PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
Uto 3. štev. 497 • Cena 5 lir ■	3jugollra - in g^»gSi«Sg
TRST, sreda, 15. januarja 1947
UREDNIŠTVO la UPRAVA, PIAZZA GOLDONI Št 1 - L TeLštMJr;93806id3808 -U£rj_J)3807;_Roko£isi_jie ne_vračajo
Vprašanje demokracije v okviru Svobodnega ozemlja se za vsakega resnega demokrata istoveti z vprašanjem gospodarskega razvoja v skladu z interesi tukajšnjih najširših ljudskih množic.
Problemi
demokratične fronte
Vprašanja konkretne politične tvornosti v okviru tržaškega svobodnega ozemlja stavljajo pred tukajšnje demokratično ljudstvo prav tako konkretne naloge. Zemljepisna lega je pretvorila Trst v gospodarsko središee Srednje in delno Južnovžhodne Evrope; zaradi nenaravne priključitve Trsta m JuVjske Krajine Italiji je tržaško gospodarstvo trpelo v svojem naravnem razvoju, tako da je gospodarski problem Trsta precej zapleten, in je vprašanje njegove naravne 'povezave z zaleti■jem eno bistvenih vprašanj njegovega bodočega razvoja, odnosno propadanja. Z etničnega stališča predstavlja tržaško svobodno o-zemlje narodnostno mešano področje, kjer se je zaradi gospodarskega in političnega nasilja v zadnjih petindvajsetih letih italijanski element močno ojačal na škodo slovanskega življa.
V teh mejah se giblje konkretna problematika tržaškega svobodnega ozemlja v svojih gospodarskih, političnih in kulturnih, to je ljudskih osnovah. Vprašanje demokracije v okviru svobodnega ozemlja se za vsakega resnega demokrata istoveti z vprašanjem gospodarskega razvoja v skladu * interesi tukajšnjih najširših ljudskih množic. Biti demokrat ne more pomeniti v Trstu nit drugega kot zahtevati tako reševanje vseh vprašanj našega skup noga življenja, ki omogoča stalni napredek in naraščajoče blagosta-nje vsega tukajšnjega prebival-stva ne glede na narodnost, veroizpoved, politično preprtanje in družbeni položaj vsakega posa nteznika. Drugega merila za pre-tajanje demokratične vsebine določenih političnih programov ni in ne more biti.
Tako s teoretične strani. Konkretno pa stoji vprašanje demokratičnega razvoja na svobodnem ozemlju v sledečih mejah: ključ-postojanke tržaškega gospodarstva so danes v rokah ljudi, ki Predstavljajo istočasno in v glavnem postojanke italijanskega im-^rializma, ojačene z dolgoletnim Gospoda rskim in političnim prir kom na naravne in pravične
težnje
Po gosjjodarski in narod-
Gstni osamosvojitvi tukajšnjega Sp^anS,iesa *‘°Wa» * jasnimi per-POktivami nadaljnjega gospodaren in političnega pritiska na narode Srednje in Juinovzhodne rope. Vse to so zgodovinska Vstvd. Načrti so propadli Tudi 0 iz že zgodovina.
Ostane pa kljub temu dejstvo, itna tržaško gospodarstvo da-^ že vedno iste značilnosti, ki 9d konkretno spravljajo v naspro-ls * ljudsko vsebino vsake res-* ,le demokracije. Problemi de-okratične jronte so torej hkrati Problemi gospodarskega razvoja svobodnega ozemlja, v skladu z ln eresi tukajšnjega dolovnega ludstva. z drugimi besedami: ^mokrat se pri nas lahko ime-le ki zahteva in pospe-,e tak razvoj tržaškega gospo-rstva, k\ omogoča maksimum
s talne
zaposlitve delovnega ljud-
s va ne glede na narodnost, in ki °nevio9oca izvajanje vsakršnega B°*Podarskega in s tem socialne-/, '. Poetičnega in kulturnega pri-a ene narodnosti nad drugo. Slovansko italijanska antijašu
stična
nem
unija je v svojem politiv-Programu jasno nakazala ' P° kateri mora iti demokratki razvoj tržaškega svobodne-® °zemlja, ce jemljemo demokra-tako, kot jo zahteva že do-scdno tolmačenje izraza same-a’ p°ti pa ni le nakazala; kjer fa t0 potrebni objektivni pora t SS proGram demokratične 5 * dejansko tudi izvaja, in v tem dejstvu imamo merilo ® njeno resnično in dejansko de-°kratičnost.
p°d pritiskom splošnega razih se tudi z nam sicer nasprotji strani čuti potreba po demo-
Zad^aCili P°!iyčne tvornosti.
" ",e '-'ose opažamo pojav raz-cj **e,nokratičnih ekoncentra-1* in jront eljudske enotnosti», 'l kaže, •
”reWa* ‘-hiti
da pričenja zdrav razum ovatl nad slepo sentimen-°5tlo; odnosno, da imjteriali-
Namestniki so se sestali
Danes prvi sestanek o Nemčiji, jutri o Avstriji
London, 14. — Danes ob 15. popoldne se je pričela konferenca na mestnikov štirih zunanjih m.ni. strov, ki naj pripravi material za moskovski sestanek Sveta štirih ko bodo štirje veliki razpravljali o mirovni pogodbi z Nemčijo in Avstrijo.
