Sfev. 10 Leto II. '*e*€A^gpOtiLcci. b! a m a \ L1U B L JA NA I TTfŠV 8 STRANI ČLANKOV IN SLIK Z VSEH PODROČIJ POLITIKE, ZNANOSTI. UMETNOSTI IN RAZVEDRILA 0t 'ln im.du#*,YDorn Ifubijurui, gHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiniii I OB JUBILEJU Sport se pri nas v Jugoslaviji lepo razvija. In prav je, da se razvija! Rad imam »port, posebno dobro je, č» je množičen... Tito Pred 20 leti, ko je Birger Ruud izboljšal v Planici svetovni rekord v skokih na smučeh za 6 m (skočil je 92 m), je šel glas o naši mogočni skakalnici prvič po svetu. Veselilo nas je, da so pisali o naši športni gradnji v velikih dnevnikih vse od Londona do Moskve, Tokia in Nem Vorka. Inž. Stanko Bloudek je svojo smučarsko skakalnico nenehno izboljševal. In z novimi rekordi (101 m, 107 m, 118 m in 120 m) se je sloves Planice le še utrjeval. Toda zgodilo se je nekaj, kar se nam zdi neprimerno pomembnejše od slovesa naše športne dejavnosti po širnem svetu — glas o veličini naše športne Planice je segel do otroških src! »Nedavno sem hotel otrokom razložiti pomen Planice,« je pripovedoval učitelj III. razreda osnobne šole. »Toda, ko sem jim za uvod v obravnavo učne snovi postavil nekaj vprašanj o naši veliki skakalnici, so se otroci tako razgovorili, da so mi prekrižali načrte. Ugotovil sem, da vedo precej več o Planici ter o Poldi in Finžgarju kakor pa jaz sam ...« Resnično, glas o Planici je prodrl v srca slovenske mladine. Otroci so vzljubili smuči in zimski šport. To je dobro znamenje, kajti zimski šport pomeni (čeprav nehote in nevede!) zelo učinkovito sredstvo za utrjevanje zdravja. Zdaj je pri nas že 60 smučarskih skakalnic, vrh tega pa j« v zimskem času še sto in sto malih, ki jih gradijo otroci iz snega. Po vseh slovenskih šolah so priredili letos zimskošportne dneve. Učenci in učenke so se navdušeno odzvali, učitelji in profesorji pa so (z redkimi izje- mami) sodelovali z razumevanjem. Do malega povsod so priredili tudi mladinske skakalne tekme. Vsi otroci bi radi smučali, vsi dečki skakali, če bi le imeli opremo. Morda bodo že bodoče generacije res športne generacije. To bo velikanskega pomena za zdravje, delovno zmogljivost in moralo. Šport je menda edino sredstvo za uspešno pobijanje alkoholizma. Da se je mlada generacija ogrela za zimski šport, zlasti za smučanje, je v nemali meri zasluga Planice in njenih junakov. Vse priznanje popularnim smučarjem, Janezu Poldi, Rudiju Finžgarju, Albinu Roglju in drugim, ki skačejo na smučeh 100 ali več metrov daleč. Njihove rezultate cenimo zato, ker so sad znanja, ker p omenijo športni užitek — zlasti pa zato, ker so nad vse zgovorno vabilo mladim ljudem: »Pridružite se množicam smučarjev!* im c: fi m illlšlij,. i m TEDNIK »SLOVENSKEGA POROČEVALCA« Cena 15 din m Graditelj planiške skakalnice ing. Bloudek popularni Janez ne to prelomil besede, če bo tudi te dni tekmoval. Janez nima rad novinarjev. Toda, če spregovori, ga je vredno poslušati. »Končal sem samo srednjo pastirsko šolo (v resnici gozdarsko — op. ur.), naprej nisem maral, da me ne bi vtaknili v pi- MED JUNAKI PLANICE, KAKRŠNI SO V RESNICI Te dni bodo junaki Planice zadržani in golčeči, kajti ni mala stvar skakati v Anjino belega prepada. Ce uspeš, boš v hedeljo zvečer med nagrajenci, ki jih bodo slavili v Martuljku, če pa storiš le biajhno napako, se utegneš znajti v realnem avtomobilu. Janez Polda ni bil ni-°1' posebno navdušen za skakanje na »velikanki« in je nastopal bolj iz dolžnosti do smučarske organizacije. Leta 1950 pa je dal svojemu rojaku Karlu Klančniku roko: »Kori, to je moj zadnji skok na tejle skakalnici.« JANEZ NIMA RAD NOVINARJEV K sreči pa je inž. Bloudek staro skakalnico porušil in zgradil novo. In tako Mm< »R0M1NGER - MANTEL« Albin Rogelj vam ve še marsikatero povedati. O Rudiju na primer, ki se spozna bolj na znamenite smučarje, kakor na vojskovodje. V Innsbrucku je hodil od trgovine do trgovine ter zahteval »Ro-minger-mantel« — menil je »Montgome-ri.« In kako se je jezil, ko so ga debelo gledali! Nekoč je zahteval pred skakalno tekmo samo polovico kosila — in ko se je po težkem delu lačen vrnil v v Kiplingov MavgU - resnica? Kflo ni prebral Klp- i,J„ preDi »Knjige o džun-f "7 Kdo ni sočustvoval z MavgUJem, otrokom, ,živel ln rastel z volkovi? To Je bil plod la fbe velikega pesnika džungle. Sedaj pa •>« prišla iz indijske države Uttar Prodesh vest, »o našli devetletnega dečka, o katerem me-" 3). Uorava. oaročnlnskl In oglasni oddelek* Ljubljana, TomSIfeva 1. telefon? 23-522, 23-523, 23-524, ti 525, 23-52« ilnterna itevllka II). številka tek. rut. pri Narodni banki Ml-T-42*. milijonov funtov in se bodo še povečali. Toda minister se je bolj ukvarjal z opisi v slogu pisanja H. G. Wellsa in je pri tem! dejal, da bodo zaloge atomskega orožja kmalu tako narasle, da »bodo lahko koristile človeštvu bolj kot strupeni plini: vojna bi zaradi tega postala tako strahotna, da bi bilo sploh nemogoče, da bi lahko še izbruhnila.« Odtlej pa bi velesile ne čutile več potrebe večati svoje zaloge atomskega orožja; zato pa bi se močno povečale možnosti za razvoj atomske energije za miroljubne namene. Po predvidevanju sira Davida bi se atomske centrale že »rentirale« čez kakih deset let. To bi rešilo predvsem takšno industrijsko državo kot je Vel. Britanija, ki nima niti dovolj vodnih sil niti ne nafte. Ko bi začele delati atomske centrale, bi tudi Vel. Britanija imela dovolj električne energije in bi s tem postala »toplejša in čistejša«. In tako bi Anglija spet lahko imela svoj pomen in vlogo v svetu ... Sir David Eccles meni, da »bo za prihodnje generacije povsod opaziti, kako rastejo na vseh koncih »veta atomske centrale, ki jih vodijo angleški tehniki«. V tem naj bi bila pionirska vlogn romantične zgodbe, ki je tako navdušila britanske poslance, ko so poslušali načrte o centrali v Dounreayu. Angleži hočejo biti prvi... * Tretja baterija atomskih topov v Evropi Iz ZDA so poslali v Zahodno Evropo že tretjo baterijo atomskih topov. Pravijo, da je sedaj v Evropi skupaj 18 topov, ki streljajo z atomskimi granatami. Kot je znano, so v začetku februarja poslali drugo baterijo v Zahodno Nemčija Do danes pa ni nobene vesti, ki bi potrdila mnenje, da so v Evropi sploh kdaj preizkusili to vrsto novega orožja, pa čeprav samo na manevrih. Oospodarski razvoj Mehike Mehika spada brez dvoma med tiste dežele, ki so v zadnjem desetletju najbolj napredovale. Mnogoštevilni potniki so presenečeni nad obsežnostjo in hitrostjo razvoja te dežele, ki je zgradila svojo industrijo v 12 letih, in ki se njeno prebivalstvo vsako leto pomnoži za več kot pol milijoni ljudi. Glavno mesto Mexico Šteje danes skoraj tri milijone prebivalcev, toda v njegovi prostrani okolici rastejo ob novih tvoraicah industrijska središča kot gobe po dežju. Tlalnepantla s svojimi železarnami in tovarnami bo kmalu konkuriral samemu Monterayu, severni industrijski metropoli. Grade nove jezove, elektrarne, rafinerije nafte, tovarne cementa, celuloze itd., zato pa tudi nove ceste in železnice. Predvsem skušajo popraviti in razširiti železnice, ki zaradi vse večjih potreb ne morejo več zadovoljevati tržišč. Železniško omrežje je pravzaprav največji problem mehiškega gospodarstva. S popravljanjem, zamenjavo starih lokomotiv za Dieselove in novimi vagoni je doseženo sicer skromno izboljšanje, toda brez temeljite obnovitve bodo proge ob polnem razmahu industrije tako propadle in napravile tako škodo go- »podarstvu, da se Mehikanci že zaskrbljeno ozira.jo za inozemskim posojilom. Ves ta razmah daje podobo vročične delavnosti in dinamičnega vzpona ogromne, mlade države, ki je bogata na prirodnem bogastvu in ki se trudi za svojo gospodarsko neodvisnost. Vendar je treba opozoriti na to, da 65% aktivnih prebivalcev proizvaja samo 24% narodnega dohodka, da poljedelci, ki jih je blizu 20 milijonov, s skrajno nizkim življenjskim standardom nimajo praktično nobene vloge v gospodarskem življenju dežele, in da je obdelane zemlje manj kot 10% celotne mehiške površine. Zato poskuša vlada razdeliti investicije po važnosti sektorjev. Napačno bi bilo trditi, da se že čuti v industriji zastoj, celo ma.lo je verjetno, da bi do tega prišlo. Toda v zadnjih mesecih se vendar opaža rahlo nazadovanje. Za ta pojav ni težko najti razloga: konec leta 1952 je prevzela delo nova vlada. Znano je, da ni prišlo do kakšnega političnega prevrata. Toda tu privede vsaka izvolitev novega predsednika, četudi je bil izbran — kot tokrat — iz vrst iste stranke, do izmenjave celotnega upravnega osebja in novih metod upravljanja, ki so včasih povsem različne od prejšnjih. Šestletno vladanje predsednika Miguela Alemana je bilo za industrijski razvoj velike važnosti. In če je opaziti zdaj nekakšno nazadovanje — potem pač zato, ker nova vlada Ruiz-Cortinesa še vedno proučuje uspehe, neuspehe in načrte, ki jih je podedovala. Tako se je prav industrija za domače potrebe pod Alemanovo vlado občutno okrepila z zakonom o oprostitvi davka za nekaj let, s čimer se je okoristilo kar 479 tovarn. Toda malo so storili za poljedelstvo in izboljšanje standarda kmečkega prebivalstva. Zato namerava nova vlada predvsem vskla-diti gospodarstvo in se zavzeti za poljedelstvo, njegovo mehanizacijo in prosvetljenje kmetov, da bi tu povečala proizvodnjo in zmanjšala ceno živilom. Največji del investicij in posojil bo porabljen za namakalna dela — dežela trpi zaradi stalnih suš —, osuševanje neplodne zemlje, zgraditev novih pristanišč, industrijo nafte, elektrifikacijo in težko industrijo — kar bo dalo solidne temelje ostali industrializaciji. UGNGKAL ^W1UK1!R ... »nima razvitih možgan« je bil tudi na obisku v Koreji. Večina Ame-čanov pa vendar meni, da je za dvig morale — vsaj pri vojakih v Koreji — včasih le potrebno dovoliti malo »pohujšanja«, pa čeprav gre na škodo samega kardinala.. • Gandhijev učenec Januarja je preteklo šest let, odkar je bil ubit Gandhi. Po vsej Indiji so se spominjali dneva njegove smrti, kar kaže, kako zelo je njegovo ime še zasidrano v miselnosti prebivalcev Indije. Da njegov nauk še ni pozabljen, govori najbolj zgovorno delo, ki ga ze tri leta opravlja eden njegovih naj zvest e j šili učencev — Vino ba Bhave. Ta človek asketskega videza, z dolgo brado, star okrog 60 let, hodi brez oddiha in bos po cestah Indije in govori množicam o naj-nesrečnejših ljudeh v njegovi domovini, o kmetih brez zemlje. Bede indijskih kmetov, ki so jih s pravili na beraško palico pobiralci davkov, zemljiški posestniki in oderuhi, skoraj ni mogoče popisati. Vsi uradni poskusi, da bi se te razmere popravile, so bili do danes brezplodni: v precejšnjem številu indijskih dežel so sicer razglasili agrarno reformo, toda zahteva državne blagajne in odkupnine, ki bi jih morali plačati sedanjim lastnikom zemlje, so preprečile sleherno izboljšavo razmer kmečkega prebivalstva. Vinoba Bhave se je začel ukvarjati s tem vprašanjem: če oblasti ne zmorejo te naloge, se je treba obrniti neposredno k zemljiškim gospodom. Proti tem se Vinoba Bhave bori! Kakšno je njegovo orožje? Prepričevanje! Ze tri leta hodi od rasi do vasi in je že prehodil na tisoče kilometrov; na svoji poti se ustavlja, govori, moli in preprečuje lastnike zemlje, naj delež, ki bi ga sicer imeli zapustiti enemu suojih dedičev, darujejo njemu, on pa ga takoj podari tistim, ki so brez zemlje. To gibanje se imenuje »Budhan« ali po naše — poziv na darovanje zemlje. Doslej je imelo že takšne uspehe, da so se zanj začele resno zanimati tudi oblasti. Prejšnjo pomlad je bil ustanovljen tudi odbor, v katerem sodelujejo vse indijske stranke — razen kominformovske, ki ostro nasprotuje temu gibanju — in ki mu predseduje dr. 'Radha Krishnan, podpredsednik Indijske zveze, z namenom, da podpre trud Vinobe Bhaveja. Ta odbor je pregledal uspehe, ki jih je Bhave dosegel v Telengani, kjer je začel s svojim gibanjem 1. 