge za nedoločen čas v DE Pekarna Center, OF Šmartno pri Litiji:
1. PRIPRAVLJANJE KOMISIONOV
(I delavec)
Pogoji: — poklicna šola trgovske ali živilske smeri
— I leto delovnih izkušenj
— poskusno delo 2 meseca
2. ČIŠČENJE PROIZVODNIH PROSTOROV
(1 delavec)
Pogoja: — osnovna šola
— poskusno delo en mesec
Pisne ponudbe sprejema splošno-kadrovska služba DO ŽK »ŽITO« LJUBLJANA, Smartinska c. 154, Ljubljana, 8 dni po objavi. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po sklepu komisije za delovna razmerja.
Občinski oddelek za splošne upravne zadeve in občo upravo občine Litija razpisuje na podlagi 13. člena zakona o postopku z najdenimi stvarmi (Ur. 1. SRS, št. 31/76):
JAVNO DRAŽBO
naslednjih najdenih predmetov, ki jih je prejel v hrambo:
— 1 denarnica
— 7 koles
— 2 kolesi z motorjem.
Javna dražba bo v soboto, 5. oktobra, ob 8. uri pred poslopjem Komunalno obrtnega podjetja Litija. Ponoviška 15. Ogled predmetov bo mogoč pol ure pred dražbo.
Občinski oddelek za splošne upravne zadeve in občo upravo
OBVESTILO
Zveza obrtnih združenj Slovenije se je odločila, da bo analizirala ekonomsko socialni položaj obrtništva.
Ob tej priliki bo ugotavljala tudi socialno stanje bivših obrtnikov oziroma družinskih članov (zakonec, otroci, nesposobni za delo), ki niso pridobili pravice do pokojnine.
Zato prosimo vse tiste bivše obrtnike ozirom njihove družinske člane, ki ne prejemajo pokojnine, da to sporoče na naslov: Obrtno združenje Litija, Jerebova 12, telefon 881-823.
C
KS LITIJ LEVI IN DESNI BREG
J
Zapora Topilniške ulice
inimiiiiBinu—imiiii ■limunu...........111..................."ir—-f- ......
Zaradi gradnje novih proizvodnih prostorov Predilnice Litija in gradnje nove cestne povezave med Predilniško in Topilniško ulico v Litiji je bila 20. avgusta 1985 izvedena popolna zapora Topilniške ulice od križišča s Kidričevo cesto do križišča z Marokovo potjo. Nov prometni režim na tem območju Graške Dobrave je naslednji:
— Marokova pot od križišča z (iraško cesto do križišča z Bevkovoulico, ki je bila do sedaj enosmerna, se spremeni v dvosmerno,
— Bevkova ulica se od osnovne šole do križišča z Graško cesto spremeni iz enosmerne v dvosmerno,
— lokalni avtobusni promet po Marokovi poti in Topilniški ulici se v času zapore ukine. Avtobus bo obračal pri postajališču pri osnovni šoli na (iraški Dobravi.
Tak prometni režim bo predvidoma veljal do konca oktobra 1985.
SAMOUPRAVNA KOMUNALNA SKUPNOST
OBČINE LITIJA
Spoštovani občani!
Čas je. da po kratkotrajnem zbiranju gradiva za našo brošuro in vsestranskem zbiranju finančno materialnih sredstev, potrebnih za nabavo novega gasilskega vozila, razvitje novega društvenega prapora in proslavljanje 100-letnice obstoja Gasilskega društva Litija, ocenimo naše delo z ugotovitvijo, da je z nami dobro sodeloval širok krog občanov, delovnih kolektivov in družbenopolitičnih organizacij.
Zgodovina Gasilskega društva Litija je izredno pestra in zelo bogata. Žal seje med vojno vihro izgubila društvena kronika, zato naj bo naša brošura, ki je bila izdana ob 100-letnici društva, le osnova za nadaljnje delo društvenega kronista.
Kot tajnik društva se v imenu vseh članov Gasilskega društva Litija zahvaljujem vsem, s katerimi smo imeli v tem času poslovne stike, in se jim istočasno opravičujem, kersem jih večkrat zadrževal pri njihovem delu. Rešili smo s skupnimi močmi včasih na vide/ nerešljiv problem.
Naj omenim, da sem v času, ko so se zbirali podatki za objavo v brošuri, prišel v stik z. mnogimi našimi občani, ki so izrazili razne želje in predloge za nadaljnje delo. Zelo koristne predloge smo prejeli od delovnih organizacij. Prepričani smo, da bomo v prihodnje še bolje sodelovali z. občani, saj imamo v društvu več izredno sposobnih in zagnanih članov, ki naj svojo strokovnost uspešno prenašajo na mlajši gasilski kader, ki bo sčasoma moral nadaljevati naše delo v korist celotne družbe.