Zasedanju namestnikov prisostvujejo za ZDA Robert Murph; za pogodbo z Nemčijo in general Mark Clark za pogodbo z Avstrijo, za Sovjesko zvezo Fedor Gusev, za Francijo Couve de Murville in za Veliko Britanijo tVUliam Strang.
Zasedanje je otvoril britanski zunanji minister Bevin, ki je želel delegatom obilo uspeha in pouda rti, da je bilo imenovanje namestnikov genialna zamisel, ker prepuščajo ministri vprašanja, o katerih se ne morejo zediniti, v proučevanje namestnikom. Bevin je nato govoril o tem, da morajo namestniki proučevat; vprašanja Avstrije in Nemčije. Deial je, da hočejo vsi zavezniki ustvariti gospodarsko in politično zdravo Podonavje kot pogoj za evropski mir in izrazil končno upanje, da bodo zunanji ministri v Moskvi izdelali za Avstrijo mir, ki je gospodarsko ne bo okrnil. O Nemčiji je omenil, da ne sme ponovno postati vojačka sila. Končno je opozoril namestnike, naj se ne mude predolgo okoli procedure.
Na nadaljnjem zasedanju je britanski delegat in predsednik Wil-liam Strang predlagal, naj avstrij-
sko vprašanje rešujejo predpoldne, nemško pa popoldne. Sovjetski zastopnik Gusev pa je zastopal stališče, da je nemško vprašanje važnejše in da ga je treba najprej mediti. Na avstrijsko vprašanje naj namestniki preidejo, ko bodo dosegli napredek glede Nemčije. Po dolgem razpravljanju je bli sprejet predlog, naj oba posebna odbora za Avstrijo in Nemčijo na jutrišnjem in pojutrišnjem zasedanju določita svoj delovni načrt.
Namestniki so se nato sporazumeli, da se bodo predstavniki izmenjavali in sicer po sledečem vrstnem redu: Velika Britanija, ZSSR. ZDA in Francija. Strang je nato obvestil namestnike, da je doslej prišla spomenica samo od Avstralije, ki govori o proceduri, ter od Holandske, ki prikazuje nizozemsko stališče glede nemškega vprašanja.
Namestniki so nato sklenili, da bo tisk izključen od vseh sej in da ne bodo izdajali nobenih rednih poročil. Vendar bodo dajali zdaj pa zdaj skupna poročila, kakor bodo zahtevale prilike.
Prvo zasedanje o Nemčiji bo v sredo ob 10.30, prvo zasedanje glede avstrijskega vprašanja bo v četrtek ob 10.30, oboje po Greeru wichu.
Jugoslovanski memorandum
Jugoslovanska delegacija pri konferenci namestnikov zunanjih ministrov, ki jo vodi dr. Jože Vilfan,
AURIOL IN RIBES
predsednika francoskih zbornic - V četrtek volitve predsednika republike
Pariz, 14. — Danes sta se sestala francoska ljudska skupščina in republiški svet, da izvolita svoja predsednika in podpredsednike.
Za. predsednika ljudske skupščine so z 294 glasovi od skupnih 575 glasov izvolili socialističnega voditelja Vincenta Auriola. Maunce Schumann, član MRP, je prejel 194 glasov.
Za izvolitev predsednika republiškega sveta so bila potrebna tri glasovanja, ker ni pri prvih- dveh glasovanjih noben kandidat dobil potrebnih 131 glasov.
Pri tretjem glasovanju, ko zadostuje r.avadna večina glasov, je bil izvoljen pripadnik MRP Champe-tier de R 'bes, ki je dobil 129 glasov, to je enako kakor komunistični kandidat Georgea Maranne. Na osnovi ustavne določbe pa je bil izvoljen Cheunpstier de Ribe-s, ker je star-jši. Ima namreč 64 let, Ma-rarne pa 58.
Za podpredsednike so bili »voljeni komunist Maranne, socialisti-nja Gilbeita Brcssolette in Gastcne MomnerviUe od levičarske republikanske grupe.
V četrtek se bosta obe Zbornici zopet sestali, da izvolita predsednika republike. To bo prva volitev predsednika po osvoboditvi in tudi prva na osnovi nove ustave.
Desničarski poslanci proti pogajanjem z Vietnamon
Desničarski pcslanci in njkaj radikalov so danes popoldir.e zapustili narodno zbornico, ko je najstarejši poslanec Cachin, ki je predsedoval otvoritvi zasedanja, v svojem govoru predložil obnovitev pegajamj z voditeljem vietnamske neodvisnosti Ho Chi Minhom.
Cachin je dejal: »Francoski delavci menijo, da bi bila kolonialna vojna zelo nevarna. Spominjajo sc, da so topevsk. streli na Damask povzročili Izgubo Sirije. Mnenja so,
da ni še prekatno za obnovo pogajanj z Viet-namom na osnovah marčnega sporazuma*.