1951. V tej deželi so bili zemljiški lastniki pripravljeni darovati precej zemlje, saj jim je bil v spominu še kmečki upor iz l. 1947—48; v državi Bihar je gibanje naletelo na kmete, ki so zelo radi sprejemali Bhavejev poziv in to veliko bolj kot veleposestniki. Radha Krishnanov odbor pa je zraiunal, da bi trajalo najmanj 25 let, če bi hoteli »razdeliti« zemljo tako, da bi sedanji kmetje brez zemlje dobili krpo, kjer bi lahko pridelali malenkost zase in za svojo družino. Drugi so ugotovili, da je Bhave-jevo gibanje »nevarno«, ker podžiga kmete, da se borijo za svoje pravice. V državi Bombay je preteklega septembra prišlo do »upora*; kmetje brez zemlje so zasegli namreč neobdelano zemljo veleposestnikov. Ta »upor« so vodili predstavniki socialistične strank-, ki so jih po zadušitvi upora aretirali in so bili kaznovani na daljše zaporne kazni; njihov glavni »zločin« je bil v tem, ker so priznali, da sloni »Budhan« na nenasilju ... Bhavejevo gibanje se čedalje bolj širi. Kakšeii bo končni uspeh tega nenavadnega gibanja, ki ga vodi poleg Nehruja najbolj znani in priljubljeni Gandhijev učenec? ŠTIPENDIST OZN o bvici in Franciji V okviru programa Tehnične potnofl OZN Ima tudi določeno Število jugoslovanskih strokovnj akov priložnost izpopolnjevanja v inozemstvu. Ing. Vojko Osim iz Tovarne dušika v Rušah nam pripoveduje o svojih vtisih s študija v Franciji, od koder se je nedavno vrnil po 4-«nesečni praksi na elektrokemljskem inštitutu v Grenoblu. Po točno predvidenemu programu se morajo štipendisti Tehnične pomoči OZN pred odhodom v deželo, kjer jim je določeno delo, zbrati v Ženevi, v Švici, na uradu Administracije za tehnično pomoč Tako je bila Ženeva tudi moj prvi C1lj, ko sem nekega nedeljskega jutra odpotoval z Orient-Simplon ekspresom iz Ljubljane, četudi mi je bilo določeno študirati v Franciju Po skoraj 18-umeir. potovanju, čez Trst in mimo Benetk, po vsej padski nižini, preko Milana in Domodosola brez vsakršnih težav z obmejnimi organi, česar se Potnik, ki redko potuje v inozemstvo, najbolj boji, sem malo po polnoči vstopil v Švico. Četudi ponoči, me ni več zadržalo v kupeju, saj mi je jasna noč omogočila s hodnika lepše opazovati v mrak zavite obrise planin, ki se dvigujejo nad strugo doline reke Rhone, po kateri je przel naš vlak. Čudovit nočni pogled se 3e še olepšal, ko smo se približevali Ženevskemu jezeru. Letoviška mesteca ob obali jezera: Villeneuve, Montreux in Ve-vey so bila sicer še zagrnjena v lahno meglico, ko smo se peljali mimo njih, vendar je bilo že opaziti številne lepe ho-urejene vrtove in nasade ter vzorno čistost praznih ulic, kar vse je tako karakteristično za Švico. Po prestopu na drugi vlak v Lausanni sem proti jutru prispel v Ženevo. Na tem svojem poslednjem delu potovanja iz Lausanne v Ženevo sem doživel epizodo, ki pa vejetno ni edinstvena: v kupeju se mi je pridružil sopotnik, ki sem 6a imel za tujca, saj je bil najin obojestranski razgovor, ki se je razvezal, v precej »šolski« francoščini, dokler mi »tujec« ni ponudil — »Drine«, bil je prav tako Ju- ■ ^ > lf|F v & molom neud&Jk ALI STE ZE NAROČENI NA DRUŽINSKO REVIJO PREŠERNOVE DRUŽBE OBZORNIK Revija prinaša poleg romama Karls Capka »Navadno življenje« tudi drug« literamne prispevke v prozi in verzih, ^alje poljudno pisane prispevke s Področja znanosti in umetnosti, v »Raizgledih« pa seznanja brailce z zanimivostmi Po svetu. Revija objavlja ludi gledališko, filmsko in knjižno kritiko, pojasnila objavljenih umetniških styk, poleg tega pa še vrsto praktičnih nasvetov in prispevkov za dom }n tudi za razvedrilo. Revija izide desetkrat na leto, v vsaikl drugj številki pa bo priložena umetniška priloga: VEČBARVNA REPRODUKCIJA UMETNIŠKE SLIKE IN GRAFIKE. p°leg tega je lepo opremljena s številnimi slikami im tiskana na finem brezlesnem papirju velikega formata. Kljub visokim stroškom (nad 1.200 din) j« naročnina le 500 din (za člane Prešernove družbe 450 din). Tako nizko naročnino so omogočili delovni kolektivi. zadruge, ustanove in drugi s svojiimi prispevki. Zato naj ne bo alasti delavske In kmečke hiše, v katero ne bi redno prihajala družinska revija Prešernove družbe »OBZORNIK«. ^roiila pošiljajte na upravo revije »Obzornik«, Ljubljana, Ulica Toneta Tomšiča 9, naročnino pa na naš tekoč] račun pri NB št. 601-T-352. PREŠERNOVA DRUŽBA goslovan kot jaz, na službenem potovanju v Ženevo . . . Seveda je bil nadaljnji razgovor v materinščini mnogo bolj sproščen. V Ženevi sem se napotil v hotel »Mon Repos«, ki mi je bil po navodilih za potovanje vnaprej določen in ki je vedno rezerviran za štipendiste OZN v tem mestu. Za švicarske razmere je še relativno poceni, saj je stal enodnevni pension »le« približno 15 švic. frankov. Kot povsod v Švici pa je vino silno drago, saj sem moral plačati za 2 deci 1.20 švic. frankov. Prav tako je drag tramvaj in avtobus, karta stane za eno relacijo 0.40 švic. frankov. Ze pri vstopu v hotel sem dobil vtis 0 pestrem sestavu štipendistov OZN, saj sem lahko videl po dvoranah hotela ljudi z vseh kontinentov: poleg Črncev iz Haitija Kitajce iz Formoze, Indijce in Indijke, Indonezijce, Korejce, Perzijce, Turke, poleg mnogih Evropejcev, delno oblečene v originalne nošnje svojih domovin. Ko sem se javil v Administraciji za tehnično pomoč OZN v Palači narodov, sem dobil program za posebni uvodni 4-dnevni tečaj, ki je bil kot za vsako, tako tudi mojo grupo štipendistov posebej organiziran. V moji skupini je bilo 12 štipendistov: 5 Črncev iz Haitija, 2 Izraelca, 2 Perzijca, 1 Turek, 1 Brazilec in jaz kot tedaj edini Jugoslovan. Črnci iz Haitija, po poklicu ekonomisti, so imeli v programu štipendije študij organizacije PTT in mednarodnega turizma v Franciji in Belgiji, prvi Izraelec je bil hidrotehnični inženir, strokovnjak za namakalne naprave v Izraelu, ki mu je bilo določeno proučevanje sličnih naprav v Italiji in Franciji, drugi Izraelec pa je bil personalni direktor PTT, ki bi proučeval personalno organizacijo PTT v Švici in Angliji. Prvi Perzijec je bil inženir za nafto, drugi uradnik iz oddelka za gospodarsko planiranje — oba s študijskimi nalogami v Franciji. Turek je bil ekonomist iz ministrstva financ, ki naj bi proučeval organizacijo valutnih menjav v Franciji, Brazilec, kemik, pa naj bi študiral svoje probleme v biokemijskem laboratoriju na Švedskem in Norveškem. Meni je bil namenjen študij na elektrokemij-skem inštitutu univerze v Grenoblu. Poleg uvodnega tečaja, ki je vseboval razna predavanja o organizaciji in delu OZN in posebej še o oddelku za Tehnično pomoč, obenem s prikazovanjem raznih primernih filmov, smo imeli priložnost ogledati si podrobneje slovito Palačo narodov s knjižnico in muzejem kot tudi palačo ILO (Mednarodne organizacije dela) v spremstvu posebnega vodnika. Ker bo kratek opis o ogledu teh dveh palač zaradi svoje aktualnosti verjetno marsikoga zanimal, navajam nekaj podrobnosti. Palača narodov (Palais des Nations) v Ženevi je sedaj sedež Evropskega urada OZN in kot tak naravno središče aktivnosti OZN v Evropi. V njej imajo svoj sedež Ekonomska komisija za Evropo (CEE), uradi Visokega komisariata za begunce’ Centralni permanentni komite za opij in Organ za kontrolo mamil kot tudi uradi sekretariata, ki načel ju j e jo raznim konferencam. Poleg tega delujeta tu Mednarodna organizacija za zdravstvo in za- mm «k 5$ gg časna komisija za Mednarodno orgamza-cijo za trgovina Impozantna palača — nekdanji sedož Društva narodov — je bila zidana v letih 1929—1936 in je stala 23 milijonov zlatih švicarskih frankov. Danes je največji sodobni okras Ženeve. Stoji na majhni vzpetini, nekoliko iz središča mesta, sredi krasnega parka. Poslopje ima 2 km v obsegu. V njem je 800 pisarn s 1200 stalnimi uradniki, v času večjih zasedanj pa se število zaposlenih oseb v palači poveča na več kot 2000. V njej je bogata knjižnica z okoli 500.000 primerki knjig ter s 3200 periodičnimi revijami o internacionalnih vprašanjih ki se je številni študenti, politiki in gospodarstveniki iz celega sveta stalno marljivo poslužujejo. V posebej urejeni dvorani, ki predstavlja prvi mednarodni muzej zgodovine diplomacije, je mogoče med ostalimi videti originalne telegrame o izstopu iz Društva narodov, ki so jih poslale nekdanje članice Osi, Nemčija, Italija in Japonska, dalje pero, s katerim je bila podpisana lokamska pogodba, slike vseh pomembnih predvojnih diplomatov in mnogo drugih dokumentov. Seveda je v sami palači še banka, pošta, restavracija s kavarno, dva kina, posebna radijska oddajna in sprejemna postaja OZN in številne sejne dvorane, opremljene z najmodernejšimi napravami za sinhrono prevajanje govora govornika istočasno v pet jezikov. ,,, _ „ . Končno je zanimivo omeniti, da Švica ni član OZN, v skladu s svojo tradicionalno politiko nevtralnosti. Posebnost je tudi organizacija švicarske vojske: vsak vojak ima namreč vso svojo vojaško opremo, ko je v civilu, kar doma, s puško vred. V primeru vojaških vaj ali mobilizacije lahko dospe na zborno mesto že v polni bojni opremi. Seveda pa opremo vojaških obveznikov vsako leto pregledajo. (Nadaljevanje prihodnjič) • "s lipi | F O T O o H K A Zgoraj levo. — DAMASK. —Del sirijske armade je prisilil generala Sišaklija, da je zbežal lz driav*. Slika kale spopad demonstrantov s policij« pred parlamentom ▼ Damasku. Zgoraj desno. — FALUN. — Sovjetski Športniki so prišli na ive-tovno smučarsko prvenstvo ■ parolo: »Zmagati za vsako cene«. Kako so to izvedli, kaže slika, ki )o je posnel slučajno neki fotoreporter: Rusinja Kosireva odriva finsko tekmovalko Polkunen v levo roko, radi česar Je ta zgubila korak ln seveda dragocene sekunde. Kljub vsemu Je Flns&ca v Falunu bila najuspešnejša. Levo v sredini. — KAIRO. — Odločilno vlogo v dogodkih Egipta Igra verslko-polltlčna moč Islama. Na sliki Naser in Nagib pri molitvi v družbi blvSega jeruzalemskega muftlja. Levo spodaj. — Washlngton. — Portortškl nacionalisti, Id n k-vedli atentat v ameriškem predstavniškem domu, čakajo u rešetkami na obsodbo. NEMČIJA. — 18-letna Gandi Busoli sl Je priborila naslov svetovne prvakinje v umetnem drsanju. Ta šport je pričela gojiti s šestimi leti. Nastopa ca drsalni klub K51n ln govori 5 evropskih Jezikov. i I Stari gradovi so me vedno mikali. V njih je nekaj tako skrivnostnega, grozljivega in prav zato privlačnega. Mah po sivkastem kamenju, lišaj, bršljan, ki neovirano zarašča grajske line, in rešetke ječ, kjer skovika sova in gnezdijo netopirji — to je danes vse, kar je ostalo od bogatih krinolin, svilenih čeveljcev, razkošnega baržuna, brokata in umetniško izdelanih lasulj. SKRIVNOSTNA STARKA Nekaj let pred vojno me je zanesla pot na Sušak in od tam po številnih stopnicah na Trsat, na frankopanski grad. V njem je še utripalo življenje — poslednja trsatska grofica. V mnogih nočeh brez spanja je kot vešča begala med starimi zidovi v starinskih belih oblekah z dolgimi vlečkami. S palico je tipala po kamnitem tlaku, saj je bila že s 60 letom skoraj slepa. Domačini so jo vi;’ kako blodi vedno sama okrog. Toda ni ostajala samo na gradu! Sla je v mesto, oblezla vse urade in sodišča, se neprestano tožarila in vedno nekaj !~'-Tla, vedno nekoga tožila. Nihče pa ni vedel, kakšno je življenje grofice Ane Nugent za debelim zidovjem. KDO JE BILA ANA NUGENT? Poslednja trsatska gospa — kot so Ano imenovali domačini — je že nekaj let mrtva. S seboj je ponesla mnogo skrivnosti svojega življenja in življenja svojih prednikov. Vendar je za njo ostalo nekaj dokumentov in fotografij, ki kažejo, kdo je bila skrivnostna grofica. Po njeni smrti so pregledali grad, kjer se jim je pokazala vsa nesnaga, nered in zapuščenost. V sobanah skoraj ni bilo pohištva (skoraj vse je prodala in zapravila). Hlad in dah preteklosti sta se širila od sten in zaprašenih oken. Za vse pa je bila uganka, kako je prišel grad v njeno posest, dokler niso našli dokumentov. Tedaj se je marsikaj razvozlalo. Eden izmed dokumentov, ki ga je izdal civilni matični urad v Neaplju, pripoveduje, da je prišla 21. septembra 1859 k tamkajšnjemu pristavu in uradniku neznana žena. Bila je babica Ana Bachman iz Švice. Ta je prinesla deklico, rekoč, da jo je rodila Tereza Bachman iz Dietmana v Avstriji. Deklici je bilo ime Ana. Priče pa so bile Alberto Nugent in Carlo Plutino. Ob Anini smrti je splošna bolnišnica na Sušalcu izdala mrliški list umrle Ane Nugent, samske, hčere Alberta Nugenta in m Q foTC* TPfP7P Tretji dokument pa, ki ga je izdala davčna uprava na Trsatu leta 1896 govori ****** e#ee*«e#e tfietH|« • ••*••• športu, na izletu, i skratka ob vsaki i ppiložnoNti samo bonbone | ENA IZPOD SITA Tistega dne si je želel sonca, pa je deževalo. Naveličal se if namrel že vseh lokalov od šiške do Most in od Bežigrada do Vifa. Kot človek, ki je nekoč nekaj veljal, se je namreč kar na lepem znašel sredi viharja obrekovanj, laži in klevet: pijanec, razuzdanec, skratka vse, samo ne Ljubezen brez Strehe je njega le bolj presenetilo. Pri svojih letih tega res ni več pričakoval. Bilo ga je strah, obenem pa je bil neskončno srečen. Gledala ga je, da se mu je tajalo srce. Hodila je, da je ves vztrepetaval. K njemu kot brezpravnemu Sedela sta zopet nekoč v gostilni. Precej pozno je ie bilo. »Ni močna stran. Zidati stanovanje se res ne splača! Če bi zidali, bi bilo še slabše. Več in več ljudi bi prišlo v mesto in čez nekaj kratkih let bi nam manjkalo enkrat več stanovanj, kakor danes. Vidiš, ko ne znaš nič misliti!• f f i Ze ga ni več poslušala. Njegove besede so ji privabile solze v oči, r - ' . *r I PCJCTUC It f/Tt val/lic SUltt V ut»| perspektive, Tone?^ J? vprašala. ^ ^ y ..fc »Perspektive! Lepše ie m od te- ____________________________„ *______ izprijenec, skratka vse, samo ne njem* »Perspektive! Lepše je m oa zapie(iai vse iet)0 0 xemer sta vo.. lojalen, delaven državljan. Tako podnajemniku ni smela; k njejp bel. ji je odgovoril. »Pri Slovenija wriia v sonfrtm poletju 0 je zopet sedel v gostilni in raz- on nt mogei ^nov^ jej trm _spon h kupil ’sotor Mina pa skup„em domu< Q otrofeM... ’ Da, misljal... kolegicami v isti sobi in nikoli nama da za 1 dinar letne najem- , , , , neJoseer,;vo j./.s so Pred nekako štirimi leti je po ni primerilo,^ da bi bile sle te n[ne parcel0 nekje tam pod Roz- , , ’ • » ;■ dolgih mesecih iskanja našel sobico »dečve. istočasno z doma. nikom.... ..... ntk)e v Mostah. .Prav,, mu ,e Tako se je začel -Jncredibile }e f tMm[ „esianostmi! 'nnmnl} 'n " dejala gospodinja, »samo sezuvali est auditu — njegov propad. Raj /e zida-)0 samo nove fabnke; se boste v predsobi, obiskov ne prav tako. Cez poletje je se so- nova stanovanja naj zidajo, pa smete sprejemati in tudi ropota ne Tivoli, Rožnik, Golovec, Grad, do y0/. boste delali!. , Podutika... Za kam dlje ni bilo »Stanovanja? Glej, kako si krat- Po poldrugem letu se je preselil, denarja. Ze tako so ju oba stale kovidna. Prvič je povsod po svetu Imel je več sreče kot pameti. T o krčme, da nikoli tega. Kdor ptK. tako! Se v Stockholmu manjka na m m • . * A _ La* mu OYlCl V so proizvod znane • tovarne za čokolado, j bonbone in kekse • »Josip K ra A46 ZAGKiJl mu lahko verjamete. Vse leto je bilo v novem kraju vse v redu. Hodil je po prstih, da pa ne bi loputnil z vrati, je pri zapiranju vtikal med vrata in okvir svoje prste. Kdaj pa kadi več kot sicer in se mu grlo ,;sofe stanovanj.« suši. Zato zopet pije! Poletje je pri nas kratko in kmalu pride jesen. Z njo pa dež in mraz. Janezova »dulčineja• pa je bila zmrzljive sorte. Do mr a? a so jima dolgi »Briga me Stockholm!• Spomnil jo je vsega tega in ji, ne vem zakaj, z zlobnim nasmehom dejal: »Romantično, ljuba, kaj; zelo romantično! Le sanjaj in se nasanjaj/« Seveda sta se razšla... Ob skupnem prisilnem posedanju po krčmah za časa poznanstva se je navadil piti in ni več mogel biti brez dobre ali slabe kapljice. Ze »Kaj se pa zadiraš, ljuba; ena- £an p0 večeru njunega, tokrat do- kdaj mu je razbijalo srce ob misli, sprehodi utrdili mišice na nogah ali morda ne diha preglasno... na tudi osušili žepe. Le?.la sta v Tako je šlo vse lepo in gotovo dolgove, pa v zobe ljudem, bi bi še danes bil tako »srečen., da j« «idevali po vseh cestah :n krč- H ni lepega dne — zaljubil. Saj mah. ko pravna sva. Nikjer ni rečeno, da ie stanovanje samo moževa skrb Se ti išči/ Saj piše: kdor t’če, ta najde!’ Samo grdo ga ie pogledala, on pa je še naprej silil vanjo: »Logika, veš, ni pri nobeni ženski njena končnega slovesa, je prav čutil, kako mu manjka. Zato zdaj pijem, pijem in mi je vsak večer zoprna misel na pot »domov.; ko niti ne potrebujem doma, je razmišljal Janez in brž naročil še pol litra... Frenkov Tone o tem, da je devet dvanajstin nepremičnega premoženja grofa Alberta Nugenta prešlo v last grofice Ane Nugent, tri dvanajstine pa na grofa Lavala Nugenta — mlajšega. S 37 letom je postala grofica Ana Nugent solastnik trsatskega premoženja in gradu Frankopanov, Bosiljeva. Kmalu potem je njen polbrat Laval brez sledu izginil. Nihče ni nikdar več ničesar slišal o njem. Ana pa je ostala sama. Obdala se je s sumljivo družbo in ni preveč izbirala svojih intimnih prijateljev. V gradu je zavladal razvrat in orgije, kjer je bila središče lepa grofica Ana. GRAD IN DOLGOVI S Trsatom in Bosiljevim pa je Ana podedovala tudi velike dolgove, ki jih leta in leta ni hotela plačati. Spretno je od-slavljala upnike, jih varala še z večjo predrznostjo, ker je imela varno zaslombo v kraljevski hiši in pri drugih velikaših predvojne Jugoslavije. Končno je Bosilje-vo le izgubila, na dražbi. Pravdo, ki sta jo proti njej vložila bosiljevski gozdar Pupič in ekonom Kruzer, ker jima ni hotela izplačati pokojnine (kot je določala oporoka Alberta Nugenta) je zavlačevala nič manj kot polnih 40 let. Tedaj je zadnjikrat moledovala za odložitev procesa pri nekdanji kraljici Mariji. ANA — HČI SLU2KINJE IN GROFA Vse kaže, da je bila Ana Nugent res potomka prvega lastnika tega gradu, znanega in strastnega ljubitelja starin, Alberta Nugenta. Nekateri pravijo, da je grof Albert Nugent Ano, ki mu jo je rodila služkinja Tereza, pohčeril, morda pa so jo kasneje poklicali na Trsat kot dojiljo ali pa se jo naselila na frankopanskem gradu šele tedaj, ko je postala dedinja. V mladosti je bila Ana lepa ženska, ki je marsikoga omrežila, toda bila je zlobna in razvratna. Z njenim prihodom se je naselila v grt. ’ mržnja proti Trsatčanom, ki jih je v dno duše prezirala. Z njimi tudi ni nikdar hotela govoriti hrvatsko. temveč le italijansko in emško. Zato ni čudno, da daleč okrog ni imela prijatelja, ki bi kasneje stal ob strani izmozgane, uvftla starke. GROFICA — BERAČICA Lepota je minila. Na nekdaj lepo lice so zloba, razvrat in čas vtisnili svoj pečat Ponosna grofica Ana Nugent je postala predmet zasmeha otročadL ge vedno ni mirovala. Kot zlokobna furija je blodila okrog in beračila — po gostilnah za hrano. Kje je bil ponos plemenite »modre« krvi, ki je plala po njenih žilah? Kje je bil po-nos fevdalne gospode, ki je še živel v njej? Nekoč pa, že čisto slepa, je padla na razvalinah. Nikdar več ni vstala. Pokopali so jo in z njo vred zadnjo skrivnost gradu Frankopanov. _ Vera Kuhar Četrtek, 11. III. 1954. BILLT ROSE: A KIRURG je prišel prepozno Margareta, Luc in jaz smo se držali za roke. Vsakdo izmed nas je imel novec in Luc mi je rekel: — Marc, ne pozabi ga vreči v puščico. Ne krani ga zato, da bi si potem kupil sladoled. — Menda velja to prav tako zate, sem ga zavrnil. Zadnjič Luc ni oddal svojega novca pri verouku, saj sem ga videl. Popoldne je bilo zelo vroče in kupil sem si sladoled. Schulrz mi ga je naročil kar dve porciji. Luc me je zagledal ravno, ko sem ga jedel pod senčnatim drevjem pri Emersonovi šoli. — Aha, je vzkliknil, kje si dobil denar? — Saj ve?, sem dejal. — Ne. Ne vem. Povej mi! — Novca nisem vrgel v puščico. — To je vendar greh, je odvrnil. — Vem, roda tudi ti svojega nisi vrgel. — Pa sem ga! — Ne, nisi ga. Saj sem videl, da si oddal košarico, ne da bi kai vrgel vanjo. — Ampak jaz svoj denar hranim, je priznal. — Res? Kaj pa si misliš kupiti? — Zrakoplov, je malomarno dejal. — Zrakoplov? KoUko pa stane? — En dolar. Iz Chicaga ga bodo naročili. — Pa je res pravi zrakoplov? Nisem mogel verjetL — Dvosedežnik. Zame in za Ernesta. Pogoltnil sem ves preostali sladoled in zinil: — In jaz? — Ti si še premajhen, saj si še otrok. Ernest pa je mojih let. — Nisem več otrok, da veš. Imam že osem let, ti pa deset. Oh, Luc, vzemi me s seboi v zrakoplov. — Ne! se je uprl. Nisem jokal, čeprav sem bil žalosten. Nato mi ie Luc dejal nekaj, kar me ie zelo zabolelo: — Ti ljubiš Alico torej nisi nič drugega kakor otrok. Bilo ie res. Ljubil sem jo, toda način, kako mi je Luc to rekel, je bil zelo žaljiv. Bil sem žalosten in počutil sem se osamljenega. Seveda sem ljubil Alico, toda ali sem kdaj storil kaj takega, kar bi hotel? Ali sem se kdaj sprehajal z njo? Ali sem jo kdaj držal za roko in ji pripovedoval, kako jo imam rad? Ali sem kdaj izgovoril njeno ime tako, da bi mogla čutiti koliko mi pomeni? Ne, bil sem se. Niti toliko poguma nisem imel. da bi jo dalj časa gledal... Bal sem se je, ker je bila tako ljubka in ko sem Luca čul tako govoriti, mi je postalo težko — Prasec si Luc. sem izbruhnil. Umazan prašič! Nobenih drugih psovk, ki iih uporabljajo odrasli, se nisem spomnil, nato pa sem se zjokal. Bilo mi je hudo, da sem opsoval svojega lastnega brata. Zvečer sem se mu opravičil. _ — Ne imej me no za takega tepca, je rekel Luc. Kamenje in udarci mi morejo zdrobiti kosti, toda psovice me ne boliio. , . — Luc, nikdar nisem nate metal kamenja m nikdar te nisem tapel. — Ne, ampak psoval ji me. — Saj nisem hotel tega. Prisegam ti, da nisem hotel. Rekel si mi, da ljubim Alico Smallovo, sem boječe končal. — Ti si oa dober. Ljubiš jo. Sam veš, da jo ljubiš. In ves svet ve, da jo ljubiš. — Ne, ne ljubim je. Nikogar ne ljubim. — Ti ljubiš A-li-co, me je dražil Luc. — Prasec umazani, sem zakričal. Oče me ie slišal. Sede! ie v salonu in bral. Planil je pokonci in prišel k nama. Začel sem'jok at L — Otroka, hočem, da se zabavata dostojno, ne pa, da se neprestano dražita. Sta me razumela? — Da, oče, je dejal Luc. , Nato sva segla vsak po svoj časopis m gledala »uke. Luc ni maral več govoriti z menoj. — Rad bi se peljal < teboj v zrakoplovu, sem znova poskusil. Preslišal ie moje besede in malomarno listal svoj časopis. — Samo enkrat! sem moledoval. Ponoči sem se zbudil in mislil na zrakoplov. — Luc! Luc1 .................. MIHIH« .............. LJUBEZEN MED ZDRAVNIKI. .. Končno se je prebudil. — Kaj hočeš? — Luc,' kajne, da smem s teboj v zrakoplov? — Ne, je rekel z zaspanim glasom. To jc bilo prejšnji teden. Ernest West in njegova sestra Doroteja sta nas že čakala, ko smo prišli pred cerkev. Margareta in Ernestova sestra sta šli na pokopališče, fantje pa smo ostali na pločniku. — Immel, je odvrnil Luc. — Palka eskos, je Ernest dejal Lucu. — Kaj pa to pomeni, Luc, sem ga radovedno vprašal. — Tega pa ti ne morem povedati, ker je to najin tajni j«sik. — Oh, Luc, povej no, saj ne bom nikomur povedal. — Ne! se je vmešal Ernest, nato je rekel: — Efin onter. — Garik hopin, mu je smeje odgovoril Luc. — Garik hopin, je ponovil Ernest in se smejal. Kosilo je bilo že na mizi, ko smo se vrnili domov. Oče in mati sta bila dobre volje in najedli smo se do sitega. Po kosilu nisem vedel kaj početi. Ce se ne bi bal, bi šel k Aliči in bi ji povedal, kako zelo jo imam rad. Toda, bal sem se... Če bi vsaj imel ladjo, potem bi odplul okoli sveta ... Luc je bil na dvorišču in si preganjal čas z zabijanjem žebljev v deske. — Kaj pa delaš? sem ga vprašal. — Nič. Žeblje zabijam. — Luc, poglej, vzemi moj novec. Ko dobiš zrakoplov, ali bom smel s teboj. Hotel sem mu vsiliti svoj novec, a ga ni maral vzeti. — Ne, obdrži ga. Zrakoplov je zame in za Ernesta. — Dobro. Ampak rečem ti, da ti bo še žal. — Bomo videli. M .—'mj Bilo je vroče in legel sem v travo pod grmovje. Opazoval stm Luca prt njegovem delu. Po načinu, kako zabija žeblje, je bilo videti, da namerava nekaj napraviti. In bil sem prepričan v to, dokler ni bil gotov. Skupaj je zabil desak in to je bilo vse. Nisem vedel, kaj naj bi predstavljale. . . Oče je slišal razbijanje na dvoricu m je prišel ven s pipo v ustih. — Kaj je to? je vprašal. — To? je dejal Luc. — Da, kaj je to? — NiČ. , — Izvrstno, je rekel oče in se vrnil v niso. — Izvrstno, je odvrnil Luc. — Tole ni ničemur podobno, sem mu rekel, zakaj ne napraviš res nekaj? Slišal sem očeta, ki je pel v kuhinji. Mislim, da je pomagal mami brisati krožnike. Pel je zelo glasno in čez nekaj časa je začela peti z njim še mama. Luc je prenehal tolči in je zagnal deske čez garažo. Še enkrat je tekel ponje in se vrnil z njimi. — Kaj se pa greš? sem vprašal. — Nič. — Luc, pojdiva skupaj v kino. — Jaz in ti? je vprašal. _ _ — Seveda, ti s svojim denarjem, jaz s svojim. Pojdiva gjedat Tarzana. . . — Denar moram prihranioi za zrakoplov, je dejal Luc. še osem tednov in moj bo. Potem pa zbogom. — Zbogom? — Da, je odvrnil. Zbogom! — Vendar ne misliš oditi, povej, Luc? — Seveda. Kaj pa misliš, da bom počel z zrakoplovom? — Luc, ali hočeš reči, da se nikoli več ne vrneš? —* Jasno, da se bora vrnil. Odšel bom za mesec ali dva, nato pa se bom vrnil. — Kam boš pa šel, Luc? — V Klondike, na sever. — Tja v tiste ledene dežele? — Da. Z mojim družabnikom bova šla tja. Palka eskos. — Luc, kaj pomeni to? Prosim te, povej mi, kaj pomeni palka eskos? — To veva le jaz in moj družabnik, je odgovoril. — Nikomur ne bom povedal. Luc, prisegam ti. — Vsem boš povedal, je trdil Luc. — Prisegam, pravim. Prisegam ti na mojo glavo. — Igle ti bom vtaknil skozi jezik, če boš zbiebetal. — Da, Luc, igle in razbeljeno železo. — Tvoja častna beseda? — Da. Kaj pomeni to? — Palka eksos? je rekel. — Da, palka eskos. — Dober dan, to pomeni dober dan. Nisem mogel verjeti. — Luc, to je vse, kar pomeni? — Da, to je vse, kar pomeni palka eskos. Ves najin iezik je takšen. — Palka eskos, Luc, sem mu dejal. — Immel, je odgovoril. — Kaj je to, immel, Luc? — Immel? — Da. Immel. — Ne boš nikomur pravil? — Nikomur. Lahko mi prebodeš jezik z razbeljenim železom. — Zdravo, je rekel Luc, immel pomeni zdravo. — Luc, pojdiva v kino, saj imava vsak svoij novec. — Dobro. — Povejva mami. — Mogoče naju ne bo pustila. — Mislim, da naju bo pustila. Oče p bo rekel, naj naju pusti. Vstopu! sva. Oče je brisal posodo, mama je pomivala. — Mama, je vprašal Luc, ali smeva ki v kino? — Kaj pa igra? _ , — Tarzan, sem odvrnil, ali smeva? Mama, na vinih novcev nisva oddala v puščico. Luc hrani za zrakoplov in ne pusti, da bi šel z njim vanj. — Tako, vidva nista vrgla svojega novca v puščico, je dejal oče. Ali so vaju tako učili? — Vem, ampak midva z Ernestom hraniva denar, za zrakoplov. Morava ga imeti. — Kakšen zrakoplov? vpraša oče. — Pravi zrakoplov, ki preleti 80 milj na aro, odvrne Luc. Dvosedežnik. — In koliko stane? — En dolar, pravi Luc. Iz Chicaga ga bodo dobil«. — Tole vama povem, pravi oče, če mi pospravita garažo in če mi dotlej ne napravita nereda po dvorišču, vama bom v soboto dal dolar. Se strinjata? — Kako, da se ne bi, odvrne Luc. , — Toda le pod pogojem, da boš vzel Marca s seboj! — Da, če mi bo pomagal. — Seveda ti bo pomagal, kajne Marc? — Več bom naredil kot Luc, sem zatrdil. Nato nama je oče dal vsakemu po 2 centa in nama je dovolil iti v kino. Z Lucom sva pospravila garažo in ves teden nisva napravila nobene navlake na dvorišču. V soboto zvečer nama je dal oče bankovec za 1 dolar. Luc je sedel in je ljudem v Chicagu, ki prodajajo zrakoplove, napisal lepo pismo. Priloži! je bankovec in vrgel ovitek v nabiralnik na uličnem vogalu. Spremil sem ga, ko je nesel pismo. — In zdaj, je rekel Luc, morava le še počakati. Čakala sva deset dni. Razgovarjala sva se o vseh daljnih krajih, kamor bova potovala. Nekega dne je pri- nesel pismonoša majhen ploščat zavitek na katerem je bila slika zrakoplova, ki sva jo videla v časopisu. Tehtal ni več kakor pol kilograma. Lucu so se tresle roke, ko ga je odpiral. Meni ni bilo dobro, slutil sem, da nekaj ^ ni v redu. V škatli je bil listič, na katerem je bilo napisano: »Dragi otroci! Pošiljamo vam zrakoplov z navodilom, kako ga je treba sestaviti za polet. Ako se boste ravnali natančno po navodilu, bo vzdržal v zraku več kot 20 sekund.« Luc ga je napihnil. Zrakoplov se je napel. Tedaj pa se je papirnati ovoj raztrgal in zrakoplov se je skrčil, kakor majhen kavČukast balonček. To je bilo vse. Luc ni mogel verjeti. Začel je govoriti v svojem tajnem jeziku. — Kaj praviš, Luc? sem ga vprašal. — Bolje je, da tega ne razumeš, mi je odgovoril. Zdrobil je, kar je še preostalo od zrakoplova in raztrgal papir na kosce. Nato je šel v šupo, privlekel deske m žeblje in začel razbijati. Telefon je zazvonil nekaj minut pred deveto. »Glen Falls kliče dr. Van Eycka,« je rekla telefonistka. »Pri telefonu.« »Tu dr. Haydon, splošni zdravnik bolnišnice v Glen Fallsu. Ravnokar so prinesli dečka s kroglo v glavi. Močno krvavi in puls j« zelo slab.« »Od tod do Glen Fallsa je devetdeset kilometrov,« je rekel dr. Van Eyck. »Ali ste govorili z dr. Mer-cerjem?« »Na potovanju je,« je rekel dr. Haydon. »Vas kličem zato, ker je deček iz vašega mesta. Tu je bil 193« 20-LETNICA PLANICE 1954 U Jo dobit« v vseh časopisnih kioskih ln trafikah! OTCK PODJETJE ZA PROMET S KOŽAMI, STROJILI IN VOLNO IZVOZ — UVOZ LJUBLJANA — KIDRIČEVA ULICA ŠTEV. J U V A 2 A pod najugodnejšimi pogoji surove kože In strojilna sredstva IZVAZ A usnje, strojila, lubje, ježice, ruj in odpadke od kož in usnja. — Zahtevajte naše ponudbel SViVmVAWiViWlViV*VAViV1ViW»V*V*VMV*V1ViYiV*V. 