Posebno zahvalo izrekam tov. Tinelu Brileju, ki je žrtvoval ves svoj prosti čas za zbiranje in izdajo brošure ter obveščanje v 'Glasilu občanov o naši proslavi. S tem je prispeval dobršen del k zgodovini društva in našega kraja.
tajnik GD Litija
Zaradi bolezni prodam popolnoma novo žensko kolo znamke Partizan, brez prestav, za 8.500 din. Lajovic Marija, Litija, Pod kraj 2.
ZAHVALA
Ob smrti našega brata in strica
ANTONA Š VAR C A
se najlepše zahvaljujemo dr. Pajntarju, dr. Ptičarju inpatronažni sestri za skrb med njegovo boleznijo. Iskrena hvala sind. podružnici Predilnice Litija za cvetje, pevcem Lipe, g. župniku z poslovilne besede ob grobu, sosedom in prijateljem za cvetje. Najlepša hvala vsem, ki stega spremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Ljubil si zemljo,
ljubil si tlom
in v cvetočem poletju
odšel si v mnogo prerani dom.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega ljubega sina in brata
ZVONE T A JEREBA
se iskreno zahvaljujemo vsem fantom in dekletom, sošolcem in prijateljem, ki so sočustvovali z, nami in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti, mu darovli cvetje in izrekli sožalje. Posebna zahvala velja gasilskemu društvu iz Jevnice, Senožeti in Kresnic, sodelavcem tiskarne Ljudska pravica, g. župniku za lepo opravljen obred, kresniškim pevcem in Matjažu Godcu za poslovilne besede. Še enkrat hvala vsem!
Žalujoči: ati. mami, sestra, brat in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega sina, brata, strica in nečaka
IGORJA IVANUŠIČA
z Zg. Loga
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, mladincem, članom nogometnega kluba Zg. Log, g. župniku, pevcem Lipe, vaščanom, tozdu Gradmetal in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in mu darovali toliko cvetja na njegov prerani grob.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči i/gubi dragega moža
CIRILA OBOLNARJA
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem /a izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekam GRADMETALU iz Litije ter tov. Ivu Bausti za poslovilne besede, sodelavkam Usnjarne Šmartno, sosedom in sostanovalcem, šmarskim pevcem ter duhovnikoma Jožetu Toriju in Draganu Adamu za poslovilni obred.
Žalujoča žena Vida
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mame
FRANČIŠKE MEKE,
se zahvaljujemo vsem. ki ste jo spremili do njenega preranega groba, sosedom za izkazano sočutje in pomoč, posameznikom in kolektivom za vence in cvetje, pevcem za prelepo, do src segajoče petje, govorniku na grobu za resničen oris mamine življenjske poti ter župniku za lep obred in spodbudne besede.
Žalujoči: mož in otroci
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega 9-letnega sina
FRANCIJA PARKLJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, krajanom in KS Jevnica, ki so sočustvovali z. nami, darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju hematološkega oddelka Pediatrične klinike v Ljubljani za ves trud pri zdravljenju hude bolezni, sosedom in sorodnikom za pomoč, sošolcem in tovarišicam OŠ Jevnica za cvetje in poslovilne besede, tov. Evi Kovic za poslovilni govor ob grobu, kresniškim pevcem in župniku za lep obred.
Žalujoči: mami, ati, bratje, sestre, stara mama in ata ter drugo sorodstvo
Dan. ki vzel nam je bolečino, dan, ki naredil nam je brazgotino, ki nam trga srca.
V SPOMIN
11.8. 1985 je minilo leto, odkar je odjeknila neizprosna resnica, daje zastal korak, dih in zamrl pogled našega ljubega moža, atka, brata in sina
IVANA KEPE
iz Vrat 9, Šmartno pri Litiji
Nikoli ne bo pozabljen ta kruti dan. Ostali smo brez tebe, tvoje neizmerne dobrote in ljubezni, ki si jo znal dajati samo ti. Težko je življenje brez. tebe, dom, ki si ga imel tako rad, je ostal prazen, odet v žalost in samoto. Še vedno slišimo tvoje korake, tvoj glas in vidimo tvoj nasmejan obraz. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok in spoznanje, da se nikoli več ne vrneš. Hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob.