Cachinov predlog o Indokini je pozdravilo ploskanje s klopi levice in siloviti protesti iz klopi konservativcev, ljudskih republikancev in radikalov.
bo predložila memorandum o jugoslovanskem stališču glede Avstrije in o jugoslovanskih zahtevah glede Slovenske Koroške. Delegacija bo predložila tudi memorandum o jugoslovanskem stališču do nemškega vprašanja.
Koroški Slovenci zahtevajo priznanje OF
Celovec, 14. — Dopisnik Tanjuga poroča, da povijajo koroški Slovenci zavezniškemu kontrolnemu odseku na Dunaju resolucije v katerih zahtevajo priznanje Koroške osvobodilne fronte kot svoje poli-
Slovenska ustavodajna skupščina razpravlja o ustavi
Ljubljana, 14. — 8lovenska ustavodajna skupSčina je danes nadaljevala z delom. Na dnevnem redu je bilo poročilo ustavnega odbora skupščine. V diskusiji po poročilih je govoril prvi predsednik vlade LRS Miha Marinko. Današnjemu zasedanju so prisostvovali tudi podpredsednik zvezne vlade Edvard Kardelj, podpredsednik prezidija ljudske skupščine FLRJ dr. Josip Rus in predsednik zvezne komisije za zpianost in prosveto Boris Ziherl.
Smrt sovjetskega državnika
Moskva, 14. — Po budi bolezni je
umrl član Centralnega komiteja komunistične stranke in minister pre-tične organizacije. Take resolucije ] mogovne industrije za vzhodne pokrajine ter poslance v Vrhovnem sovjetu Vasilij Vakrušev.
so v zadnjem času poslali Slovenci iz Celovca, Bele in Železne Kaple.
OROŽJE V PULJU
Pri znanem nacionalistu so našli 5 strojne Breda in večjo količino nabojev
Pulj, 14. — V nekem hlevu, ki je last 59 letnega Pozzija, v ul. Alpi Giulie, so trije otroci, ki so se igrali, zapazili med slamo orožje. O tem so takoj obvestili soseda Maria Lancia tn Zinka Miljavca, ki sta si ogledala kraj, kjer je bilo orožje skrito in nato poklicala vojaško policijo.
Vojaška policija, ki je prišla na mesto, je v hlevu našla 5 lahkih strojnic »Breda«, kalibra 6.5 in večjo količino nabojev.
Aretirali so lastnika hiše Pozzi-ja in nekega drugega moškega, ki je oskrboval hišo. Oba so odpeljali v zapor, policija pa preiskavo nadaljuje.
Poročajo, da je Pozzi znan zagrizen italijanski šovinist. Ne dvom.
Vprašanje reparacij
Teorija in praksa angloomeriške politike
Vietnam odklanja kolonialno
zasnžnjevanje
Kuming, 14. — Vietnamski rad o je oddajal proglas, nemenjen vsemu svetu, zlati pa Indiji, Siamu in Birmaniji, ki pravi, da so francoski imperialist; razrušili Hanoi in Halphong in ubili tisoče vietnam-skh žena in otrok z bombardiranjem in obstreljevanjem iz zraka. Rad'o je tudi dejal, da sj Vietnam želi sodelovanja s francoskim ljudstvom, da pa se bo boril proti vsaki obliki francoskega kolonialnega za-sužnevanja.
Blumovi razgovori v Londonu
London, 14. — Kot poroča »BBC*, se je francoski ministrski predsednik Blum, ki se od sir.oči mudi na cbisku v br.-tanski prestolnici, danes razgovarjal s predsednikom britanske vlade Klementom Attlee-jem in z zunanjim ministrom Ernestom Bevin om.
"-e*10 ,edro sentimentalnosti sa-
___ J^rdira — počasi, a vztrajno mok*aVest Mdkega poštenega de-rnorn’tr Kakor 2 riaše strani nj-Po/jAj0- programskih točk teh me"nih udrulenj — če bv?a-mVn nekatere postavke — tor-0 nobenega resnega pomis-dri^ ,a1c° tl * druge strani pri-dokončno sodbo o nji-Vse 1 konkretni demokratičnosti na f°^’ dokler ne bomo mogli Oa °nkretni,š vprašanjih naše-tl *eni0*ratič-nega razvoja meri-demokratični znacaj van!a 9,1 lenega prizade-
Sovjetski veleposlanik v Franciji
odpotoval danes v Moskvo
Pariz, 14. — Sovjetski veleposlanik v Franciji Aleksander Bogo-molov, je odpotoval danes iz letališča Le Bouiget v Moskvo.
NEW YORK. — V Lake Succes su bo od 10 do 14 februarja konferenca mednarodnih nevladnih organizacij za proučitev komunikacijskih sredstev za objavljanje informacij Združenih narodov po vsem svetu. Povabili so predstavnike 185 organizacij.