'B i Dr. Richard Sorge — največjl vohun vseh časov Sorge je takoj po svojem prihodu na Japonsko zlahka dobival zaupne podatke o gospodarstvu Japonske od raznih poslovnih ljudi in nemških itrokovnjakov. Zlasti se Je posluževal raznih nemških inženirjev, ki so delali v vseh važnejših japonskih tovarnah ln so seveda poznali vse podrobnosti Od 1938. leta dalje je pomagal raznim atašejem sestavljati poročila o Japonski, pri tem pa je seveda zvedel mnoge tajnosti. Tako je na primer zvedel, da je Japonska kupila v Nemčiji večje število patentov za proizvodnjo »Intetičnega bencina. Od nekega nemškega Inženirja, ki je delal v letalski Industriji, je zvedel, da Japonska kupuje od Nemčije veliko število letal, da pa istočasno tudi sama izdeluje letalske motorje, zelo dobre in v velikih količinah, v Nagoju. Pri dobavah letal se je Sorge spoprijateljil z velikim številom nemških pilotov. Z enim Izmed njih, z baronom von Gablenzom, je letel od Tokia do Mandžurije v letalu tipa »Junkers« in Četrtek, 11. HI. 1954. T po poti zbral vse podatke o tem letalu, največ lz nevezanega pogovora s pilotom. V fasciklih letalskega atašeja nemškega veleposlaništva je našel podatke, lz katerih je razbral, da pogajanja za dobavljanje letal »Fokkewulf« zelo slabo napredujejo. Ko so pogajanja prekinili, je Sorge o tem podrobno obvestil Moskvo. Od predstavnika nemške težke industrije. Inženirja Millerja, je zvedel vse o graditvi novih tovarn v Mandžuriji. Večino nemških strokovnjakov je spoznal v nemškem klubu v Tokiu. Kadar je potoval na Kitajsko, je zlasti v Sangaju rad obiskoval nemške diplomate. Bil je dober prijatelj nemškega poslanika v Kitajski, Fischerja, ln je v dolgih političnih razgovorih z njim zvedel marsikaj. Sorge mu je pripovedoval o namerah Japonske v Kitajski, Fischer pa mu Je govoril o politiki Nemčije do Kitajske, o položaju v Kitajski itd. Kot član nacistične stranke se je Sorge družil z ostalimi nacisti in nacističnimi funkcionarji nemške kolonije v Tokiu ter zvedel od njih mnoge stvari o Nemčiji. Na podlagi razgovorov s njimi je poslal v Moskvo poročilo, da je treba kljub sporazumu Molotov-Ribbentrop pričakovati, da bo Nemčija napadla Sovjetsko zvezo. Glede nemških od- nosov z Japonsko Je Sorge kmalu spoznal, da so mnenja nacistov precej razllCna. Nekateri so celo menili, da Nemčija ne bo Imela nikakršnih koristi od prijateljstva z Japonsko in so bili za čimbolj prijateljske od-nose s Kitaj3ko. Sorge se je z ostalimi nemškimi novinarji zelo dobro razumel. Redno se je sestajal z dopisnikoma DNB BUssejem in Karovvom, z dopisnikom »Deutsche Allgemelne Zeitung« Schurzom ln z dopisnikom »Transocean Presse« Zermeyerom. Nihče izmed njih ni kakor koli posumil v njegove nacistične nazore. Imeli so ga za nekoliko lenega novinarja, ki živi razmeroma razkošno. Seveda se jim še sanjalo ni o njegovem vohunskem delu. Z ostalimi tujimi novinarji se ni preveč dobro razumel, ker so ga le-ti, zlasti pa Američani ln Angleži, imeli za zagrizenega nacista. Vendar pa ga to ni mnogo skrbelo, saj je njegov prijatelj Vukelič od njih dobival vse mogoče informacije. Imel je dobre zveze z japonsko agencijo »Domei«, zlasti pa se je posluževal prijateljskih zvez z odgovornimi funkcionarji japonskega zunanjega ministrstva, zlasti oddelka za Informacije. Sorge je zelo marljivo proufeval Japonsko. Ko so ga aretirali, je japonska policija našla v njegovem stanovanju nad tisoč knjig o Japonski. Večina teh knjig Je bila v Japonščini. Sorge se je okoriščal tudi z bogato knjižnico nemškega veleposlaništva ln osebno knjižnico veleposlanika Otta. ARETACIJE Mreža dr. Richarda Sorgeja je delovala na Japonskem vrsto let, ne da bi napravila eno samo napako in dosegla uspehe, kakršnih ni dosegla prej nobena obveščevalna mreža. Ko je dr. Richard Sorge izpolnil vse naloge, ki mu JIH je dala IV. Uprava »ovjelsKe an..d-de, so se nenadoma in tajinstveno začele aretacije. Izkušeni in previdni Sorge ni napravil niti ene napake, ki bi ga mogla izdati japonski policiji. Ravno tako niso napravili nobene napake njegovi sodelavci. Iz dokumentov japonske policije, ki so bili po vojni objavljeni in v katere ni sumiti, saj so povečini zapisniki, je razvidno, da ima glavne zasluge za odkritje Sorgejeve vohunske mreže in aretacijo vseh njenih članov Ito Ricu, ki je sedaj eden vodilnih članov japonskega CK. On jih je izdal. na počitnicah pri sorodnikih. Po nesreči se je ustrelil v glavo s svojo flobertko.« »Pravite, da je deček z Albanyja?« je rekel dr. Van Eyck. »Čigav pa je?« »Ime mu je Arthur Cunningham.« »Ime mi ni znano. Pridem, kakor hitro bom mogel. Močno sneži, toda upam, da bom tam pred polnočjo.« »Zdi se ml, da vam moram povedati, da so otrokovi starši revni, in ne vem, če bodo mogli poravnati račun.« »Je že v redu,« je rekel dr. Van Eyck. Nekaj minut kasneje se je kirurgov avtomobil ustavil za trenutek na križišču v predmestju Alba-nyja. Moški v rjavem usnjenem jopiču je odprl vrata in sedel poleg zdravnika. »Peljite dalje,« je rekel, »in najbolje bo, če se ne upirate — v žepu imam revolver.« »Zdravnik sem,« je rekel Van Eyck. »Kličejo me k bolniku.« »Brez besedičenja,« ga je zavrnil moški v rjavem jopiču. »Peljite.« Kak kilometer izven mesta je ukazi 1 zdravniku, naj izstopi. Dr. Van Eyck je skoraj pol ure iskal telefon in je komaj pregovoril avto prevozništvo, da mu je poslalo vozilo. Na železniški postaji je zvedel, da odpelje naslednji vlak v Glen Falls šele ob 12.30. Bilo je skoraj pol treh zjutraj, ko je kirurg prišel v bolnišnico. Dr. Haydon ga je čakal. »Lepo je od vas, da ste se potrudili,« je rekel dr. Haydon. »Deček je umrl pred eno uro.« Ko sta šla oba zdravnika mimo čakalnice, se je dr. Van Eyck nenadoma ustavil. Na klopi je sedel moški v rjavem jopiču. Bil je skrušen in z rokami si je pokrival obraz, po katerem so polzele solze. »Gospod Cunningham,« je rekel dr. Haydon. »Dovolite, da vam predstavim dr. Van Eycka. Prav iz Albanyja je prišel, da bi poskusil rešiti vašega sina.« KiUPUJTE IN BERITE NOVO BROŠURO ito hicu je delal v raziskovalnem oddelku Južno mandžurske železnice v Tokiu. Aretirali so ga junija 1941. leta in ga obtožili, da je komunistični agent. Takrat je bil star 29 let. V zaporu je Ricu vse priznal in se je kesal, ker je delal za »komuniste«, nato pa je začel izdajati ostale člane vohunske mreže. Povedal je; da je bil v stikih s Kitabajaši Tomo. k' Jo je nekdaj poznal kot članico CK KP Ja' ponske. Povedal je, da je takoj po svoji vrnitvi na Japonsko odklanjala vsakršne zveze z ostalimi člani CK in da se je zelo zanimala za najrazličnejše politične in go-spodarske probleme Japonske. Policija je seveda začela to žensko zasledovati in skušala dognati, s kom se sestaja. Niso j® aretirali do 28. septembra 1941. Tega dne so jo odpeljali skupaj z njenim možem, ki niti ni slutil o njenem podtalnen1 delovanju. Kmalu nato — 10. oktobra so zaprli Miagija, ki je bil eden Sorgeje-vih adjutantov. Pravijo, da se je skušal v zaporu ubiti. Njegovo stanovanje so preiskali in našli dokumente, iz katerih so spoznali, da gre za važno vohunsko afero-Potem so odkrili Osakija in ga zaprli. Niu eden izmed njih ni mogel obvestiti o nevarnosti Sorgeja, ker za takšne primer® sploh niso bili dogovorjeni. Max Klausen je 15. oktobra odšel k Sor-geju na dom, da bi se z njim posvetova* o umiku najvažnejših članov mreže v Sovjetsko zvezo. Sorge je bil razburjen. M?' ral bi se že 13. sestati z Miagljem, toda prvič, odkar so začeli delovati, Miagi 0 prišel določenega dne in ure na dogovorjeni kraj. 15. oktobra bi se moral sestati z Osakl' Jem, pa ga tudi ni bilo. Sorge ln Klause** sta bila močno zaskrbljena. Sorge je senu pokazal koncept poročila o napredo* f//n C. T. STONEHAM K J&P dš-f MI M .Jp? JP FRANCES ORANE: Detektiv&kt roman IHMM4IMIMIINMH Se vedno si ne morem misliti, kako je povezan umor detektiva Charleya Dickensa s skrivnostnim sporočilom brata Aliče Terrillove, ki je kot fašist izginil v Abesiniji. Zdi se mi pa, da wioj zaročenec Patrick Abbot te nekaj »umi in da je v to zadevo vmešana tudi španska plesalka »Rumena vijolica« s svojim spremljevalcem Waggonerjem. Ko sem v bifeju prebirata časopis, sem zagledala notico, da so našli mrtvega Angelina Angela, šoferja taksija, s katerim sem se že dvakrat peljala. V tistem trenutku je stopila k moji mizi Patrickova tajnica. »Bolje bo,« je dejala Lulu. Zabrnel je telefon in oglasil se je Patrick. »Pridite noter Murphy. Knjigo vzemite s seboj.« »Gospodična Holly je tukaj, gospod Abbott« »Privedite tudi njo noter.« Stopili sva v njegovo pisarno. Patrick je vstal in se m* nekam čudno namuznil; najbrž zaradi tega, ker sem spodaj v bifeju vohunila, če je bilo to sploh vohunjenje. Navzoča sta bila še dva druga gospoda: plesti in oglati gospod Aleksander in sivolasi gospod J-!‘ack. Oba sta bila starejša od Patricka in oba sta bila zarjavela zapadnjaka z ostrimi, svetlimi očmi. Ko me je Patrick predstavil, sem sedla proč od drugih k oknu in poslovni razgovor se je nadaljeval brez mene okrog pisalne mize. Bila sem nekoliko poparjena. Bodočnost, ki me je čakala kot detektivovo zeno, bi tiste dni prodala za pet centov. Gospa Abbott bi vedno morala sedeti ob strani in molčati. »Dobro, Tom,« je Patrick dejal Aleksandru. »Pokušajmo celotno poročilo. Vi pa vse zapišite, gospodična Murphy.« Gospod Aleksander se je odkašljal. »Včeraj popoldne sem takoj odpotoval na Terrillovo farmo, kakor ste naročili. Ko sem dospel tja, je bilo se dve uri svetlo. Posestvo leži v prijazni dolinici na jugozahodu Santa Rose in meri kakih deset hektarov. Hiša je velika in pokrita z rdečo opeko; sezidana je bila pred kakimi tridesetimi leti. Posestvo je lepo razdeljeno na parcele in ima svoje kopališče, cvetlični vrt, igrišče in podobne udobnosti; vse je vzorno oskrbovano. Gospod Terrill je umrl 13. decembra 1934 in °d takrat nista otroka več živela tam, kljub temu na-Pravi posestvo najboljši vtis. Oskrbnik je bil od kraja Precej visok — je namreč Anglež — in mu ni bilo Vseč, da brkljam okrog hiše in sprašujem. Kmalu pa je telefonirala tja neka gospa Morgan in oskrbnika Obvestila, da ji je gospodična Terrill, za katero mislijo. da živi v New Yorku, naročila, naj me prijazno sPrejmejo, in potem je šlo vse gladko. Čuden tič!« »Kdo?« »Oskrbnik; še potem, ko me je priporočila gospa M°rgan, mi je bil stalno za petami Morda je bila Prej ona oskrbnica. Zdelo se mi je, da jo sedanji oskrbnik ne mara preveč. Ime mu je Ritchie in je pre-ceJ siten... toda vestnim delavcem tega nikdar ne 2arnerim. Pri Terrillovih je v službi že enaintrideset let Sest ljudi je v hiši že dvajset let ali več; oskrbnik njegova žena, vrtnar prvi hlapec in dve dokli. Cel trop jih je. Vsi razen Ritchieja so iz vzhodnih krajev Amerike In se temu primerno tudi vedejo.« »Delo jim mora zelo ugajati, če so ostali tako dolgo pri hiši,« je rekel Patrick. »Da, zadovoljni so; vsi so se pobahali, da so dobro plačani in da radi delajo za gospodično Molly, kakor pravijo gospodični Terrill. Ona ni po očetovi smrti nikdar stalno živela tam; pač pa se včasih pokaže in jim pove, kaj morajo delati.« »Ali živi gospodična Terrill od svojega posestva?« »O ne, tega ji ni treba. Ritchie mi je zaupno povedal, da je stari oče gospodične Terrillove obogatel pri družbi .Standard Oil'. Gospod John — tako pravi njenemu očetu — ni imel denarne žilice. Pred tridesetimi leti je prišel iz zdravstvenih razlogov tja z za-pada; kraj mu je bil všeč in zato je posestvo kupil. Za ženo je vzel dekle iz vzhodnih krajev in potem sta sezidala tisto hišo. Ritchie pravi, da se je najrajši ukvarjal s sadjarstvom in vrtnarstvom in da je noro častil Napoleona; še zdaj imajo v hiši za celo knjižnico del o Napoleonu in nekakšen muzej stvari, ki so bile morda nekoč Napoleonova last. Na otroka je dostikrat čisto pozabil; kadar pa se je spomnil nanju, se je pokazalo, da ju ima zelo rad. Hčerka mu je bila posebno pri srcu. Mati jima je umrla, ko je bila stara deklica štiri, fant pa šest let. Dobil sem vtis, da jo imajo vsi rajši kot fanta.« »Vsi?« »Govoril sem s štirimi uslužbenci, ki so bili v hiši že pred njenim rojstvom, pa so jo vsi prav posebno ŠALE NaJlepSi dan , »2enin je videti tako resen. Ampak poglej tasta, Kako srečen je... »Ja, ja. Dajati je slajše, kot jemati.« Skromen gost *Ste bili s pečenko zadovoljni?« »O, že. Bila je sicer majhna, a vendar sem Imel z nlo pol ure dela.« Napredek ‘Torej, Slavka, kako gre s kolesom?« in j vala' včeraj sem vozila že 25 kilometrov na uro n danes bom že poskušala odpreti oči, ko bom srečala a k Snega kolesarja.« Dobri start časi in i*' i .Vfasih’ rnoji dragi, se je otrok enostavno rodil tu. Danes pa porabijo že za to dejstvo kup natipkanLh strani...« Sožalje niož je obiskal pokopališče. Nekaj korakov 1oiT»i . zag'edal moža, ki je ob grobu stoje grenko J Kai in neprestano tožil; si moral umreti, oh, zakaj si moral umreti?« k njemu, da bi mu stisnil roko. »n mrtv.i ie bil gotovo vaš najboljši prijatelj?« koli pojna" bil od8°vor’ »nikoli ga nisem videl, nl- *I?da videl sem vas jokati...« oil je prvi mož moje žene.« ... in poslovni razgovor se je nadaljeval brez mene hvalili. Zvedel bi bil lahko še kaj več, pa nisem maral, da bi kaj sumili.« »S kakšno pretvezo ste prišli tja?« »S tisto, ki ste mi jo priporočali: da sem star prijatelj rodbine in da si ogledujem posestvo z dovoljenjem gospodične Molly. Po telefonskem sporočilu gospe Morgan ni nihče silil vame z vprašanji.« »Ali ste zvedeli, kaj mislijo o njenem bratu?« »Da; ne zaupajo mu — oziroma niso mu zaupali.« »Ali mislijo, da je mrtev?« »In niste nič namignili, da je morda še živ?« »Rekli ste mi, naj to zamolčim.« Patrick je prikimal in dejal, da ni vredno sejati praznih govoric, dokler ne zvemo, da je fant živ in zdrav. Aleksander je pripomnil, da Johnny nikdar ni skušal priti v stik z ljudmi na posestvu. »Pač pa so vsi zaljubljeni v dekle,« je dejal. »Menda jim je hudo, da brata tako visoko ceni. Podoba je, da gospodična Terrill dobro ve, kako je treba ravnati’ z ljudmi. Oskrbnik jo je pohvalil, da nikdar ne naloži drugemu dela. ki ga lahko sama opravi. In to je v očeh uslužbencev najvišja odlika. Toda fant je bil menda nekakšen sanjač. Kakor veste, delavni ljudje postopače sovražijo. No, vrtnar in hlapec pa sta mi oba rekla, da Johnny ni bil uporaben za koristno delo in da se je rad zavzemal za potepuhe in berače; oskrbnik se je celo znebil krepke psovke, ko je omenil, da se je Johnny spajdašil z Mussolinijevo drhaljo. ,Veste, gospod, pošten človek tega ne stori,' je dejal. Precej truda me je stalo, da sem izvlekel iz starega lisjaka te podatke, čeprav me je imel za prijatelja rodbine.