Z bolečino v srcu: žena Nadi, sin Janez, hčerka Jelka, bratje Tone, Lojze in Jože z. družinami, mama in vsi, ki so ga imeli radi
Trud in trpljenje je bilo tvoje življenje.
.5 ^JOJ^i?**. *m•*
V SPOMIN
28. septembra mineva leto, odkar nas je zapustila naša draga mami in stara mami
ANICA KADUNC
S teboj smo izgubili topel dom. in prijazno besedo, ostal nam je le spomin na tvojo dobroto in plemenito srce.
Hvala vsem, ki obiskujete njen prerani grob, prinašate cvetje in prižigate sveče.
Žalujoči: mož Slavko, otroci Slavko, Anica, Zdenko in Zdravko z družinami in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči in nepričakovani izgubi dragega moža in očeta
PAVLETA JERETA
iz Črnega potoka 11
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, tolažilne besede in številno spremstvo na njegovi zadnji poli.
Prisrčna hvala sodelavcem Lesne industrije Litija, pogrebcem, govorniku Ivanu Bohu za poslovilne besede in pevcem Zvona za zapete žalostinke. Hvala duhovniku za opravljen obred in tudi tistim, ki so nam nudili nesebično pomoč v težkih trenutkih.
Žena. sinovi, hčerke, brat in sestre ter ostalo sorodstvo
■
KOLESARSTVO
SPORT IN REKREACIJA
CEZ SLOVENIJO VENI POTEZI
Od Hodoša na državni meji z Madžarsko pa do Tartinijevega trga v Piranu je 370 km. Razdalja, ki je tako spoštljiva, da se je še z avtomobilom ne bi vsakdo lotil.
Vendar pa je ta razdalja znana tudi kot slovenska kolesarska diagonala.
pregledali kolesa in vso opremo, si dobro zmasirali mišice in ob 4. uri krenili na dolgo pot do morja.
Vodja »odprave« Marjan Brodar, ki sije vse skupaj tudi »izmislil«, je izdelal podrobno časovnico in pot razdelil na sedem etap z vmesnimi počitki. Daljših odmorov namenoma niso delali.
je bilo za kolesarji že več kot polovico poti, to pa jih je tudi vzpodbujalo k nadaljnji vztrajni vožnji.
Sedaj so imeli sonce že pred seboj, vozili so proti njemu, na jug, proti morju! Kdo bi Se prešteval vse te klance
na dolgih vožnjah. Tudi neprestano menjanje na čelu kolone je razbijalo monotonost vožnje, zvočnik z glasbo na spremljevalnem vozilu in vmes vzpodbudni klici voznika Sreča pa so prav tako opravili pomembno delo pri
Darko — k sreči — ni imel dela
Darko Kranjc, ki ima v Litiji na Parmovi ulici popravljalni«) koles, k sreči ni imel nobenega dela. Počila ni nobena zračnica, nobena špica, vse »akse« so ostale cele. Kolesarji pa menijo, da bi imeli kup težav, če Darka Kranjca ne bi bilo zraven. No, če vraževernost pustimo ob stranvz, pa je Darko vsem udeležencem akcije le odpravil tiste stalne skrbi in misli »kaj pa, če se pokvari to in ono.«
Darko Kranjc kot izvrsten mojster za popravila vseh vrst koles je bil seveda pripravljen na vse mogoče posege, ki bi bili tega dne tudi takojšnji — brez čakanja.
ki predstavlja vrhunski vzdržljivostni podvig. V kolesarskih krogih velja prevoziti od Hodoša do Pirana svojevrsten dosežek, ki je še posebno cenjen. Prav veliko kolesarjev ni, ki so prevozili to pot, seveda v eni sami etapi oziroma v enem dnevu.
Klubu zmagovalcev diagonale so se nedavno priključili tudi člani tekaške in kolesarske sekcije TVD Partizan Litija, ki so 370 km prekolesarili 31. avgusta letos.