Bilboizem
Kako postaneš v ZDA senator
Ko se je sestat sedanji SO. ameriški kongres, se je vnela ostra debata glede pravice senatorja BUba, da sedi na.poslanskih klopeh. Demokratični senator Thcodore Gilmore Bilbo, ki je bil (amagoslavnon Uvol.en v državi Missisippi. je moral končno zapustiti senat. Ta sklep je zadel velike težave, ka.ti 14 senatorjev, njegovih prijateljev, je poskušalo izvesti slovito ameriško parlamentarno ^obstrukcijo* z brezkončno dolgimi govori, ki ovira/o ali celo onemogočajo debato. Članek, ki ga prinašamo, je objavilo glasilo slovenske narodne podporne jed-note v ZDA «Prosveta», se preden je senat Btlbu odrekel mandat.
Ena izmed hudih ran Amerike Je velika rasna mržnja, ki se je globoko zajedla med široke ljudske plasti in ki bo deželi delala Se mnogo preglavic, preden bo iztrebljena. Na vsem svetu se lahko edino Južna Afrika ko a z Ameriko v tej veliki socialni bolezni. Južna Afrika je bila ne-
davno na rešetu pred zbornico Združenih narodov zaradi odrekanja vsakršnih človeških, poli-tinih in kulturnih pravic svoji indijski manjšini. Pred ZN jo je privedla indijska delegacija.
Burci, ki jih je okoli 2 milijona, enako ali pa še slabše kot z Indijci postopajo tudi z zamorskimi domačini, ki jih je okoli 7 milijonov in ki so jih gospodarsko uničili in zasužnjili. (Bur-ci so potomci Holandcev, ki so se v zadnjem stoletju naselili v južni Afriki in postali njeni gospodarji, po angleški zmagi pa so se pomešali z Angleži). 2 milijona belcev tlači in izkorišča 8 m -lijonov zamorskih domačinov in priseljenih Indijcev...
General Smuts, premier Južne Afrike, pa Je tako predrzen, da v imenu svoje vlade zahteva pod jarmljenje še večjiega števila do mačinov s priključitvijo severo-zapadne Afrike, nad Ugando pa hoče dobiti — •zaščito«! K sreči zbornica ZN nt ustregla tej želji. Toda vse to le mimogrede. Pomuditi se hočemo nekoliko pri domačem bilboizmu, ki je v oz-
Berlin, 14. — List »Neues Deut-schland« objavlja članek o nemških reparacijah in opozarja v začeiku, da so v tem vprašanju kaj različna mnenja zlasti pa glede oblike, kako naj jih plačujejo.
Britanci načelno nasprotujejo plačevanju iz tekoče proizvodnje, praktično pa so kar hitro pripravljeni odreči se temu načelu, če jim to prinaša korist.
Tako na primer navaja list. da gre okoli petdeset odstotkov tekoče prizvodnje naravne svile v britanskem zasedbenem področju v Anglijo. Prav tako odvažajo v Anglijo proizvodnjo miihlheimske tovarne iz Siemens-Schuckert.
Iz izjav raznih britanskih politikov izhaja, da smatrajo nadaljnje odvažanje nemških podjetij za nedopustno, ker bi to povzročilo uničenje nemškega gospodarstva. Po drugi stran; pa prihajajo poročila. da prav Britanci na veliko odvažajo razne tovarne. List »Da ly Ex-pressv piše, da je b"lo s pričetkom novega leta prvič v velikem obsegu zadoščeno britanskim zahtevam po reparacijah s prevažanjem neonskih- industrijskih podjetij.
List »Manchester Guardian* je kritiziral izjave britanskega ministra Hynda pred zbornico. Hynd je namreč odgovoril na vprašanje, koliko Industrijskih podjetij v britanskem področju- bodo likvidirali, da znaša to 60% vse industrije, or Manchester Guard'an» pa ugotavlja, da je to števlo mnogo previsoko.
Posebni dopisnik lista »Neues Deutschland* je v Berlinu zbral podatke o podjetjih, ki bodo likvld' rana. Med njimi je 30 kemičnih tovarn in najmanj 86 tovarn raznih kovinskih izdelkov.
List poudarja, da je molk, ki ga kažejo številne velesile o velikosti njihovih zahtev proti Nemčiji, vznemirljiv. Ta negotvost slabša položaj, kajti plačila se vrše v najrazličnejših oblikah. Nihče namreč ne ve, ali sploh kdo beleži vrednost materiala, ki je bil odpeljan iz zahodne Nemč'je, kakšen material se odvaža, ali je sploh vpisan na račun reparacij, ali pa ga čačunajo kot voj-,ni plen. Opozoriti je treba tudi na nemška dobroimetja v inozemstvu in na 200 tisoč nemških patentov, ki se jih poslužujejo sedaj onstran oceana. Vrednost teh patentov je težko preceniti, vsekakor pa znaša najmanj milijardo dolarjev. Vse to ne gre na račun reparacij.
Dunajski Ust «Oesterreiehisc’he Volkstimme* pa objavlja članek o zaihtevah barona Rotschilda po odškodnini za škodo, ki jo je pretrpel med vojno. Ta avstrijski veleftnanč-nik, ki je postal ameriški državljan, je prišel nedavno na Dunaj, da bi uredil to vprašanje.
List piše, da poskušajo neštete žrtve fašizma, ki lahko samo sanjs-
kem sorodstvu z burskim rasnim
nacizmom.