« »Koliko je stara gospodična Terrill?« »Šestindvajset let.« »Ali je kdo kaj omenil, zakaj se ni poročila?« »Gospa Ritchie je dejala, da zato ne, ker se je bala, da bi jo kdo vzel zaradi denarja. Sicer ni skopa; če smetn soditi po izjavah služinčadi, je celo radodarna. To so mi vsi potrdili.« »Kaj pa pridelujejo?« »Sadje; mandlje, oranže in podobno.« »Ali ste se o oporoki gospoda Terrilla tudi kai pogovarjali?« J »Ritchie jo je omenil, ko sem gospodično Terrill pohvalil zaradi vzornega gospodarstva. Rekel je, da je bila vedno zelo sposobna; zato je gospod Terrill vse tako uredil, da je gospodična lahko razpolagala s svojim premoženjem že v starosti enaindvajsetih let, Johnny pa šele s tridesetim letom, v primeru njegove smrti pa bi njegov del dobila sestra. Po Ritchiejevem mnenju je stari gospod dobro vedel, da bo Molly na Johnnyja vedno pazila in je hotel preprečiti, da bi Hrilje podane užjhh' K uporabo: M ARI BOR naročii3ap°nske armade v Indokini in mu MoSrJi’ ^ ga eimPrej po radiu sporoči Moiv i ati mu je naročil, naj sporoči nje n t*3 nl za n^e8°vo nadaljnje biva-jn *?a Japonskem nobenega razloga več jetsko^ 2vU d°V0llJ01 da odpotuje v Sov- k dn* kasneje je Klausen spet odšel kt 1egS.u na dom, kjer je našel Vukeliča, notia n,, t.udi zelo nemiren zaradi lzgi- sen vra£Laigja in °saki3a- Ko ®e ie Klau' pr>sph„„ domov, je srečal višjega oficirja +------ ga oddelka japonske metropoli- SHAVING S T I C K P *OtZ VOD ■ZLATOROG >77* Johnny vse zapravil, preden bi dozorel v pametnega moža.« »Kakor vidim, ste .gnezdo' precej dobro pretaknili!« »Ena stvar te privede do druge; s pretvezo, da rodbino poznam, je bilo pol zvijače že napeljane.« »Tudi sam ne bi bolje opravil. Je še kaj?« »Se dosti, ampak nič važnega. Potrudil sem se celo v Santa Roso do nekega založnika, ki mi ga je Ritchie slučajno omenil, češ da je objavil za Johnnyja zelo lepo posmrtnico. Založnik mi je dejal, da mu je osebno zoprn vsak ameriški fant, ki se je udinjal umazanemu diktatorju, toda iz spoštovanja do Terrillove rodbine se ga je le spomnil s kolikor mogoče lepimi besedami. Skratka, niti enega človeka nisem našel, ki bi se odkrito zavzemal za Johnnyja.« »Njegova sestra pa se,« je rekla Lulu Murphy. »Ali imajo uslužbenci tudi gospo Morgan radi?« je vprašal Patrick Napela sem ušesa. »Ne; nje ne marajo posebno. Ali ji je gospod Terrill v oporoki kaj zapustil?« Patrick je pokimal. »Zdelo se ml je, da so ji nevoščljivi Vendar ni o njeni poštenosti nihče podvomil.« »Ali ste že zajtrkovali, Tom?« »Samo kavo.« »Rajši kaj pojejte.« »Saj res, Tom, po zajtrku skušajte zvedeti kaj več o umoru šoferja Angelina, ki je bil nocoj ponoči ustreljen v Halfmoon Streetu. Poizvedujte zelo previdno.« »Razumem. Kar je v časopisih, sem že bral.« Lulu Murphy je nejevoljno hrknila. Aleksander je odšel in Patrick se je obrnil h gospodu Blacku. « »Kaj ste zvedeli o senoriti?« »Na zunaj je videti vse v redu. V Ameriko je odšla s španskim potnim listom, izdanim na španskem konzulatu v Marseillu dne 13. marca 1938. Rojena je v Malagi, pristaniškem mestu v južni Španiji. Njen oče je bil španski mornar in se je pisal Jose Ravel; krstnih imen je imel po španskem običaju več. Zdaj je že mrtev. Njena mati je bila ameriška igralka Iris Evans Ortiz.« »Iris Evans!« Hitro sem pogledala Patricka, ta pa je imel oči samo za gospoda Blacka. »Njena mati se je vdrugič poročila z nekim grofom. Zdaj ima dolgo plemiško ime, ki se končuje z Ortiz y Flores. Pozimi leta 1938 sta pribežali iz Španije v Marseille. Iz Marseilla sta se v juniju 1938 odpeljali v Buenos Aires in ostali v Argentini do marca 1941. Potem sta odšli v Rio de Janeiro, od tam pa oktobra 1941 na Kubo. Januarja sta odpotovali iz Havane v Mexico City, kjer sta živeli vse do odhoda v Združene države, za kar sta se odločili pred štirimi tedni. V San Francisco sta dospeli preko Brownsvilla, Albuquerquea in Los Angelesa. V Los Angelesu sta se mudili štirinajst dni.« »Torej je z materjo vse v redu? Je njena prava mati?« »Kaže že tako. Rojena je v San Antoniu.« »Iris Evans Ortiz. To je zanimivo. Kaj pa Wag-goner?« »Rojen je v Pittsburghu. Star šestintrideset let. Oče je bil po rodu Nemec in je pisal svoje ime Wagner. Mati se je rodila v Londonu in se je pisala Willys. Oče si je nakopičil veliko premoženje v trgovini s špecerijo in je umrl pred nekaj meseci. Vse premoženje je zapustil sinu, svojemu edinemu otroku. Ta je diplomiral na yalski univerzi. Bil je že trikrat poročen in trikrat ločen. Ločil se je vedno na lastno zahtevo.« Patrick je za nameček vprašal: »In pes?« »Waggoner ga je kupil pred desetimi dnevi na pasji farmi v Lawndalu.« Ko so se posušile vse mlake in potoki, so se črede slonov pomikale v smeri reke Sabaki, kafri starejši med njimi so vedeli, da ta široka in globoka roka ne usahne niti v največ ji suši. Blizu morske obale je čreda naletela na plodne plantaže, kjer so zorele pomaranče in so gojili sisal konop’ >. Tu je bilo vode dovolj in sloni so uživali v obilju sladK h plodov. Toda to ni trajalo dolgo, ker so se farmarji začeli braniti. Z bližnjega letališča se je dvignilo letalo in čisto nizko preletelo nasade. Sloni so se prestrašeno razbežali in zgubili zvezo in smer. Tondo, eden najmlajših v čredi, vendar že odrasel samec, visok tri in pol metre, se je namah znašel v tujem kraju. Zamorci so ga bili obkolili in s praznimi konzervnimi škatlami delali strahovit trušč. Ko so se mu bližali s kiji, je v strahu zbežal. Neprehodni pragozd ob tej obadi se je širil stotine kilometrov daleč. Saj so antilope in druga divjad shodili poti, ki pa so bile preozke za slona, tako širokega kot srednji tovorni avtomobil. Iz vsega srca je Tondo sovražil vlažno nižavje in neštete mušice, ki so ga obletavale. Skoro slep - \ od njihovih vbodov in vročine je zasledoval smer, za Katero je mislil, da ga pripelje v svobodnejše kraje. In tako se je proti večeru ustavil ob Hakonovem hotelu, priljubljenem morskem kopališču. Tondo- je veselo korakal po trdi cesti in se za prvim ovinkom znašel pred avtomobilom. Vozač je hipoma zavrl. NikoLi prej še Tondo ni videl podobne stvari iz bližine. Zdaj ni vedel, kaj bi bilo bolje: napasti to ropotajočo smrdljivo stvar ali zbežati. Popotniki so oka-meneli od strahu pred sivim velikanom. Končno se je Tondo odločil za beg. Počasi je zavil s ceste in njegovo ogromno telo je podiralo šibko drevje kot vžigalice, ko se je prerival skozi džunglo. Dama, ki je sedela v Fordu, je vzkliknila: »Ali ni bil čudovit?« »Puh,« je zabrundal mož ob volanu, »raje recite, grozen!« Nato je obrnil voz in se odpeljal proti hotelu, kjer je o novici poročal. Hotelir John Halton je namršil obrvi. Niti malo ga ni veselilo, da se je eden teh nepreračunljivih velikanov pojavil blizu njegovega hotela. Verjetno ga je prignala suša semkaj. Prvi tak nevšečen gost je bila velika črna mamba (nevarna strupena kača, dolga do 3 m, ki brez povoda napada vsako premikajoče se bitje). Doslej mu je umorila najlepšega psa, dve mački in več kokoši. Še v pretekli noči se je plazila okrog hotela. Če gosti o tem slišijo, bodo v gručah zbežali. Medtem je Tondo pretekel del parka in dospel na kopališče. Začuden si je ogledoval veselo vrvenje. Tedaj je opazil bleščeče morje. Žeja ga je že dolgo mučila in veselo trobentajoč jo je maihnil sredi med kopalci k vodi. Ni se zmenil za njihovo prestrašeno vpitje. Stopil je do trebuha v morje in pil v dolgih požirkih. Toda čim več je pil, tem bolj ga je žejalo. Razdražen se je obrnil in slabe volje korakal proti hotelu. Pred hotelom je odkril cisterno s svežo vodo. Hitro je pogreznil trobec v sod in pil, dokler se ni povsem odžejal. Osvežen se je obrnil proti džungli. V kratki razdalji mu je sledil John Halton z nabito puško. Niti sto korakov ni napravil slon, ko je naletel na mambo, ki se je leno plazila po vročem pesku. Dva metra in pol je merila od glave do repa. Tondo je ni takoj opazil. Žvečil je zeleno vejo in ker mu okus ni ugajal, jo je zalučal po tleh, ravno pred kačo. Mamba je dvignila pošastno glavo, siknila in se pognala proti sivemu velikanu. Začuden jo je slon gledal. Kaj takega se mu še ni pripetilo. Kača je z vso silo poskušala zabosti strupena zoba v slonovo koleno, toda njen ugriz ni zapustil niti najmanjšega sledu na trdi raskavi koži. Zdaj je bilo slonu dovolj. Segel je po kači, jo zgrabil za vrat in jo zavihtel proti prvemu drevesu. Toda njeno truplo se je še vedno zvijalo v divjih krčih. To je slona tako razbesnilo, da je kačo pobral in jo vedno znova metal proti drevju. Končno se je strupenjača umirila. V senci gozda je čakal Halton s puško, pripravljeno na strel. Slon se mu je počasi bližal. Haltonu se je zdelo, da visi s trobca kos liane, debel kot moška roka. Nenadoma je Tondo vrgel mrtvo kačo, da je padla Haltonu pred noge. Mož je prebledel, ko je spoznal veliko mambo. Tedaj je vrgel puško čez rame in mirno odšel proti domu. Tondo pa je veselo korakal proti trdi avtomobilski cesti neznanemu cilju naproti. firečanio^° (Tokokoka) Aojamo. To ali 1e vznemirilo. Vprašal se je, *n ali r.I°v? ^f^anje res povsem slučajno kumento i ■ najbolje sežgati vse do- radijsko posta'1 ^ imel doma’ in zaltoPati in le šef J spat. na vrtu. Naposled sl je e bilo srečanje slučajno, Postelj i1'6 Ju1tro- ko Je b11 Klausen še v terih ..jama v spremstvu še nekake ln a„ !.V?y Ydrl v njegovo stanova- zaprH aretiral’ Njegovo ženo Ano so Vembra v t me?ec dni kasneje, 19. no-^lausenn fm *asu’ ^o Aojama aretiral Polkovniv ^ Protivohunske službe dr- Soreoio j8ki Preiskoval stanovanje Vukeliča ’ a8entl pa so aretirali tel budn!f po Rlcujevl aretaciji za- °dkrii vZ "fdzorovatl dr. Sorgeja, da bi r°ke zanliH Jmreie in da bi dobil v ne»nške inJi d,okaze. Sorgeja kot šefa ■ttogel arfHrJtT80 službe namreč ni ct;iclje. na osnovl navadne denun- OsalH •tavil past t 0,dlofil' da bo Sorgeju na-^ ki 1e naPravU s pomočjo gej- ' lovela po svoji lepoti In ki je bila glavna atrakcija v znanem nočnem klubu »Fudži«. Sorge je tjakaj rad zahajal. Tam se je po navadi tudi sestajal z Mlagijem. Lepa japonska plesalka Kiomi Je dobila od japonske policije ukaz, naj se pridruži Sorgeju kakor ve in zna in naj dobro pazi, s kom se pogovarja in če mu kdo daje kakšna sporočila ali listke. Dr. Hans Otto Meisner pripoveduje, da Je Sorge nekega večera kot po navadi sedel pri baru in čakal na svoje prijatelje. Z nikomer ni spregovoril. Po določenem času je poklical natakarja in plačal. Toda ko je dobil račun, ga je pogledal in sežgal v pepelniku. Lepa Kloml Je o tem na videz neznatnem dogodku pripovedovala Osaklju, ki je začel prežati. Ugotovil Je, da je natakar eden izmed ljudi, ki jih Je Ricu izdal in opisal. Toda čakati je moral na drugo priložnost. Ne dolgo za tem je Sorge spet sedel v istem baru in z občudovanjem gledal plese lepe Kiomi. Mimo njegove mize je šel neki človek in skoraj neopazno vrgel na mizo majhen listič. Sorge je spravil listič v žep. Čeprav je Kiomi plesala, je ves čas skrbno opazovala Sorgeja. Videla je, kako je spravil listek ln takoj poklical natakarja, da bi plačal. Hotela je telefonirati policiji, vendar ni mogla prekiniti svojega plesa. Končala pa Je, še preden je Sorge odšel, in stopila k njegovi mizi. Odločila se Je, da ga ne bo zapustila vse dotlej, dokler ne zve, kaj je na listku, ki ga je spravil v žep. Ko je Sorge hotel oditi, ga Je prosila, naj Jo odpelje z avtomobilom domov. Sorge Ji Je ustregel ln odbrzela sta po Tokiu. Po nekaj minutah vožnje je ustavil avtomobil. Ji ponudil cigareto, nato pa izvlekel listek, ga pogledal, raztrgal in vrgel skozi okno. Brž ko je prišla domov, je Kiomi o vsem tem obvestila polkovnika Osakija. Točno je opisala tisti del poti, kjer so morali ležati kosi raztrganega listka. Zjutraj je Sorgeja zbudil polkovnik Osaki z dvema agentoma. Vilo so pred tem obkolili. Osaki Sorgeju ni rekel niti besedice, marveč mu je samo pokazal na lepenko nalepljene in skrbno sestavljene dele listka, ki ga je ta prejšnji večer vrgel skozi okno avtomobila. Na njem ga je nekdo opozarjal na to, da ga japonska policija zasleduje. Poleg tega pa je bilo na listku napisano tudi tole: »Japonsko letalstvo bo s pomočjo letalonosilk 16. novembra ob štirih popoldne napadlo Pearl Harbour.