Vreme je bilo ugodno, morda malo pretopio, vendar vlažnost zraka ni bila prevelika. Treba pa je bilo upoštevati že razmeroma krajši dan in nekoliko hladnejša jutra. Skupina sedmih kolesarjev in treh spremljevalcev seje na pot odpravila že dan poprej, torej na petek, 30. avgusta, in noč na 31. avgust prespala v Hodošu na madžarski meji. Vstali so že ob treh zjutraj, še enkrat
■
SAH
EKIPNO FINALNO TEKMOVANJE V ŠAHU ZA SR SLOVENIJO
Pokal maršala Tita
Tekmovanje je potekalo v dvorani KAZINA (hotela PARK) na Bledu od I. do 4. maja 1985. Finalnega tekmovanja seje udeležilo 16 najboljših ekip SR Slovenije, in to:
1. MURKA LESCE
2. ŽK MARIBOR
3. ŠK ISKRA Ljubljana
4. ŠK PTUJ
5. ŠK RADENSKA
6. ŠD JLA VRHNIKA
7. ŠK ŽALEC
8. ŠK KRANJ
9. ŠD SLOGA — JLA LJUBLJANA
10. SO LITIJA
I L ŠD KOČEVJE
12. ŠD DRAVOGRAD
13. ŠD STOL KAMNIK
14. ŠD VELENJE
15. ŠD NOVA GORICA
16. ŠD KIDRIČEVO
Ekipa SO LITIJA je nastopala v naslednji postavi:
1. KOLAR SREČO
2. M1LINKOV1Č NEBO.IŠA
3. NIKOI.IĆ STANKO
4. CIRKVENČIČ FRANC
5. DOLINŠEK MIRKO
V skupni uvrstitvi je naša ekipa dosegla izredno 4.-6. mesto z Iskro Ljubljana in Stolom Kamnik. Izgubili smo samo eno srečanje z Murko Lesce, dve zmagali (s Kočevjem in Vrhniko) ter igrali dvakrat neodločeno (z Radensko in Kranjem).
Doseženi rezultat je eden od največjih uspehov litijskega športa, še posebno šaha. Za uspeh so zaslužni vsi igralci, posebno pa je potrebno poudariti izredno borbenost in homogenost ekipe.
Zahvaljujemo se SO Litija in Telesnokulturni skupnosti Litija, ki nam je finančno pripomogla pri udeležbi finalnega tekmovanja za pokal Maršala "Tita.
ŠK Litija
GLASILO OBČANOV
Ustanovitelj: občinska konferenca SZDL Litija, Glavni urednik: Andrej Kralj. Ureja uredniški odbor: Jote Sevljak (odgovorni urednik), Mija Bernik, Franc Končar, Mojca Lebinger, Franc Mali st., Slavko Rokav ec, Boris Žužek, Jelka Belec (lektor Glasila občanov). Uredniški odboi Delegatskega obveščevalca: Tine Brilej (odgovorni urednik), Mari Merzel, Vid Pra-unseis, Roia Urbane. Predsednik časopisnega sveta: Hil-da Bole. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Peče-nik. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika Novo mesto, Tisk: Tiskarna Novo mesto. Naslov uredništva: Litija, Par-mova 9. tel.: 881-617. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom.
ker bi se jim utegnile mišice ohladiti in otrdeli. Prehranjevali so se v glavnem kar med vožnjo in med odmori.
Do Maribora jih je še malo hladilo, kmalu nato pa so se spoprijeli s prvimi resnejšimi vzponi in — soncem. Do Slovenskih Konjic je pet kar spoštljivih klancev, kjer je treba avto običajno preklopiti »v drugo«, kolo pa na zob-
Pomagali so TVD Partizan, LEK Ljubljana in F. Babnik
Vsi udeleženci akcije »370 km prek Slovenije v enem dnevu« so člani TVD Partizan Litija, v okviru tega društva pa je bila celotna akcija tudi izvedena. Partizan Litija je za akcijo prispeval del denarja za vožnjo in prehrano.
LEK Ljubljana pa je kolesarje oskrbel z vitaminskimi in mineralnimi napitki »Olimpic« in »Lekovit«, kar je pri premagovanju večjih naporov nujno potrebno.
Ozvočenje na spremljevalni avto je dal Frenk Babnik iz Litije in s tem kolesarjem »krajšal« pot.
Vsi udeleženci akcije se Partizanu Litija, I.eku Ljubljana in F. Babniku iz Litije zahvaljujejo za pomoč.
„   Sedem jeklenih kolesarjev
370 km prek Slovenije v enem dnevu so ^prevozili:
1. Marjan Brodar, 25 let, elektrotehnik iz Smartnega
2. Lojze Carman, 32 let, monter iz. Litije
3. Stane Černe, 25 let, varnostni inženir z Ustja
4. Franci Černe, 17 let, dijak z. Ustja
5. Simon Pikovnik, 26 let, dipl. ing. elektrotehnike iz Smartnega
6. Stane Rctelj, 28 let, grafik iz Litije
7. Ivan Taradi, 30 let, gradbeni tehnik iz Litije.
Spremljevalci
1. Srečo Prcač, 28 let, miličnik iz Litije (voznik-sprcmljcvalcc)
2. Darko Kranjc, 31 let, serviser koles iz. Litije (skrb za kolesa)
3. Branka Vodenik. 20 let, študentka iz Litije (skrb za prehrano in vožnjo po časovnici)
Hitrost
Skupina je bila na poti 15 ur in pol. Vseh odmorov je bilo za 3 ure, aktivne vožnje pa 12 ur in pol. Poprečna hitrost vožnje brez. odmorov je bila 30 km/h, upoštevajoč tudi odmore po 24 km/h.