*
Zadnje dni je z modnim reflektorjem posvetil na bilboizem senatni odsek, ki preiskuje vo-livne nepravilnosti in sleparije. Preiskavo je vodil tudi v državi Missisippi, ki je na svojem bolnem telesu vzredila zloglasnega senatorja Bilba in prav tako reakcionarnega poslanca Ranki-na. Toda kongresna preiskava se za enkrat 'se ni pečala z Ranki-nom, marveč le z Bilbom, ki je postal simbol vseh rasnih fašistov in odkrit propagator fašizma, ameriške sorte seveda.
Proti Bilbu Je bila naperjena obtožba, cela kopica obtožb, da je pri prvostopn h volitvah zadnje poletje odkrito pozival in hujskal svoje pristaše, stoodstotne belopolte fašiste, naj se poslužijo vseh sredstev, da onemogočijo zamorcem pravico do glasovanja.
Pravico do glasovnice ne sme imeti nihče drugi kot čistokrvni belokožci anglosaškega izvora.’ Tudi «prokieti Dagoti* (Italijani) le ne smejo imeti. Italijanov sicer ni v Missisippiju, toda v Bil-bovih očeh so tudi oni le na malo višji stopnji kot «prokleti nigri* fzamorci). Prav tako Židje in «Pollaks», vsi razen «čistokrvnih» Anglosasov. N k tj podobnega kot so bili pri- Hitlerju «čjstokrvni» Nordijci.
jo o Rctschildevemu bogastvu, zk-man ponovno določiti svoje posestne pravice. Ali je v takem položaju res treba začeti z oškodnino baronu Rotschildu se vprašuje list.
Jugoslovanski izdajalci
streljajo na častnike JA na britanskem področju
Berlin, 14. — Blizu Dortmunda v britanskem področju sta dva pripadnika «kraljevske jugoslovanske vojske*, ki so jo organiz rali in oborožili Britanci, ustavila avto dveh jugoslovanskih oficirjev, članov jugoslovanske m’sije pri britanskem glavnem stanu, in z brzostrelkami streljala vanju. Jugoslovanske oblasti so poslale protest britanskemu, poveljstvu zaradi tega incidenta, ki so ga povzročili od Angležev oboroženi jugoslovanski izdajalci.
Nenni le odloiil potovanje v London
Rim, 14. — Italijanski zunanji minister Nemnr je sprejel angleškega 'veleposlanika in mu izročil pismo za B: vina, v katerem mu sporoča, da mora petovanje v London za nekaj časa odložiti, dokler se ne vrne De Gasperi Jz Amerike. Z njim bo preučil politični položaj pred zasedanjem ustavodajne skupščine, ki bo verjetno 21. januarja.
Stavka v Lond nu se širi
London, 14. — Nameščenci dveh največjih londonskih živilskih trgov so danes zapustili delo v znak protesta proti uporabljanju čet namesto stavkuječih vozačev. S tem se je število stavkujočih zvišalo na 30 tisoč.
Računajo, da bodo iz solidarnosti s stavkujočimi zapustili delo tisoči pristanišk-li delavcev. V londonskih trgovinah vedno bolj primanjkuje živil, čeprav je vlada uporabila nad 2000 vojakov z 800 prevoznimi sredstvi, da bi izboljšala prehranbeni položaj v mestu.
Tudi v drugih mestih zavzema stavka vedno večji obseg in delavci številnih podjetij zapuščajo delo, ker se vlada poslužuje vojaštva za prevoz.
Čangkaišek
se zateka k popravam
Nanking, 14. — General Cu En Lai ja izjavil, da je Camgkajškova vlada ukazala zapret; jezove na Ru meni reki z namenom, da poplavi več tisoč kvadratnih kilometrov. Pričakovati je namreč treba ofenzive proti ljudski vojski. S poplavo bi bilo uničeno gospodarstvo pokrajin, ki so pod nadzorstvom ljudske vojske in onemogočena obrambna mobilizacija vseh demokratičnih siL Ce bo kuomingtangova vlada izvršila ta načrt, bo na tisoče ljudi resno ogrožen'h. General Ce en Lai je pozval kitajsko ljudstvo in za vezn’ške vlade, naj zastavijo vse sile. da preprečijo kitajski vladi izvedbo tega načrta.
no je najdba orožja v Pulju v zvezi z najdbo večje količine orožja v Tržiču in Trstu. Saj gre za orežje iste znamke, ki ga italijanski šovinisti uvažajo zato, da bi ga uporabili v svoje dobro znane namene.
Premikanje zavezniških čet
Trst, 14. — Glavni etan sredozemskih sil je danes uradno sporočil, da bodo ob koncu januarja umaknili iz Pulja sedanjo posadko, ki jo bodo nadomestile čete Iz tržaškega področja. 24. »Guards Brigade*, ki jo tvorita L bataljon »Scots Guards* in L bataljon »King s Own Royal Regiment* bodo premestili v tržaško področje in bo ostala tu kot sestavni del odreda 5000 britanskih vojakov, ki bo ostala začasno na Svobodnem tržaškem ozemlju.
V Pulj bodo premestili 13. pehotno brigado, ki bo ostala tam do ratifikacije mirovne pogodbe, ko bo mesto izročeno Jugoslaviji.