« Ni važno, ali je Mesinerjevo pripovedovanje popolnoma točno. Glavno je, da so bili do 18. oktobra 1941. leta zaprti vsi važnejši člani Sorgejeve mreže. ZMEDA MED SORGEJEVIMI PRIJATELJI Aretacija Sorgeja je pomenila velik udarec za njegova intimna nacistična prijatelja veleposlanika Otta in polkovnika Josepha Meisingerja. Takoj sta pomislila, da so Japonci že spet napravili neumnost ln sta Intervenirala, da bi izvlekla svojega »nedolžnega« prijatelja iz japonskega zapora. Toda japonska policija se ni vdala. Od sedanjega člana CK japonske komunistične partije Ita Rlcuja je zvedela vse podrobnosti o SorgeJevi mreži. Sporočila je nemškemu veleposlaništvu, da je prepričana, da Ima v zaporu voditelja najnevarnejše vohunske mreže, kar so jih dotlej odkrili. (Nadaljevanje prihodnjič) K|e fe Rasivorof? Mogoče bo naše bralce zanimal dogodek, ki sicer na zunaj nima nobene zveze s primerom dr. Sorgeja, vendar pa kaže, da je za Sovjetsko zvezo Tokio Se vedno važen vohunski center. Japonci pravijo, da je sovjetska diplomatska misija na Japonskem, kamor je prišla tik po kapitulaciji, samo podružnica sovjetskega vohunskega centra v Harbinu. Pravijo, da ta »podružnica« še ni pretrpela tako hudega udarca kot je izginotje njenega šefa, drugega sekretarja sovjetskega veleposlaništva v Tokiu, Jurija Aleksandroviča Rastvorova, ki je bil baje tudi šef sovjetske obveščevalne službe na Japonskem. Sredi januarja se je po Japonskem tisku raznesla vest, da je Rastvorov izginil neznano kam. Ameriške oblasti so molčale, Angleži so sporočili le demantije, japonska policija se je vznemiri la, Rusi so obtoževali in japonsko-ameriški odnosi so se zaostrili. Nihče pa ni vedel povedati, kje je Rastvorov. Sovjeti so poročali, da je njihov drugi sekretar sicer res trpel — saj je bil živčno bolan — se pa že zelo veselil svojega povratka v Rusijo, kjer ga je pričakovala družina, in je nakupil celo vrsto japonskih spominčkov. Potem pa so reveža ugrabili... Ta obtožba je zelo razveselila japonske novinarje, ki so vedeli, da se ugrabljeni Rastvorov po obsodbi Berije sploh ni prikazal več sam na tokijskih ulicah, marveč le v spremstvu telesne straže. Povedali so tudi, da je Rastvorov padel v nemilost in da se je bal povratka v Moskvo. Bivši vohun Sovjetske zveze je imel torej slabo vest pred svojimi sobrati in se je raje odločil prepustiti jim samo družino. Ali je Rastvorov res iskal zavetja pri Angležih, saj so ga nekateri baje Se videli t) ameriškem vojaškem avtomobilu, drugi pa celo na krovu avstralske fregate »Murchison«. Angleško veleposlaništvo je na vsa usta trdilo: »Ne vemo ničesar o tej zadevi!« Najbolj verjetno se zdi, da se je Rastvorov predal ameriškim oblastem To gotovo vedo tudi na sovjetski ambasadi, sicer ne bi pošiljali tako neodločnih zahtev naj japonska policija preišče stvar. Gotovo vedo tudi to, da je drugi sekretar že pred meseci poizkušal prodati važne dokumente nekemu ameriškemu letalcu v Tokiu in je že nekaj časa obračal Vzhodu hrbet. Da molčijo Američani tudi zavoljo tega da bi obuarouali Rastvorooa pred maščevanjem, je razumljivo in žarek svetlobe pade na zadevo, če povemo da je šef Biroja za mednarodno sodelovanje na Japonskem Izeki uradno zvedel, da ima ameriška protivohunska služba pod svojim varstvom nekega tvjca »neznane narodnosti«. V veliki zagat i so tudi Japonci, ki ne vedo komu verjeti. Ce se je Rastvorov res predal Američanom bi bila stvar še v redu. Ce pa so ga Američani ugrabili, je to huda kršitev japonske suverenosti, kar gotovo ne bo izboljšalo japonsko-ameri-ikih odnosov. Žžm&fuzL 9 Tudi odraslim ie včasih še potrebna vzgoja Nihče bi se ne smel zgražati nad slabo vzgojeno mladino, dokler sam ni dovolj vzgojen in dokler vsaj v javnih prostorih s svojim obnašanjem ne deluje zgledno. Brž ko začnemo samostojno živeti, je čas, da postanemo v prvi vrsti dovolj kritični do svojega dela in vedenja, nato šele nas naj skrbijo vsi ostali ljudje. Mnogokrat lahko opazimo pri odraslih take poteze nevzgojenosti, tako pomanjkanje 1 ktO)Ct tnodeCa Iz starega plašča si lahko sešijemo moderno pomladansko jopico, kakor kažeta ri-bi. Kroj jopice je enostaven. Računam namreč, da je roka,-, ki še niso vešče v šivanju, tež 'o začeti s takim delom. Toda vsem, ki se že malo razumejo na šivanje, bo delo uspelo. / t" s. P \ r / s N 1 l* -J— N N > 1 1 -M N ' • 1 , v v -7 \ / / / i ■ ■ i Eden In isti kro. lahko uporabljamo za dva različna modela. Ce Je stari plašč še razmeroma dober, ga bomo sparale in iz njega napravile jopico po načinu velike risbe (brez kombinacije). Ce pa pri paranju ugotovimo, da je blago na nekaterih mestih že precej oguljeno, sl skrojimo iz starega plašča kombinirano jopico, ki bo lahko obrabljene dele plašča izločile. Na papir narišemo kvadrate s stranico 10 cm in vanje načr-tamo dele kroja; št. 1 prednji del jopice; št. 2 zadnji del jopice; št. 3 ovratnik in zaslec; št. 4 vstavek Pod pazduho. Vstavek pod pazduho vstavimo na mesto, ki Je označeno s črtkasto črto. Prav tako je označen žep in rokavec. Pri izdelavi ovratnika moramo podložiti platno, da bo lepo izoblikovan. >re, ki ustrezajo temu kroju, so: prsa 99 cm, pas 74 cm in prav tako lepa in moderna za boki 100 cm. Ko krojimo, moramo pomladne dni. Ce jopico kombi- za šive m robove še dodati. Ce niramo s karo, črtastim ali eno- želimo večje mere, moramo pri barvnim blagom, ki se ujema z širini in dolžini dodati soraz-osnovnim, potrebujemo zanjo memo število centimetrov, mnogo manj blaga. Tako bomo R. D samovzgoje, da nas je kar sram. Pri tem gre včasih za pomanjkanje osnovnih lastnosti, ki bi naj odlikovale človeka. Tukaj ne mislimo načenjati različnih popisanih zidov na izletniških točkah, ne obnašanja v različnih gostilnah, lokalih m v drugih podobnih prostorih, kjer človek lahko pokaže vso svojo vzgojo ali pa nevzgojenost Omejili bi se na nekatera vprašanja. Knjige! Koliko pomenijo marsikomu! Danes si jih človek težko kupuje za svojo knjižnico, predrage so. K sreči si jih lahko izposojamo v različnih knjižnicah. Kako smo nejevoljni, če prinesemo domov knjigo, v kateri najdemo kak las, ostanke malice, nešteto malomarno pripognjemh strani — namesto da bi si ljudje kako drugače označili mesto, kjer so prenehali brati! — na spodnjih vogalih pa krepke sledove z umazanijo pomešanih oslinjenih prstov. Jezimo se na nepoznanega krivca in če bi ga dobili v roke, bi mu povedali nekaj gorkih. So pa še hujša razočaranja in presenečenja v zvezi z izposojanjem knjig, zapiskov ali zvezkov. Zanje te naprosi kak znanec ali celo prijatelj in ko si stvari zaželiš nazaj, ne pomaga samo vljudna prošnja. Posredovati moramo enkrat, dvakrat ustno, pismeno in ko se nazadnje sami odpravimo po svoje stvari, ne vemo, ali nas navdaja občutek jeze ali pomilovanja, ko vidimo žalostno zunanjost prej tako skrbno shranjenih knjig, zapiskov in zvezkov. Ce znancu ali prijatelju kaj rečeš, se neredko zgodi, da je zaradi tega užaljen. Prav lepa cvetka nevzgojenosti se pokaže tudi pri odnosu kinematografskega občinstva do sogledalcev, v gledališču pa se ta odnos razširi še na vprašanje odnosa do igralcev. O zamudnikih, o »prijetnem šumenju« različnih vrečk in vrečic za bonbone, o cmokajočem, večkrat nevoščljivost vzbujajočem uživanju teh sladkosti ali o polglasnih opazkah in komentarjih o naslednjih prizorih filma niti ne nameravamo izgubljati besed. V tej točki se moramo pač sprijazniti z dejstvom, da se del publike v trenutku, ko ugasnejo luči, z užitkom in hote preda nekulturnemu vedenju, ki ga nobeni, še tako dobro napisani članki ogorčenja ne morejo odpraviti. Je pač tema in filmov bi del občinstva brez teh navad najbrž sploh ne mogel gledati! Mamicam pa, katerih otroci so v kinu za desne, leve in prednje sosede prava muka, bi oster ukor prav gotovo ne škodoval! Poglavje zase je del gledališkega občinstva. To so tisti ljudje, ki gredo v gledališče zato, da še na zunaj — s svojo obleko in frizuro — pokažejo svojo odličnost in fineso ter svojo »visoko« kulturno razgledanost. Prav isti ljudje so zmožni precejšnje nevzgojenosti in nekulturnosti. Posebno v Ljubljani se je razpasla zelo grda navada, da publika izvajalcem na odru zelo skopo odmeri zasluženo priznanje. Poslednji stavek še ne izzveni, ko že prvi nestrpneži drvijo in se prerivajo proti garderobi, ko da bi sicer nekaj važnega zamudili, če bi nekaj minut počakali na svojem prostoru; Ze večkrat smo se nekateri ljubitelji gledališča začudeni spraševali, kako morejo biti ljudje tako nehvaležni in — če hočete — nesramni Slišala sem več opazk na račun takega nekulturnega, za občutljivejše občinstvo naravnost žaljivega vedenja. Cas bi že bil, da bi nas nehalo biti sram za vse one, ki so tako brezbrižni in brezčutni! Podobne ugotovitve o nevzgojenosti dela koncertnega občinstva ne bomo niti navajali. Nekateri mislijo, da pokažejo svojo kulturnost že s kupljeno vstopnico, z lepo obleko in s svojo navzočnostjo. Vsakdo, ki je že kdajkoli stal na kakršnem koli odru zaradi občinstva v dvorani, ve, kaj pomeni topel, prisrčen odnos in priznanje, ki najbolj poplača ves trud, ki ga delo zahteva. Morda se bo ob teh vrsticah vsaj kak »grešnik« zamislil in bo popravil svoje vedenje. Prav vsi bi se morali povsod boriti proti takim grdim, nekulturnim razvadam, sicer se bodo vedno bolj udomačile in izpodrivale osnovne temelje človekovega lepega vedenja, njegove vzgojenosti in kulturnosti. Jana. dopust TELOVADBA ZA ŽENE 5. vaja (sl. 8, 9) Vzpnite se na prste. Telo naj bo čim bolj napeto in vzravnano. Levo roko vzročite, desno pa predročite. Sledi istočasno menjavanje rok. Gibanja izvajajte ritmično in hitro. vzročenje in pri tem temeljito vdihnite. Iz vzroženja spustite roki za hrbet, kot vam kaže slika. # Pravico do brezplačnega letovanja bodo Imeli bralci »LJUBLJANSKEGA DNEVNIKA«, ki bodo pravilno rešili nekaj lahkih ugank v okviru nagradnega natečaja. Kdor želi brez stroškov prebiti prijetne dneve v hotelih v Rogaški Slatini, Dobrni, Lovranu, Bledu, Bohinju, v Ratečah, Kranjski gori, Gozdu Martuljku, Dolenjskih toplicah, Čateških Toplicah in še kje, naj bere »LJUBLJANSKI DNEVNIK« in sodeluje v velikem natečaju. KUHARSKI KASVETI 6. vaja (sl. 10, 11) Pokleknite in sedite na petah. V roki vzemite primemo dolgo palico. Roki dvignite v Mlečna kaša. Najprej kašo operemo in to tako, da vzamemo četrt litra kaše in jo polijemo z vrelo vodo. Nato jo splaknemo še z mrzlo vodo in odcedimo. Stresemo jo v lonec in prilijemo približno liter in pol tople vode. Kuhamo jo 10 minut, nakar dolijemo liter toplega mleka. Jed še osolimo in kuhamo približno 15 minut. Ko nalijemo kašo v skledo ali na krožnike, jo po okusu in že. ljah lahko še potresemo s sladkorjem- ali cimetom. Nekateri imajo radi tudi polivek z razgretim surovim maslom ali pa s čokolado. Kislo zelje s krompirjem. — V slani vodi skuhaj past kislega zelja. V kozici razgrej 2 žlici olja in ko je vroče, zarumeni v njem košček čebule in žlico moke. Nato stresi v olje zelje in ga zalij s krompir- jevo vodo. Nekaj časa naj še vre, nato ga zlij v skledo in obloži s kuhanimi krompirjevimi kosi, ki si jih poprej skuhala in nekoliko zarumenila na masti. To je zelo dobra prikuha k govejemu ali svinjskemu mesu. Jajca z drobnjakom. Dve jajci ubij v lonček in jima prilij 4 žlice mrzlega mleka, malo osoli in pridani še majhno žlico drobno zrezanega drčbnjaka. Vlij v ponev, v kateri si segrela žlico masti ter mešaj, da se nekoliko zakrkne in zgosti. Crna redkev v solati: Redkev dobro operem0 in, narežemo neolupljeno n a reziioe, nato jo potresemo s soljo in zabelimo z oljem Priporočljivo je zlasti uživanje redikve v solati pred obed' m, pri čemer pnigrizuje-m0 kruh. UGANKARSKI KOTI ZA NAGRADO - nad 2400 točk ? ^ako kot Bila sta poročena šele tri tedne. On se je pravkar odpravljal zjutraj v službo in ona ga je spremljala do vrat. Nežno se je poslovil in ženka je vzdihnila: »Oh, Marko, ali si sploh lahko predstavljaš, da bi se kdaj sporekla7« »Nemogoče, ljubica! Kaj ti rojijo take misli po glavi?« »Kar tako sem premišljevala, kako hudo bi bilo, če bi se kdaj sporekla.« »Preženi take črne misli i2 svoje lepe glave, srček. Midva se že ne bova nikoli prepirala, nikoli.« »Vem, mucek.« »Pozen sem, pohiteti moram, nasvidenje, predraga.« »Oh, Marko samo trenutek še počakaj, za mamo sem napisala pismo, ali bi bil tako prijazen in bi ga mimogrede oddal.« »Jasno, dragica, samo če bom utegnil.« »Ce boš utegnil! Oh Marko!« »Kaj je mucka?« »2e pri prvi uslugi za katero te prosim, praviš: £amo če bom utegnil.'« »Bojim se, da bom ves dan zelo zaposlen.« »Tako zaseden, da mi ne bi II. III. 1954. mogel storiti niti te majhne usluge?« »Dragi otrok, jaz...« »Nisem več otrok, jaz sem poročena žena in...« »Ne govori tako, golobček. Jaz...« »Ne, ne, če bi res bilo tvoj golobček, bi ti...« »Oh, Breda, spametuj se vendar ...« »Oh, Marko, ne bodi tako surov...« »Premisli vendar, kaj govoriš in...« »Kar nadaljuj in žali me in...« »Bedarija in oslarija,« »Oh, o-o-o-o-h!« »Kaj sem ti storil?« »Se sprašuješ? Le pojdi (n sovraži me, če...« »Saj noriš .. .* »K mami se bom vrnila, ker me ti ne maraš več.« »Norica.« »Le norčuj se in sovraži me, najbolje, da me ubiješ.