Zanimivo je tudi, da je števec na spremljajočem avtomobilu pokazal, da so kolesarji prevozili celo več kot 370 km. V Piranu je števec pokazal kar 379 km.
po slovenskem krasu. Sedaj že niso bili klanci glavni problem. Pričelo je boleti vsepovsod. Vrat, roke, zadnjica, podplati. Z menjanjem položajev na kolesu so se kolikor toliko uspešno upirali tej obvezni nadlogi, ki pesti kolesarje
premagovanju kilometrov.
Ko se je prvič zalesketalo slovensko morje v poznem popoldanskem son-cu. je cela skupina postala kar nekam močnejša. Sedaj ne bi več popustili za nobeno ceno. Ne da bi se kaj posebej
dogovarjali, so tempo vožnje proti koncu celo malo povečali. Seveda je bližajoči se cilj — Piran, v vsakomur vzbujal občutke zmage in velike samozavesti, to pa je tisto, kar utrujenost potisne za nekaj časa kar malo vstran.
Videti celo Slovenijo v enem dnevu, od pomurskih ravnic in štajerskih goric pa do suhih kraških globač in modrega Jadrana, ni kar tako, če to
nik 23 ali celo 26, kot se to v kolesarskem besednjaku reče. Trojanski klanec ni posebno strm, je pa zato zelo dolg, sonce pa je tudi že neusmiljeno pripekalo. Potem je sledil nekoliko lahkotnejši del poti do Ljubljane, kjer
Dobra pripravljenost
V kolesarskih krogih prevladuje mnenje, daje treba pred slovensko diagonalo »imeti v nogah« 2000 do 3000 km. »Večina naših kolesarjev jih ni imela toliko, vendar so pot kljub temu premagali, predvsem na račun stalne in raznovrstne vadbe med letom,« je menil predsednik tekaške sekcije TVD Partizan Litija Milan Švarc.
Na cilju
Na cilju je ekipo kolesarjev pričakal predstavnik TVD Partizan Lilija Mirko Plaznik, ki jim je prvi čestital za uspešno izvedeno akcijo. Sledila so še telefonska sporočila prijateljem o uspešnem zaključku kolesarjenja, vrček piva, kmalu potem pa so zaspali kot ubiti... Kdo pa ne bi po 370 km kolesarjenja.
Hodiš na slovensko-madiarski meji. Pred odhodom na 370 km dolgo pot.
Ura je bila 19.30, ko seje kombi z. napisom »TVD Partizan Litija« in »370 km prek Slovenije v enem dnevu«, za njim pa sedem jeklenih mož na jeklenih konjičkih, ustavil v Piranu. Nihče ni padel s kolesa, nihče ni bil na smrt utrujen, vsi pa so bili navdahnjeni z lepimi občutki zmage nad vsemi napori, nad cesto, kilometri in — samim seboj.
potovanje človek izvede samo s svojo lastno silo, samo z uporabo svojih mišic.
Ni kaj reči. Vseh sedem jeklenih mož in tudi trije spremljevalci zaslužijo čestitke za izvedeno akcijo. 31. avgusta letos je ime »Litija« in »Partizan Litija« potovalo po vsej Sloveniji. Množice ljudi so to videle, spremljale in slišale. In vsak, kdor ve, kaj pomeni prekolesariti 370 km v enem dnevu prek Slovenije, je to akcijo dojel s spoštovanjem do takšnih dejanj.
T. B.
Triatlon — nova športna panoga
Triatlon, modni izbruh v športu zadnjih treh, petih let, je prodrl tudi v Slovenijo. Na Bledu je bil 24. avgusta letos že drugi triatlon v klasičnih triatlonskih disciplinah: plavanje — kolesarjenje — tek. Pri triatlonu grez.a to, da tekmovalci premagajo razdalje, ki jih predpiše organizator drugo za drugo, na koncu pa se upošteva skupni čas za vse tri discipline.
triatlona ni udeležil predvsem zaradi lastnih izkušenj — napor je namreč zelo hud! Zato pa je bila letos na Bledu udeležba veliko bolj kvalitetna, saj so prišli tudi najboljši triatlonci i/ Avstrije, ZRN in Italije.