Brzojavka puljskih delavcev
vladi FLRJ
Beograd, 14. — Puljski delavci so poslali jugoslovanski zvezni vladi brzojavko, v kateri protestirajo proti odvažanju strojev in industrijskih naprav iz Pulja in proti policijskemu nasilju, ki je zahtevalo tri smrtn* žrtve. Brzojavka puljskih delavcev pravi, da »o ta dejstva najboljši dokaz politike anglo-ameriških zasedbenih oblasti.
Prva seja mednarodne finančne komisije
Trst, 14. VZN. — Urad tPubho Relations» Julijske krajine Je danes izdal sUdebe poročilo-
«Preiskovalna komisija za Trst je danes imela svojo prvo sejo, Komisijo je ustanovil Svet zunanjih ministrov na svojem nedavnem zasedanju v New Yo:ku. V njej so sledeči pi-edstavmki štirih velesil:
«Francija: M. C. de Lavarenng (glavni predstavniki, W. F. de Pepster in J. Ducassoova. Sovjetska zveza.: V. S. G-orašenko (glavni predstavnik), N. I. Belou) m Lucija Mesenkova. Velika Britanija: A. P. Grafftag-Smith (glavni predstavnik), M. H. Parker, V. Britnev in A. M. Ibsonova. Združene drža, ve: Harold Glesser (glavni predstavnik.I, Htnry J. Bittermann in Mnrig E. Hcrronova. Komisija ima mednarodnega tajnika Leona/da Ungerja s pomočnico Kathermo O’ Connello-vo.
«Komisijo so ustanovili, da bi preiskala splošni finančni pololaj in izg k de tržaškega svobodnega ozemlja. Naloga komisije je, da izdela priporočila za Sirot ministrov o tej zadevi ter o vprašanjih, ki so v zvezi z valutno in carinsko samostojnostjo svobodnega ozemlja in sicer s posebnim oz‘rom na začetne težave, ki bodo morda nastale med datumom vstopa v veljavo mirovne pogodbe z Italijo ter koncem leta 19i7.
«V teku svojega dela se bo komisija posvetovala s krajevnimi prebivalci in. tržaškimi organizacijami o tehničnih vpraSanjih, ki jih proučuje, kakor tudi s predstavniki jugoslovanske in italijanske vlade. Komisija domneva, da bo končala svoje delo v Trstu 3o 20. februarja.»
Wallace bo poioval v Anglijo
New York, 14. — Bivši amerišk, trgovinski minister in sedanji ravnatelj revije «Ne-w Republic* Hen-ry Wallace je sporočil, da se bo prve dni aprila podal v Anglijo. Izjavil je, da bo tam gost ravnatelja tedenske revije «News States-man and Nation* Martina King-sley-ja in njegove skupine, ki predstavlja napredne elemente laburistične stranke, in drugih neodvisnih liberalcev.
Wallace bo ostal v Angliji približno teden dni, v tem času računa, da bo dvakrat javno govoril. Wa!lace, ki je bTl v dopisovanju z upornimi laburisti, ki nasprotujejo Bevinovi zunanji politiki, je izjavil, da bo šel v Anglijo kot predstavnik onega dela ameriškega javnega mnenja, ki še vedno veruje, da je možno doseči dobre odnošaje s Sovjetsko zveze«.
ARETACIJE V ATENAH
Vlada stopniuje teror in ukinja napredne liste
Atene, 14. — V Atenah se nadaljujejo množične aretacije demokratov. Zadnja dva dni so v predmestjih aretirali okoli dvesto oseb. Tudi v Solunu so aretirali mnogo oseb. Med njimi so voditelji krajevnih demokratičnih organizacij. Oblasti so ustavile solunski list «Si-phiolitis*, ki ga izdaja EAM, in so obsodile izdajatelja in tiskarja na dosmrtno ječ0 zaradi »hujskanja* javnosti proti sedanjemu režimu.
Od 16 levičarskih listov, ki so pred plebiscitom izhajali v severni Grčiji, izhajajo sedaj samo še trije in tudi te stalno preganjajo.
11. januarja so v Pireju člani monarhistične organizacije Xitos vrgli
V Rimu so oprostili skvadrista
Rim, 14. — Danes popoldne se je končal pred izrednim porotnim sodiščem proces proti bivšemu senatorju Calza-Bini, ki je bij med drugim obtožen tudi skvadrstične-ga delovanja. Sodišče je ugotovilo, da obtoženec teh dejanj ni jzvršil, glede skvadrizma pa je menilo, da to ni kaznivo dejanje.
Preiskava je pokazala, da BU-bove besede in pozivi niso ostali glas vpijočega v puščavi, marveč, da so dobili odmev široma po vsej državi. Iz zaslišanja stotme prič, katere so prišle v glavno mesto Jackson iz vseh delov države, je razvidno, da so se zadnje prvostopne volitve v Missisippiju vršile v znamenju pravega fašističnega terorja. Ta teror je bil tem hujši, ker so se črnci prvič množično pripravili na volitve. V tej državi tvorijo namreč zamorci okrog polovico prebivalstva, v marsikaterem okraju večino. Drugih pravic pa ne poznajo, kot • «privilegij», da lahko skoraj zastonj garajo za svoje bele gospodarje velike plantažnike.