« On plane skozi vrata, jih zaloputne im še po stopnicah mrmra nekaj o nerazumljivi ženski psihi. Ko se bo vrnil zvečer domov, se bosta spet pobotala in vse bo kot poprej. Prizor se bo ponavljal v tej ali oni obliki še in še, dokler ne bosta osivela. Takrat pa, ob obletnici zlate poroke, bosta izjavila: »2. e petdeset let sva poročena tn še nikoli se nisva sprla«. Reševalci, ki so se s sv .mi rešitvami udeležili našega ugankarskega nagradnega tekmova. nja »Kolikor znaš, toliko veljaš«, gotovo že nestrpno pričakujejo, kdaj bomo objavili izid tekmovanja in seznam ... gra-jencev. Vendar jih prosimo potrpljenja, ker je pregledovanje zelo odgovorno delo in ne napreduje naglo. Ze prvi pripravljalni pregledi so pokazali, da brez pomoči strokovnjakov ne bo šlo in to seveda terja določen čas. Medtem pa naj vas seznanimo z nekaterimi ugotovitvami, do katerih smo prišli pri pripravljalnih pregledih. »Borba« za nagrade bo to pot precej trda. Med večino reševalcev ni glede doseženih točk »nepremostljivih prepadov«. Da pa smo lahko začeli z delom, smo vendarle za prve preglede morali oddeliti in odkriti — najboljše (ne pozatjite: po lastni oceni). Tako smo ugotovili, da je 198 reševalcev ocenilo svoj uspeh z več kakor 2400 točkami. Takih, ki so dosegli od 2401 do 2420 točk, je 60 od 2421 do 2440 točk je doseglo 42 reševalcev, od 2441 do 2450 točk je doseglo 26 reševalcev, od 2451 do 2500 točk je doseglo 41 reševalcev in nad 2500 točk 29 reševalcev. Za prvi pregled smo odbrali vse, ki so po lastni oceni dosegli več kakor 2410 točk. Pripravljalni pregledi so potrebni zaradi načelnih odločitev, ki naj potem omogočijo nepristransko presojo vsake posamezne rešitve. Ti pregledi so med drugim pokazali, da se posebno reševalci z najvišjim številom doseženih točk niso dr. žali v vsakem primeru predpisanih ozkih meja glede tujk. Zato večina njihovih ocen ne bo dokončna. Ob pregledu gmo sestavili spisek uporabljenih tujk, komisija pa bo o n:!h razpravljala. Precej dela nam bo povzročil tudi pregled uganke »Lov ..a živali«. Ne samo zaradi tega, ker so nekateri zelo nejasno označili imena živali, ki so jih odkrili, temveč tudi zato, ker so se nekateri reševalci nenavadno izkazali. Danes menda že lahko povemo, da je sestavljalec »skril« v besedilo »Lova na živali« 82 živali. Najpodjetnejši reševalci pa so jih odkrili mnogo več. Ce ne upoštevamo tistega, ki je zapisal, da je v »Lovu na živali« skritih 350 živali in pri tem podčrtal malone vse besedilo, ne da bi kakor koli označil, kje so te živali, moramo reči, da so nas vendar izredno presenetili tisti, ki so v besedilu našli 127 živali!! (Našli so jih celo 150 — vendar 25 v obrat- ni smeri, ob branju besedila nazaj, kar pa seveda ne moremo upoštevati). Mimo takega seznama, ki zbuja spoštovanje, ni mogoče kar tako hitro. Ce bo vzdržal pretres strokovnjakov, bo vsekakor ta reševalec prav blizu prve nagrade, če ima se. veda pri drugih nalogah vse prav. Kar je slovnično dvomljivo, bo pregledal in povedal jezikoslovec. Kaže Pa, da letos tega ne bo posebno veliko: še največ pri soglasniški izipolnjevanki. Računamo, da bodo vse te stvari razčiščene ta teden in da se bo ta teden tudi že sestala komisija. Ce ne bo kaj izrednega, bo lahko končala svoje delo na dveh ali treh sejah, nakar bomo izid takoj objavili. KRIŽANKA 1 2 j >4 5 6 1 4 9 (6 n 11 K 14 R :■ i4 M R (7 R H* X 20 Ji n 25 R 24 15 i * 26 X 27 ifl R'1 — So Ji P Si R 45 r 14 r X VA M M 59 r, Lo x R j tS Pametna Jena nikdar nt po* *aiH na n*jro *vojej?a obraza. šTF.INT BF.LL« kozmetična maska da obrazu «voi in mladosten Urai. Dobi »e v vseh drogerijah. T • ■•**•• •GmGmGs •#•••»#• »>»»GWi ■#*•#**•• *#♦»••-•* a* ••**♦•••• »•**•« ••• Besede pomenijo: Vodoravno: 1. prelaz v Julijskih Alpah; 6. bebasto: 11. igram neodločeno; 12. gospodar, gospodarski izvedenec; 14. vrsta zofe; 16. kuhalna posoda; 18. oseba Iz slovenskega filma »Svet na Kajžarju«; 19. reka v Sovjetski zvezi; 20. vinogradniško de- PREIZKUSI SVOJE ZNANJE Odgovori, ne da bi si pomagal s knjigami: 31. Za koliko bi postala Zemlja težja, če bi postavili vzdolž ravnika železen zid, katerega povprečni prerez bi znašal 1 kvadratni meter? 32. Kaj nam kaže barometer? 33. Katera kraja ležita cit za. četku in ob koncu Bohinjskega predora? 34. Kako velika sta zemeljska tečaja? 35. Katera zvezda stalnica je Zemlji najbližja? 36. Ali se vrti zemlja od vzhoda proti zahodu ali od zahoda proti vzhodu? 37. Katera prvina ima največji delež v sestavu zemeljske skorje? 38. Kako se imenuje najvišji vrh v Gorjancih in koliko meri? 39. Kje leži mesto Saragossa, ob kateri reki? 40. Koliko tehta kubični meter zraka? lo; 22. nepokvarjene, nepobite; 23. močan nenaden zvok; 24. slavospev, hvalospev; 26. ki terja veliko časa; 27. do črke vse; 29. premik roke; 31. letopis; 32. reka v Egiptu; 33. tovarna v Hočah; 34. del proge; 36. rastlina grenkega okusa; 37. ulovim; 40. cvetlici podobna morska ži. val; 41. gorovje v Aziji; 42. seznam nazivov; 43. indijski general, ki je predsedoval nevtralni komisiji na Koreji. Navpično: 1. zemeljska naprava, kanal; 2. ljubezensko zasanjan človek; 3. postavim, položim; 4. eden Izmed molov; 5. pritok Drine; 6. cigaretni ogorek; 7. enota ploskovne mere; 8. zgoden; 9. ljubitelj; 10. majhen drevesni sad; 13. vrsta smo. le; 15. izdelek velike tovarne v Dalmaciji; 17. dam na razpolago, 20. gradivo; 21. vseučiliški uslužbenec; 22. kovina; 24. oblačilna potrebščina; 25. dedna zasnova; 26. zelišče; 27. časovne opredelitve; 28. zasilne zgradlbe; 29. vpitje, kričanje (srbohrv.); 30. južni sad; 33. cepivo, sokrvca; 35. ljubkovalno žensko ime; 36. vrtnine; 38. otok v Irskem morju; 39. poljska cvetlica; 40. geometrijski pojem. ODGOVORI NA VPRAŠANJA V PREJŠNJI ŠTEVILKI 21. Mehko imenujemo tisto vodo, ki vsebuje zelo malo apna. To je predvsem deževnica. 22. Največji ledenik na svetu je Vatna Jakull na otoku Islandu in meri 8000 km2. 23. Domačini imenujejo goro Mount Everest Comolung-ma. 24. Zrak vsebuje največ dušika (78.74%). 25. Najznamenitejša zvezdama Anglije leži v Londonu, in sicer v mestnem delu, ki se imenuje Greenwich. 26. V sorazmerju s svojo površino ima največ gozdov Južna Amerika, najmanj pa Avstralija. 27. Znanstveno imenujejo štiri najvažnejše oblačne tvorbe: cirrus, stratus, cumulus in nimbus. 28. Prva operna predstava je bila v Ljubljani sredi 17. stoletja, in to kar v tedanjem glavarjevem dvorcu. 29. Spev »Smrt Smail-age Cengiča« je napisal Ivan Ma-žuranič 1. 1846. 30. Pančevo leži ob izlivu reke Tamiš v Donavo. REŠITEV UGANK V PREJŠNJI ŠTEVILKI Križanka: V odoravnol 1. -t, 2. sss, -a, 6. Tedenska tribuna, 14. Alena, 15. OLO, 16. pehar, 17. kose, 18. opolo, 20. tala, 21. vejica, 23. igrati, 25. at, 26. ge, -a, 28. la, 29. It., 30. Adel, 32. Turki, 35. spim, 37. Pirej, 39. Leo, 40. skeči, 41. stopetindvajset, -i, 42. Tea, -n. Premikalnlca: Kredarica, Ratitovec, Prisojnik. Mala križanka: Vodoravno: 1. k, 2. Suk, 4. sirov, d. velaren, 8. Mediteran, 9. zakonec, 10. Narin, 11. Tit. V hudem zimskem mrazu je kozmetika edina, ki vam ščiti kožo in varuje mladostno svežino I k Jula. ]3^4ehnhj TJUt . i Mari #A» mbftrjU^ «x mtna £jj>pti*rmji% * f/turni •ejcnpt* NAZORJEVA UL. 4 Na veliko »TEKSTIL OBUTEV" ljubl ana-Nazorjeva ul. 4 MALOPRODAJNO MREŽO vabimo Stalna in največja zaloga Q tekstila 0 konfekcije 0 trikotaže in pletenin LEPA IZBIRA za POMLAD UVOZNO BLAGO Oče prvega slovenskega romana kliče naše »mrtve« literate na dvoboj: »Hej, kdo izmed vas si upa spoprijeti se s menoj? — Ne v prelivanju krvi, le s peresom ... Tudi med vami še žive Krjavlji in Obrščaki, pa dragih še nešteto; ne pustite, da umro za vedno oni — in z njimi tudi vi!« (Ob obletnici rojstva Josipa Jurčiča in razstavi v Narodni univerzitetni knjižnici) Nekega dne mu je sporočila novico, ki ga je pretresla. Oče bo. Torej se je njegova žena Josipina zmotila, ko je zvračala vso krivdo jalovega zakona nanj. Zdaj je in-.el dokaz. S tem so se vsi njegovi načrti spremenili. Zbal se je, da otrok ne bo nosil njegovega imena. Zato je zasnoval tale načrt: Marija naj bi rodila v kakem skritem kraju, Josipina pa bi priznala dete za svoje. Kreolka je na ta načrt takoj pristala, v upanju, da bo tako ušla ločitvi. Marijo pa ni bilo mogoče pregovoriti, čeprav je posredoval sam minister Fouchč. Kljub dobrim stranem tega načrta ga je Marija ogorčeno odklonila. To je pokopalo tudi Josipino. Ločitev je bila neizogibna. Senat je s svojo odločbo dne 16. dec. 1809 razveljavil zakon rr.ed Napoleonom Bonapar-tom in Josipino Beauhamais. Dne 4. maja 1810 je Marija rodila sina. Njegova usoda je bila odločena. Kot poljski državljan bo nosil ime Aleksander, Florjan, Josip Co-lonna Walewski. Odslej je bila Marija Napoleonu samo še v tolažbo njegovi nesreči Ko je 1. 1812 bežal iz Prusije, se je ustavil v Walewicah ravno toliko časa, da je lahko objel svojega sdnka. Ko je bil leta 1815 izgnan na Elbo, je nekega dne pristala v zalivu ladja. Marija Walewska je z otrokom v naročju skočila na obrežje. V težki uri je obiskala tistega, ki ga je tako ljubila... Sledila je vlada 100 dni, sledil je Wa-terloo. V Malmaisonu je doživljal Napoleon poslednje trenutke na francoski zemlji. Tu je videl tudi zadnjikrat Marijo Walewsko. Umrla je po sedmih letih za-, kona z grofom d’Omano. Na pokopališču pere—Lachaise v Parizu stoji na nekem spomeniku: »Marija Leczinska — grofica d’Ornano.« Samo njeni zvesti vedo, da je tam pokopano srce Marije Walewske, ki bi bila lahko francoska cesarica. Toda Poniatowski-jo - je krstil: »Poljska žena.« Tudi sama je imela rajši ta naslov, ki ga ji je zgodovina pustila. UlUiHliiiu....................................................................................................................................... I............................ ...................... ATLANTIDA - generacija Človeškega lo, toda Atenci so jo prema. za stvari, ki gall, čeprav so jim vsi zaveznl- W. “H OOSPfTn rtinn -J 1,1 Ul_________X -ja. , seSa njenega dogna- ki lz stnahu odklonili pomoč. EDoranit nes b* j‘h našli. Samo Kmalu po tistem pa je Atlanti- vseh Se letečih krožnikov J —'*— —*---------- 1— o njih . . ,)vt'T0dostojnih« zgodb ^°storini 50 ^ Povedali »vero- '•“jm« opazovalci. vle£fL efa takšnih zgodb se ba o AUan^1US0Čletia ~ zeod' Hl, ki “ ’ skr‘vnostnl cell- topila na 3ri„nekoc v davninl po-tudl vi Lt? ?°ria- Mogoče ste ^ules V ob's*cal egipčanske ZVedei n^V„faiškem templju In ciav'Mnr.°'i nešteto zgod v»žneK» J ie blIa seveda Ia . ona Im ________________ — la naj- da šo~ADtna' „ 3e Pripovedova- BVet- Ta kr e*ne 100 let prej reSlie ^Uloviu _,aK b’l onstran Her-Žll»e). mv (G'braltarSke o. Atl,„;,rdi moria orjaški ln »v večj' (>d Giblje ^e skupaj (v Solonovih ča- Azijg sih ; penila “"ednji Ea »o ‘a dva Izraza Neverno Afriko °'°kaVi!ll>d>' Arma k* do sedaj skoraj izre 1 ni P°znal, dana javnosti na vpogled, eanega zgodovinskega pomena. Ta s^.a dokazujejo, da ljubezen med fran-ce*ariem Napoleonom in lepo Po-ErfJnj° ni nikaka izmišljotina romanopi-v. temveč zgodovinsko dejstvo. da obstaiaj° še druga pisma, ki \V izmenjala Napoleon in Marija a ewska. Obstajajo tudi »spomini«, ki jih terjS?’sa^a. Walewska sama. Ves ta ma-ni h i Pa P°k°Pan v privatnih arhivih, viJ. lastniki pa se branijo, da bi jih obja-jihJ- Samo trije francoski zgodovinarji so nekoč dobili na vpogled, se prepričali f --------- PRESELITEV oddelka trikotaže in pletenin, Mestni trg 22 j centralnega skladišča „TEKSTIL-OBUTEV" Glas vpijočega v puščavi NAPOLEONOVA PISMA GROFICI WALEWSKI, KI SO NEDAVNO PRIŠLA V PARIZU NA DRA2B0, ODKRIVAJO PODROBNOSTI TEGA NJEGOVEGA NAJVEČJEGA ROMANA o njih pristnosti ter zadevo objavili Ostali izobraženci so pa o tem dvomili, dokler ni prišlo na dan, da pisma v resnici obstajajo in da so celo na javni dražbil Marija je bila rojena 17. dec. 1786 v Varšavi. Bila je iz stare plemiške družine Leckinskih. Živela je v najtežjih časih poljske zgodovine: ko je imela 9 let, je Poljska izginila z zemljevida, ker so si jo razdelile Prusija, Avstrija in Rusija. Poljska je živela samo še v sovraštvu do osvajalcev in v upanju na vstajenje domovine. To domovino je Marija precej močno ljubila, čeprav je živela v zelo revnih razmerah. Ko je vsled narodne nesreče njen oče od žalosti umrl, je zapustil samo na pol porušen gradič in nekaj zadolžene zemlje. Dohodki, od katerih je morala živeti cela družina, so bili zelo skromni. Zato ni čuda, da je ponudba grofa Walewskega, da poroči Marijo, pomenila nezaslišano srečo. Walewski je bil v sorodu s slavno družino Colonna v Rimu. Bil je komornik zadnjega poljskega kralja Imel je zemlje za celo provinco. Toda imel je že 67 let in bil že drugič vdovec. Zato se je Marija — ki je imela šele 18 let — kljub prošnjam bratov in sestra tej snubitvi upirala. Tedaj ji je zbolela mati in Marija je bila prisiljena sprejeti grofovo ponudbo. »Videl samo vas, občudoval samo vas, želel samo vas!« Leta 1806, ko je Napoleon premagal Pruse pri Jeni je varšavsko plemstvo priredilo Napoleonu ples, katerega se je udeležila tudi Marija Walewska. Nosila je belo obleko in lovorjeve liste v laseh. Ta preprostost je samo podčrtala njeno lepoto. Imela je majhno postavo in čudovite svetlomodre oči. Njena lica so bila rdeča kot malina. Napoleon jo je opazil in prosil. da bi mu jo predstavili. Izmenjala sta samo nekaj vljudnostnih fraz. Ko se je Marija vrnila v svoj hotel, je sprejela naslednje pismo: »Videl sem samo Vas, občudoval samo Vas, želel samo Vas. S takojšnjim odgovorom boste pomirili nestrpno gorečnost ... N.« Ta drznost je Marijo tako kruto užalila, da je pismo skoraj strgala. Toda že drugo jutro je sprejela drugo pismo: »Vam nisem všeč, gospa? Vendar imam pravico upati nasprotno. Sem se morda prevaral? Vaša gorečnost pojema, medtem ko moja narašča. Vzeli ste mi mir. O, dajte malo veselja in sreče ubogemu srcu, ki Vas je pripravljeno oboževati. Ali Vam je bilo tako težko poslati odgovor? Dolgujete mi dva.« Marijina jeza je bila na višku. Sedaj je sovražila tega rešitelja, v katerega je verovala in ki si je dovolil tolikšno predrznost. 2enske - najmočnejša velesila Se istega dne je princ Poniatowski zaprosil pri grofici Walewski za avdienco. Nesel ji je pismeno prošnjo začasne poljske vlade, katera pričenja z besedami: »V vseh časih so imele ženske velik vpliv na svetovno politiko. Dokler bodo moški podvrženi strastem, boste ve ženske najmočnejša velesila.« Potem se je Poniatovvski skliceval na svetopisemsko Estero, ki se je žrtvovala, da bi rešila svoj narod. Težka odločitev za Marijo: na eni strani ženska čast, na drugi strašni državni ob-ziri. Marija je prejokala celo noč. Sele ob zori je zmagala ljubezen do Poljske. Vdala se je prošnjam Poniatovvskega. Njena idila pa je bila kratka, ker so se ruske čete pričele zbirati v Vzhodni Prusiji. Napoleon jih je hotel poraziti z nenadnim napadom. Pred odhodom na bojišče je obljubil Mariji, da ji bo pisal vsak dan. Da je držal besedo, je razvidno iz pisem, o katerih je bilo govora na začetku. Ta pisma so bila v naglici načečkana na vogalu mize in kjerkoli se je trenutno ustavil. Niso iz cesarjeve roke. Neki tajnik mu jih je pisal, Napoleon jih je samo podpisoval ter dodajal tu pa tam kakšno opazko. Dne 28. jan. 1807 je sprejela Marija to-le sporočilo: »Vaše pismo je očarljivo. Poljubljam lepo roko, ki ga je pisala, srce, ki ga je narekovalo, in oči, ki jih strastno ljubim.« Sramota grba Walewskih -za svobodo Poljske Dne 8. febr. 1807. je bilo v bitki pri Eylauu 20.000 žrtev na obeh straneh. Nato se je ruska armada odrekla nadaljnji bitki in se v redu umaknila. To sicer ni bil poraz, pa tudi o zmagi ne moremo govoriti. Bilo je prvič, da usoda ni klonila pred Napoleonom. Zaradi tako mučnega izida je pričel nenadoma dvomiti v svojo srečno Zvezdo. Zato se je — ves mrk in nemiren — naselil s svojim, glavnim stanom v gradu Finkenstein. Postal je celo ljubosumen. Dne 5. aprila je pisal Mariji: »Zvedel sem, da imate v Varšavi mnogo častilcev. Eden je baje zelo vztrajen. Ali je to res?