Triatlon torej ni za rekreacijo, ampak je to nova športna panoga, ki ima že svojo evropsko zvezo in bo bržkone uvrščena tudi v program olimpijskih
Triatlon je posamična športna panoga Kontrola na letošnjem blejskem triatlonu je bila zelo stroga, saj je bilo kar 23 tekmovalcev diskvalificiranih zaradi kolesarske vožnje v zavetrju drugega kolesarja, kar je prepovedano. Pri triatlonu grelorej zato, da tekmovalec vse tri preizkušnje opravi sam, brez pomoči sotekmovalcev.
Litijani na triatlonu
Posebni dresi za triatlon
Najboljši triatlonci — predvsem Avstrijci — so se na Bledu predstavili s posebnimi triatlonskimi dresi. V istem dresu so plavali, kolesarili in tekli, tako da so že na račun preoblačenja pridobili okrog tO minul časa.
J
Letošnji blejski triatlon je imel 2 km plavanja (jezero po dolžini), 65 km kolesarjenja (Bled-Bohinj in nazaj) in 15,5 km teka (po vaseh okrog Bleda, na Gorje in nazaj do jezera). Za razliko od lanskega je bii nekoliko težji, saj sta bili letos kolesarska in tekaška preizkušnja daljši in težji.
Lani je bilo na prvem blejskem triatlonu 400 tekmovalcev, letos p.a samo 200, kar kaže na selekcijo pri udeležbi. Marsikdo, ki seje lani v tej novi športni zvrsti preizkusil v glavnem iz. radovednosti, se letošnjega
/-:-:-
iger v Seulu, ki bodo leta 1988.
Seveda pa je udeležba na triatlonih odprta za vse. Za triatlonce — specialiste, kot tudi za rekreativce. Zaradi silnega razvoja športne rekreacije v Sloveniji, se je tudi telesna pripravljenost nekaterih rekreativcev dvignila tako visoko, da le-ti v mnogih primerih celo prekašajo aktivne tekmovalce v posameznih športnih zvrsteh. To dokazujejo tudi rezultati in uvrstitve rekreativcev na raznih tekmovanjih doma in v inozemstvu, predvsem v tekih, kolesarjenju, smučarskih tekih itd.
TVD Partizan Litija je za letošnji blejski triatlon organiziral šest tekmovalcev in vsi so ga uspešno opravili. Vsa šesterica je bila dobro pripravljena, saj vsi redno skrbe za stalno in visoko telesno pripravljenost.
Vendar pa kljub uspešnemu zaključku vse le ni šlo tako, kot da bi bil triatlon zgolj rekreacija. Plavanje čez blejsko jezero kot prva disciplina je udeležencem delala največ težav, saj v Litiji že 20 let ni možno nikjer plavati. Kolesarjenje 65 km do Bohinja in nazaj je biio menda še najlažje, pa čeprav
je bila cesta obupno slaba, tek na 15,5 km po težavni progi pa je bil vsem že kar odveč. No, vseeno so zmogli vse napore in triatlon opravili.
Povsem enotno pa je mnenje vse šesterice, da triatlon ni za vsakogar. V tej novi športni panogi se naj preizkusijo le triatlonci — specialisti, in pa zares dobro pripravljeni rekreativci. Za dobro pripravljenost pa je treba vaditi vsak dan, in to predvsem prehode iz ene panoge v drugo. Za to pa je potrebno veliko časa in volje, imeti pa je treba tudi pogoje — bazen, dobro kolo, spremljevalce...
T. B.
Dobrodošla pomoč
Litijskim triatloncem je s svojimi proizvodi — kremo za zaščito kože — pomagal tudi BERCON — kozmetični proizvodi Lilija. Pri plavanju čez blejsko jezero je bilo mazanje z zaščitnimi kremami seveda nadvse dobrodošlo.
Jadran iz Trsta najuspešnejši
Košarkarski klub Litija je organiziral deseti Flajsov memorial. Na njem so nastopili Jadran iz Trsta. Medvode in ekipa Litije. Prvo mesto je osvojil Jadran, za katerega nastopajo Slovenci, ki živijo v Italiji. V odločilni tekmi je premagal domače moštvo po hudem in izenačenem boju.
Vsem ekipam se je poznalo, da so sredi pripravljalnega obdobja za novo sezono. Hitra in agresivna košarka, ki sojo prikazali gosti iz Italije, je bila domačim dobra šola. ,
Rezultati:
Litija-Medvode 86:65 Jadran—Medvode 94:65 Litija—Jadran 76:84 Vrstni red: 1. Jadran 4, 2. Litija 2, 3. Medvode 0.