Na trodnevnem zasliševanju je pred senatno komisijo nastopilo na stotine zamorcev, mladih in starih, iz vseh krajev države, ki so pripovedovali, na kakšne načine so j;m Bilbovi in Rankmi pristaši onemogočili glasovanje. Neki črni vojni veteran Je izpovedal, da se je hotel registrirati, pa ga je ugrabilo sedem mož, ki so ga odpeljali v gozd in pretepli z žično vrvjo. (Zdravnik, Bilbov pristaš, je izpovedal, da so ga pretepli — črnci!)
Podobna usoda je doktela tudi številne druge črnce. Nekateri se zaradi odkritih groženj sploh ni-
INDIJSKA POLICIJA
pričela preganjati ljudske organizacije
Novi Delhi, 14. — Dav; so varnostni organi izvršili preiskavo v prostorih komunistične etramke v Novem Delhiju ln Bomhayu. Aretirali so glavnega uredn-ka komunističnega glas la »Doba ljudstva* in njegovega namestnika.
Specialna policija v Kalkuti je aretirala danee 31 voditeljev levičarskih strank in je Izvršila preiskave na sedežih pokrajinskega odbora komunistične stranke in bengalske kmečke stranke. Poleg tega so preiskali sedeže komunistične stranke v Karachiju, Eutakiju, Benaresu in Lahoreu.
Policija v Kalkuti je aretirala podpredsednika sindikalne zveze in tajnika kmečke stranke, preiskala pa je številna delavska stanovanja. V Karachiju je policija dve uri preiskovala pisarno komunistične
so upali na volišče. Drugi spet so naši; volivne skrinjice zamašene s papirjem, njih glasovnice pa so člani volivne komisije pobrali in jih spravili v posebne rjave kuverte. Nekatere spet so Bilbovi fašisti odslovili, ker niso znali na pamet odstavkov .z zvezne u-stave...
★
Skratka, Bilbovi pozivi belopoltim fašistom, naj «z vsemi sredstvi* preprečijo zamorcem pravico do glasovanja, so se izvajali na vsej črti. Ce b; tega ne bilo. bi bil zmagal njegov tekmec in Bilbo bi po novem letu ne bil več zvezni senator. Vprašanje pa je, ali mu bo senat ta sedež priznal, kajti v deželi se širi močna agitacija svobodomiselnih in delavskih elementov, naj mu senat odreče sedež zaradi njegovega tipičnega nacističnega rasizma.
Senatna preiskava je bržčas ugotovila dovolj obtežilnega materiala za njegovo diskvalificiranje. Če bi se na primer kje na Balkanu vršile take volitve, kot so se v Missisippiuju, bi bilo nič koliko pritiska in zahtev, naj vlada «nekaj napravi* ali celo pretrga diplomatske stike. In vendar je vmešavanje v notranje zadeve kakšne tuje države vse nekaj drugega, kot pa odrekanje sedeža kakšnemu Bilbu.
Skupina vodilnih republikancev
stranke, nato pa prebrskala stanovanje prof. Karvanija, znanega krajevnega voditelja naprednih indijskih množc. V Evtaku je policija preiskala tudi knjižnico in številna delavska stanovanja.
Japonsko ljudstvo v opoziciji proii vladi
Tokio, 14. — Na Japonskem je občutiti vedno močnejšo opozicijo proti ministrskemu predsedniku Josldi in njegovi vladi. Japorieki tisk vlado vedno ostreje napada, zlasti zaradi njenega vdinjanja A-merikancem. Vladni krogi priznavajo, da uživa Josida podporo A-merikancev, ki cenijo njegovo usluž-nost ter sovražnost proti levičarjem in proti ZSSR. Politični krogi pa se vprašujejo, ali bo Japonski mogoče sestaviti bolj čvrsto vlado pod sedanjo okupacijo.
Je sklenila, da bo zahtevala Bil-bovo izključitev, toda nekaj republikancev, članov preiskovalnega odseka, je že izrazilo svoje pomisleke, čeč da dokazi o Bilbovi «moralni izprijenosti (moral turp.dude) niso — dovolj ob-težilni... V senatu je namreč B’,1-bo skoraj dosledno glasoval z republikanskimi nazadnjaki. Vrana pa vrani navadno ne izkljuje oči.
Bilbo ima veliko rasističnih pristašev tudi izven svoje države, namreč kukluksarje (člane teroristične organizacije Ku Klux Clan) in zadnje čase v Georgiji tudi «Columbians» ali kolombov-ce, ki so organizirali novo faši-stično organizacijo. Svojih pristašev pa nima Samo na jugu ampak tudi drugod, na pr.mer v Chicagu, kjer je zadnje čase prišlo do več rasističnih demonstracij v protest proti naseljevanju zamorskih vojnih veteranov v zasilne veteranske barake. Po mnenju teh bilbovcev s fašistično mentaliteto je pravilno, da so zamorci prelivali svojo kri na bojiščih, ni pa pravilno, da se vselijo v zasilne barake za veterane brez doma. In vendar pravi zvezna in tudi državna ustava, da so vsi ameriški državljani enako-pravni ne glede na voro, polt Ul politično m.šljenje.