« Da bi ga pomirila, se je Marija odločila, da bo šla za njim v Finkenstein. Tega pa ni mogla storiti brez vednosti svojega moža. Ko se je zopet z njim sešla, mu je priznala svoj prestopek. Starček je — ves presenečen — zamrmral: »Gospa, Vi ste umazali naš grb. Če pa je za svobodo Poljske potrebna moja sramota, sem Vam pripravljen odpustiti, prepuščam Vam grad Wa-lewice. Odslej bom živel v Rimu. Zbogom, Marija! Uparr., da se še kdaj vidiva.« IV’ KDO JE KRIV? KOO JE KRIV? KDO JE KRIV? KDO JE KRIV? mm V preteklih tednih so Francozi zgotovili vrsto filmov, med katerimi nosi prvi ime »Velika igra«. Režiser Robert Siodmak je vzel za osnovo Feyderov film izpred dvajsetih let in prestavil zgodbo iz Indokine v južni Alžir, kjer je našla barvna kamera posebno hvaležne objekte. Tema — razvoj neomajne ljubezni, milje francoske tujske legije — je izrazito filmska. Upodobili so jo Gina Lollobrigida, Arletty (igrala je v »Otrocih paradiža«) in Jean -Claude Pascal. Yves Allegret je v istem času posnel »Mamzell Nitouche« s Pier Angeli in Fer-nandelom. V studiu St. Maurice stoje še kulise: nizka konjeniška kasarna v čistem provincialnem stilu, kjer Floridor alias Fernandel služi vojaško službo. Tu so še ceste z malimi francoskimi mesti in hoteli, slaščičarnami, starimi pločniki, pešci In ljubezenskimi parčki, da, celo fijakar čaka na voglu. »Mam’zell Nitouche« je Pier Angeli, ena najprikupnejših, ki je v tej opereti kdajkoli igrala. Je ljubezniva, živahna, ponosna in inteligentna in si je v trenutku pridobila srca vseh sodelujočih. V treh tednih se je naučila dovolj francoščine, da je razumljiva. Tudi Fernandel je močnd po- Pier Angeli hvalil svojo ^partnerko. Sam predstavlja osebnost, ki se razvija od hudega zmaja, preko organista pri mladih dekletih, komponista lahke glasbe, do rezervnega oficirja proti svoji volji. Eežiser Allegret »Nabrežje blondink« — režiser Paul Cedeac daje zadnja opozorila igralcema Madeleine Lebeau in Michelu Auclairu Uporabljaj vedno /e naše milo-proizvod iTOVARNE MILA-KRANJ hoče s svojim novim barvnim filmom pokazati, da vidijo tako imenovani »črni« avtorji (ki gledajo življenje samo s črnimi očali) včasih tudi rožnato. Julien Duvivier se je po zaključku zunanjih snemanj v Bernu in Luzernu vrnil v studio Boulogne, kjer pripravlja notranje prizore svojega »Slučaja Maurizius« po romanu Jakoba Wassermanna. Kulise nas vodijo spet na prosto — pogled na vrt in v meglo. V nekem kotu razločimo vilo in park, kjer trga veter veje in uvelo listje ... Duvivier pogleduje skozi kamero in se zatem približa igralcem, da bi jim razložil prihodnjo sceno. Madeleine Robinson nosi rdečo jutranjo haljo, Daniel Gelin pa ji stoji nasproti s smrtnim orožjem v rokah. In vendar je ta film zgodba sodne pomote. »To je drama v meščanski družini,« nam razlaga Gelin. »Dejanje je razdeljeno v dve epohi, med katerima je 18 let razlike. Za drugo epoho moram biti star 50 let. Zame je tg prva vloga take vrste. Videli me boste s sivo brado, z gubami, ki jih je izoral 18-letni zapor v moj obraz. Toda izraz starosti poskušam doseči manj s šminko in več z načinom igranja.« V Courbevoieju je Henri Decota začel z novim omnibus-filmom, ki bo nosil na- „/*red potopom“ Francozi so pogumno pokazali, kje moramo iskati krivdo za mladinski kriminal Sodniki so se umaknili. Štirje prestrašeni mladoletniki — trije dečki in ena deklica — čakajo na obsodbo, ceno uboja in ropa. Vrata sodne dvorane so zaprta in v njej je samo vratar in devet molčečih pretresenih moških in žensk — staršev in sorodnikov. Takrat zadoni skozi mrtvo napetost sodne dvorane glas in se odbije na opaženih stenah: »Če bi sodniki vedeli to, kar veste vi v tem trenutku, če bi vedeli o vašem sovraštvu, divjosti, sebičnosti, brezbrižnosti, slabosti — koga bi obsodili? Kdo je kriv?« To je osnovna nota najnovejšega francoskega filma, ki ne more mimo nikogar, ne da bi ga vsaj malo prizadel in mu zapustil občutek krivde. Glavni motiv je: ali je otrok lahko kriv brez krivde staršev? Vsi starši so dobri in brez napak. Nihče od njih se ne zaveda, da je krut ali brezbrižen. Vsi ljubijo svoje otroke. Celo ovdovela mati, ki sitnari: »Kaj ti bodo prijatelji, saj imaš mene!« Celo mati, ki si vzame ljubimca in mu pripoveduje o svojem sinu: »Zdaj je že velik fant in me več ne potrebuje.« Celo ugledni profesor, ki se noč in dan ukvarja z deklaracijo o človeških pravicah in piše pamflete o splošni nerazgledanosti človeštva, toda pri tem mimo spregleda, da prihaja njegova hči zelo, zelo pozno ponoči domov. Toda tudi otroci so dobri in pravi prijatelji. Res je, zdaj stojijo zaradi uboja pred sodiščem. Toda, kako je prišlo do tega? Hoteli so oropati svojega prijatelja in so s cigaretno dozo pretili kot z avtomatskim revolverjem. Do tod je slov »Postelja«. Idejo je dobil pri Thomasu Mannu. Prvi skeč »Vstopnica za stanovanje« igrata Jeane Moreau in Richard Todd. Zdaj so ga že končali, kajti postavljajo že nove kulise, med njimi zgodovinsko posteljo gospe Pompadour, favoritke Ludvika XV. To drugo zgodbo bo režiral Jean Delannoy. Predstavil nam bo mično Martine Carol v precej nenavadni podobi — namreč kot 85-letno ženo. Postelja pa igra še eno dramatično vlogo v Courbevoieju. »Nabrežje blondink« je ime temu filmu, ki ga režira Paul Cedeac. Glavne vloge igrajo Barbara La-age, Madeleine Lebeau in Michel Auclair. Zgodba govori o tihotapljenju ameriških cigaret. Snemajo jo z novo barvno kamero — Super Parvo Color. Pod vodstvom Georgesa Cambreta snemajo v studiu Joinville tudi barvni film o Rasputinovem življenju. V studiu so zgradili veliko peterburško carsko palačo, kulise pa je napravil emigrant Dvarinov, ki je preživel svojo mladost na tem dvoru. Demonskega meniha igra Pierre Brasseur, ostale vloge pa Isa Miranda, Renče Faure in Claude Laydu. 2e po teh začetkih lahko torej upamo, da bo kot lansko tudi letošnje leto med najproduktivnejšimi v zgodovini francoskega filma. Ameriške nagrade -Screen Album - za leto 1953 so dobili: 1. Spencer Tracy za sijajno vlogo v filmu »Igralka«. Igra očeta mladoletne deklice (Jean Simmons). Njegova sitnost in skopost bi pri vsakem drugem igralcu delovali skrajno zoprno, Spencer Tracy pa je kljub temu simpatičen oče, ki na kraju zavrže svoje sanje o hčerini bodočnosti in ugodi njeni želji, da bi postala igralka. 2. Ava Gardner in Clark Gable za lilm »Mo-gambo«, v katerem sta, kot pravijo, zanesla v Afriko romantično ljubezensko mtrzlico. Ava upa, da bo naletela v divjini vsaj na maharadžo, toda Gable ni maharadža, marveč samo poklicni lovec, ki je nadvse navdušen, ko se znajde tako prijeten plen v njegovih rokah. Ava res tu najde svojo usodo, čeprav se Gable odvrne od nje k lepi Grace Kelly. 3. John Crawlord v »Ognjeni pesmi«. Pravijo, da je s to svojo vlogo spet ustvarila že Izumrli tip kraljice platna. Broadwayska zvezda se bori 7. ljudmi, ki hočejo od nje preveč, in z možem (Michael Wilding), ki hoče na vsak način prebiti njen oklep. 4. Jane Wyman za vlogo v »Tako velika« po noveli Edne Ferber, ki je dobila zanjo Pulitzerjevo nagrado, v tem filmu zraste Jane iz otroka v ženo srednjih let, ki ni nikdar izgubila vere v dobro, čeprav je trpela. Nekoliko sentimentalen, staromoden, a zvest in pošten način življenja Marlon Brando v »Divjaku« 5. Yvonne de Carlo za vlogo v »Kapitanovem raju« (z Alecom Guinessom). Kot kapitanova druga žena kaže več kot samo svoje telesne čare, čeprav seveda tudi teh ne skriva posebno. Dokazala je namreč, da zna tudi odlično igrati. 6. Coley Wallace v »Zgodbi Joeja Louisa«. Coley Wallace je bivšemu boksarskemu prvaku izredno podoben. Znal pa se je tudi vživeti v tega velikega, molčečega in občutljivega Cmca. Film daje vtis, da je konec boksarske kariere, izguba žene in premoženja šele začetek Louisovega življenja. 7. Marlon Brando v »Divjaku«. Kot vodja izobčencev človeške družbe, ki ropajo na motociklih po ameriških cestah, se je spet približal svoji veliki vlogi Stanleya Koivalskega v »Tramvaju-Poželenje«. 8. Hovvard Keel za film »Poljubi me, Katica«, kjer igra prijetnega in drznega Petruchija, ki živi samo za svojo pesem. Toda življenje mu Glavno vlogo v filmu »Pred potopom« igra šestnajstletna Marina Vlady, zelo talentirana francoska igralka bilo še vse bolj podobno igri kot pa resnici. Takrat pa so se stvari obrnile na slabo: nastala je panika in zmagal je strah, ki je privedel do umora. Eden izmed njih je priznal: »Res smo bili mi. Toda potem je nenadoma bilo, kot da nismo bili mi. Kakor da bi storil to nekdo drugi.« Čeprav se dogaja to na platnu, bi se lahko dogodilo vsakomur od nas v resnici. Zato nas ta film toliko bolj prevzame. Morate ga videti — posebno še, če mislite, da ste dobri in razumevanja polni starši. Ljubezenska mrzlica v Afriki: Ava Gardner in Clark Gable greni žena (Kath,ryn Grayson), ki jo pa kraju vendarle ukroti. Izstrada jo in ji zapoje toliko serenad, da se mu ne more več upirati* NAPAKA NEMŠKEGA PRODUCENTA »DALMATINSKE SVATBE« Ko so v Nemčiji pripravljali premiero »Dalmatinske svatbe«, ki je bila izdelana v koprodukciji s Triglav filmom, je nemški producent Mattern ravnal zelo začetniško. Najprej je napravil veliko reklamo za film pod naslovom »Dalmatinska svatba«, ko pa so ga uvrstili v program, so ga vrteli pod naslovom »Če se kdaj vrnem«* Publika je bila zmedena in obisk zelo slab. To se je popravilo šele, ko je fita1 spet dobil prvotni naslov. Tudi Zlatko Ba!okovič Po vsem svetu znani violinist virtuoz, Jugoslovan Zlatko Balokovič pride letos poleti v domovino, kjer bo z nizom koncertov proslavil 50-letnico začetka svojega glasbenega šolanja, ko se je vpisal na Hrvatski glasbeni zavod v Zagrebu. Balokovič je s svojo violino obšel skoraj ves svet in doživljal triumfe na odrih največjih mest. Posebno je pomembna Baloko-vičeva dejavnost v ZDA med drugo svetovno vojno, ko si je prizadeval, da bi bili Američani pravilno obveščeni o težnjah in borbi jugoslovanskih narodov za svobodo. Zato se je »Jadran-film« v Zagrebu odločil, da bo posnel o njem kratkometražnl glasbeni film. Glavni del filma bo obsegal Balokovičev koncert, na katerem bo mojster izvajal izbrana dela violinske literature. Balokovič je že obljubil svoje sodelovanje. Scenarij je napisal Milan Katič, ki bo film tudi režiral, snemalec pa bo Oktavijan Miletič. Mednarodni olimpijski odbor (IOC) bo praznoval letos poleti 60-letnico. 23. junija 1894 je bil ustanovljen v Parizu z namenom, da obnovi olimpijske igre po. zgledu nekdanjih olimpiad. Na avstrijsko pobudo bodo jubilej praznovali v vseh deželah, ki pripadajo IOC. Marsikje že hite s pripravami. Za primer: v Avstriji bodo praznovali od 14. do 27. junija. Nič manj kakor 17 mednarodnih prireditev je na sporedu. Pa veliko slavnostno zborovanje, olimpijska umetnostna razstava in za zaključek olimpijski nastop šol na dunajskem stadionu. Jacqueline du Bief, bivša francoska svetovna prvakinja v umetnem drsanju, je kmalu presedlala kot profesionalka k reviji na iedu, kljub temu pa ohranila srce za amaterstvo. Daia je od svojih lepih zaslužkov 100.009 frankov, da je lahko poleg 14-le(nega Alaina Gilettija tudi njegov 13-letni tovariš Alain Calmat zastopal Francijo na svetovnem prvenstvu v umetnem drsanju v Oslu. Oba sta se dobro odrezala. Stein Eriksen je bil med velikanskim truščem proglašen za prvega svetovnega prvaka v Areu. Kjer se je pokazal, ga je oblegal in poljubljal nežni svet. Ta odlični smučar z obrazom filmskega igralca pa z glasom junaškega tenorja je popolnoma normalen in vesel dečko. Na vprašanja novinarjev je odgovarjal: »Kadim samo po- leti, kadar ribarirr.. Najhujše so tekme z® kakšnim zalim dekletom. Za novo zimo pričnem trenirati v avgustu z gimnastiko, gozdnim tekom in tenisom. S trenerjem nisem zadovoljen, je zelo len in ne trenira pravilno.« — Kako pa se piše? — »Stein Eriksen«. DEMU TODA KO SO SE HOTELI PRlBLIlATl. USTRELI V r' W-W)r\ \ zrak1 r-." £ HM ...TA EMAPA NISTA PODOBNA TRGOVCEM Z BELIM BLAGOM,,.TODA SO DEKLETA?... VPRAŠAL JU bOM A — >. M-MMISLIM,DABI BILO BOLJE CE BI JO S.E MIDVA ODKURILA.. K- KAKO JIH PA MISLIŠ ZADRŽATI Z m PREPUSTI STVAR MENI.,. ! E IZDALA SE BOVA ZA TR-: (GOVGA S SUŽNJAMI.,PR|- PRAV! PUSKQ .,IN PREDEN 3E UTEGNIL ZVITOREPEC ENKRAT USTRELITI ,STA LEŽALA VSA OBTOLČENA IN POVEZANA NAPESKU„..'T'NtS JPGOVCA STA! PO N JI HI m? ALAH1 MAVI! <—VT UJEMITE 31) ŽIVA!! TO PA RES NE BI BILO PRI3E TNO! A KA3 JE TO?.'TRDON3A. BRŽ POŽENI! ZA NAMI SO' (ODIGRALA STA ,f AN TA VI ' <§>3 1odigraia,wa,ma,mas- NlC NISVA ODIGRA LA, NIC !... LEJLA, BEŽITE NAPREJ IN PELJITE TALE MEH -bSEBOT.PAZITE.DAVAMNE POBEGNE, MOGOČE BOMO POTRE’ BOVA LI TALCA... MIDVA "POČAKA-\A TU IN JIH ZADRŽIVA NE STRELJAJTA ,TUJCA! PRIJATELJ I ^ SMO!.. DEBELEGA ALIJA l$£EMO,NEKE INČUNE IMAMO Z N JIM. PRI W ŽITA^jE NAM, BOLJ VESELO BO, C E, nas bo več. » [TALE NAS DEBEUNkO SE STAL-NO OZIRA NA VSE STRANI.... NA3BRŽ UPA .DA SE BOMO SREČALI S TRGOVCI, KI GA BO* DO REŠILI NASPA PRODALI SUJlNJE... MEDTEM, KO SO DEKLE1A ODJAHALA ,SO SE ZASLEDOVALCI ŽE MOČNO PRI BLI-ŽALI NAŠIMA JUNAKOMA •. • ZVITORE.-PEC SE JE OBRNIL V SEDLU IN TAKO STA ČAKALA... •¥ U.O JE ODJEKNIL ZVITOREPCEV STREL,SO SEARABCI ZAČUDENI USTAVILI,,., DEBELI ALI JE NAJBRŽ TISTI NA?, ZAVA LJENI PRIDANIČ,TO LE SO PA TRGOVCI. KI JIM DIŠIJO NAJINE CVETKE.. SEM Sl KAR MISLIL'..NO, ZDAJ JIM BOM m 1 PRISMODIL JUHO.." nične bo.prija- TELJČKI Z VAŠIMI RAČUNI! MIDVA SVA ALIJU BLAGO PLAČALA IN JE SEDAJ NAJINO.' KDOR *-PREJ PRIDE... ZDAJ Rk KAR KER BOVA MORALA BIT TODATRDONJINE BESEDE SO DOSEGLE PRAV NASPROTEN UČINEK... SO BEDUINI ZDRVELI PO SLEDO' MH VELBLODOV, ZVITOREPEC IN TRDO” NJA PA STA BILA ZAUPANA ČRNOG LE' ARABCU... ' , 2 I /