MARKO GODEC
k.
Letošnje vroče poletje je seglo že v sredino julija, ko me je obiskal dober znanec z Notranjske z družino. Za obisk smo se seveda že dolgo dogovarjali in pri nas doma smo se nanj vsaj leden dni mrzlično pripravljali. Ker smo si že pred leti zgradili hišo v krajevni skupnosti Lilija — levi breg, torej v mestu Litiji, tudi s prostorom ni bil prevelik problem. Stanujemo kar v mirnem predelu mestu, blizu osnovne šole, včusihsmo temu predelu Lilije rekli Gradec.
Vse je bilo torej lepo pripravljeno za nekajdnevni obisk dobrih znancev. In so prišli. Z vlakom, ker je tako tudi ceneje in brez skrbi. Na litijski železniški postaji sem jih pričakal z avtom, ker se mije lo zdelo vljudno, rahlo pa sem premišljal ludi o nekam čudnem, za prišleka morda zelo nemogočem peš prehodu od posluje v Gradec. Z avtom smo napravili velik ovinek, da smo prišli do naše hiše. Polde, tako je bilo ime mojemu prijatelju, je že mislil, da jih bom odpeljal kar v Ljubljano, tako velik ovinek je bilo treba napraviti, da smo prišli do Graške ceste in nato še malo naprej.
To je bilo dopoldne, sredi julija. Čez dan smo se že kar do sitega pogovorili o vseh mogočih spominih, zato se je bilo treba kaj izmisliti. Gostom kaj pokazati. V kakšnem mestu živimo in kaj vse imamo. No, in tu se je začelo tisto, zaradi česar sem sklenil, da v Litijo zlepa ne bom nikogar povabil.
»Pa pojdimo malo na sprehod«, sem predlagal. Moja dva kralkohla-čnika in Poldelova dva, malo večja od mojih, ter obe boljši polovici smo se torej odpravili na sprehod. Najprej
previdno po bližnjih cestah in poteh, naenkrat pa smo se znašli v centru Litije, torejv predelu okrog mostu. Tubi pač moral Poldeta in njegovi ženi že kaj pokazati. Vendar smo se težko sporazumevali. Hrup na mostu je bil le prevelik, nič boljše ni bilo na Valvasorjevem trgu. Avtomobili so švigali levo in desno, živce parajoči mopedi pa so bili še hujši.
Nekako smo se prebili do spomenika NOB. Tu je bilo malo bolje, zalo sem hitel pojasnjevati:
»Veš Polde, saj v Litiji ni vedno tako. Danes je le mopediste menda nekaj pičilo, da tako divjajo, drugače pa je kar v redu."
Če sem se enkrat zlagal, se bom pa še drugič, sem menil in hitel razlagali:
»Tisti grad, ki ste si ga prej z zanimanjem ogledovali, je farbarjevgrad. Naslednji mesec bodo pričeli obnavljali jas ado. pa tudi freske v pritličju.«
Menda mi je kar uspelo, vendar sem kljub temu predlagal, da pohitimo domov, da mi ne bo treba še kaj »pojasnjevati. «
Večerje bil vroč. Pivobi se prileglo, pa klepet na kakšnem vrtu prijetne gostilne. Pravzaprav je kar Polde vse skupaj povabil »nekam ven«, meni kot domačinu pa je prepustil izbiro lokala. S tem me je postavil pred težak problem. V katero litijsko gostilno naj peljem moje goste? »Veš, ravno sedaj je najboljša gostilna v Litiji zaradi dopustov zaprta. Škoda, saj ima tako prijeten letni vrt in prijazne natakarje.« sem spel pletenici!
»Pa pojdimo na listo teraso pri restavraciji!« je preillagla Poldelova žena. ki je na našem popoldanskem
KOZERIJA
Po borovnice
obhodu opazila mize in stole pri PoŠti,
»Danes je čet nek in na terasi ne strežejo,« sem izdavi! čeprav sem vede! da celo poletje ni bilo na njej nobenega življenja.
»Bomo pa doma na dvorišču malo posedeli.« je težak položaj rešila žena. In tako je tudi bilo.
Vremenarji so za naslednji dan ob/jubiljali še hujšo vročino.
»Pojdimo se kopal v bazen!« sla že zarana Zjutraj zažvrgolela Poldelova fantiča. Sok. kije vzbuhnil v meni. je bil seveda kar krepak. Ponoči sem razmišlja! kako dobro sem se prejšnji dan izmazal s »pojasnili« o gostilnah, prometu, hrupu in Farbarjevem gradu, sedaj pa še kopanje v litijskem bazenu.
»Ga nimamo,« sem obupano pojasnil na veliko žalost obeh fanličev, moja dva sta se namreč že davno navadita na to kruto resnico.
»Ja, kje pa se potem kopate poleti'.'«
V glavnem nikjer, kdor pa ima denar, se vsedc v avlo in odpelje v kakšno sosednje mesto, kjer imajo bazen« sem postal odkril. Torej s kopanjem ne bo nič? Ali pa vendar bo?
»Saj bi šli lahko v Zagorje, lam imajo dva bazena.« je predlagal moj mlajši potomce in me s lem spravil v še večjo zadrego.
»Pa pojdimo!« je bil skupen sklep. In to z vlakom, saj nas je za en avto le preveč.
Hitro smo pripravili vse potrebno, pa hajd na železniško postajo. Že pri bajerju za Predilnico sem dojel, da sem spet v hudih škripcih. Pred zapornicami smo nekaj časa čakali, čeprav sem vede! da lahko čakamo še leto dni. da se bodo odprle. Ko je že pretilo, da bomo zamudili vlak, smo jo mahnili kar čez lire. tako kot smo navajeni. Ne pa tudi moji gostje, ki so s smrtnim strahom uspeli priskakljali da postaje, saj sta dva vlaka pridrvela' tako hitro, da smo se komaj rešili.
»Kako pa prihajale na postajo?« je bilo vprašanje, ki sem ga seveda pričakoval, »Ja, takole, kol smo mi sedajte, vendar imamo v planu podhod.« sem postajalsamozavestne-jši.« Ko boste drugo leto spet prišli, ho že gotov.« Saj vem, da ne bo, toda. si bom drugo leto že kaj izmisli! sem si misli!
Kopanje v Zagorju je bilo sila prijetno, pozno popoldne smo se vrnili domov, čez tire pa spet doživeli podobne dogodivščine kot dopoldne.
»Kaj bi pa danes z večer počenjali?« je načela pogovor Poldelova žena. »Kaj, ko bi šli v kino?« je predlagala, misleč, da je morda celo meni ustregla, da ne bom imel skrbi.
»V kino?« sem zazijal in film se mi je zavrtel kar v glavi, ko sem dojel, da bom moral moje goste peljati v kino, ki je v improvizirani dvorani na Stavbah, z majavimi stoli in enim samim projektorjem, kot pred 30 leti.
»Veš. danes je na sporedu slab film. saj ni vreden ogleda,« je bil moj odgovor, ki je k sreči naletel na razumevanje, vendar sem tudi sam dojel, da Polde in žena zanesljivo ves-
ta, da tudi s kinom v Litiji nekaj ni v redu. Zato sla misel na kino na moje veselje opustila.
Spet smo bili doma. naslednji dan pa so si moji gostje zaželeli sprehod po parku. Seveda sem bil spel šokiran, saj v Liliji ni najli lakšneg parka, da bi vanj lahko povabili gosle. Znašel sem se in izbral za sprehod Svibno. Blizu je. in prijetno hladno je v njegovih gozdovih. In smo šli. Že kmalu po vstopu v gozd smo naleteli na borovnice. Sprva smo utrgali le tu in tam kakšno, kasneje pa nas je prevzela nabiralna žilica in smo nabirali borovnice, da je bilo veselje. V Svibnu jih je bilo letos zares veliko. Se julija so bile.
»Pa je zares lepo!« sta menila moja gosta, mulci pa so bili tudi veseli, saj so se vsi črni okrog ust brezskrbno podili po stezicah.
»Tamle zadaj so hoteli naredili odlagališče strupenih odpadkov«, sem zaupal Poldetu.
»Kaj? Tukaj? Saj ta hrib je edino, kamor lahko greste!« Potolažil sem ga, da smo se temu odlagališču v Litiji odločno in enotno uprli in da bomo Svibno ohranili takšno kot je.
In tako je tudi bilo. Naslednje tri dni smo veselo hodili v Svibno in vsak dan smo nabrali veliko borovnic, kijih bomo predelali v razne dobrote. Nekaj pa smo jih kar takoj pojedli. Moje veselje je bilo seveda neizmerno. Po Vsem tistem z gostilno, parkom, dostopom na postajo, bazenom, kinom in še kaj, sem končno našel rešitev problema, Če dobiš v Litijo gosle, jih petji na Svibno!
Ja, (tudi) to je Litija.^
Štefan Struna