(»Prosveta*, CfaicagoS
nekaj ročnih bomb v kavarno, kjer se zbirajo demokrat je. Ranjenih je bilo 8 ljudi.
ZDA opozarjajo Anglijo
Washingtoo, 14. — Ameriška vlada je opozorila angleško vlado, najj v skorajšnje finančne sporazume z Egiptom in Indijo o doslej blo kiranih dobroimetjih v funtih šter-lingih ne vključuje nobenega odstavka, ki bi, čeprav samo tehnično, ne bil v skladu s duhom spo. razuma o ameriškem posojilu Ve.
1 ki Britaniji. Nekatere določbe tega sporazuma znatno omejujejo dosedanji angleški imperijski finančni sistem.
Predsednik Truman je včeraj po kablu prvič govoril z generalom Marshallom, odkar je bil imenovaa za zunanjega ministra. Marshall je sedaj na Havajskih otokih.
Sudetski petokolonaši
odgovarjajo pred češkoslovaškim sodiščem
Praga, 14. — Javni tožilec je zahteval smrtno kazen za osem izmedl 15 bivših poslancev in senatorjev češkoslovaškega parlamenta iz sudetske pokrajine. Tožilec je imenoval obtožence predstavnike najne. varnejše pete kolone v zgodovvni. Za štirj nadaljnje obtožence je to. žilee zahteval dosmrtno ječo, za tri pa 20 let. Sudetski Nemci so, kot je poudaril tožilec, mnogo zakrivili, da je izbruhnila druga svetovna vojna.
KRATKE VESTI
BERLIN. — Danes sta bili giljo-tinirani v Berlinu 47 letna doktorica Hilde Wernike in bolničarka Helene VViectorsk, ki sta umorili na tisoče bolnikov nekega sanatorija za duševne bolne.
LAKE SUCCESS. — Za ravnatelja izvršnega odbora izrednega mednarodnega sklada za otroke je bil imenovan Maurice Pate, ameriški podjetnik.
NEW YORK. — VeLki viharji, ki so teden dni divjali v severnem A-tlantiku, so povzročili da imajo parnim; po 1-6 dni zamude.
LONDON. — Ognjena lava. se spušča po pobočju vulkana Mayoa v središču otoka Luson na Filipinih in Preti uničiti na tisoče hiš.
WASHINGTON. — Ameriško zunanje ministrstvo j« objavilo popol-ne uradne zaipiske o razgovorih med predsednikom VVilsonom, br tan-skim mmiet.rskiim predsednikom Llovdom Georgom, francoskim predsednikom Clemenceaujem m italijanskim zastopnikom Orlandom glede mirovnih pogodb v letu 1919.
OSLO. — Ob potopitvi kitolovke «Simira» je izgubilo življenje 15 mož.
LEOBEN. — Ponoči je eksplodirala bomba s tempiranim vžigalnikom v prostorih komunistične stranke. Delegacije vseh tovaren so zahtevale stroge ukrepa.
MILANO. — Policija je odkrila pri nekem peku 400 kg marmorje-vega prahu, ki ga je mešal v kruh, kar je počenjal že nekaj mesecev,
NUERNBERG. — Poročajo, da pred februarjem ne bodo prepeljali sedmih na zaporne kazni obsojenih glavnih vojnih zločincev, kot je bilo svoje dni javljeno. Kot vzrok navajajo mraz.
RIO DE JANEIRO. — V Saa Paolo v Braziliji Je pričelo izhajati nekaj listov v japonščini, ki vod jo fašistično propagando in škušajo vzbuditi borbenost japopskih izseljencev aa ponovni dvig Japonska
PRIMORSKI DNEVNIK
„S ET E V"
(Abecednik in berilo za I. razred)
Šolska oblast v Julijski Benečiji (!) pod ZVU je izdala začetnico za slovenske osnovne šole z geslom »Z Bogom začni vsako delo, da bo dober tek imelo*,
Cernu ta pozna »Setev» v oktobru L 1946., več mesecev po določitvi mednarodnega položaja tržaškega ozemlja1 In kdo je, ki seje to »Se-tev* slovenski mladini v našem Pri-nor jut Kakšna je »Setev*, če se sejalec ne podpiše t Ugotoviti je treba, da se je to »Z Bogom začeto delo» začelo več kot leto dni prepozno. Kakšen namen naj še ima danes t Ali se je t'skalo le zato, da izpodrine začetnico, ki jo je svoji mladini oskrbelo slovensko ljudstvo samo t
Ko gledamo to »Setev*, se ne moremo ubraniti grankega občutka, kaj vse se je godilo v šolskem letu 191/5-46 po naših šolah, z našo m!a~
■ dino, z naš’mi knjigami. To je poglavje, ki ga ljudstvo ne bo pozabilo: borba za elementarne narodne prauioe. Proti tem pravicam stojijo zastopniki enega najsvobodoljubnej-ših narodov sveta, vodeni od najbolj - zaostalih svetovalcev šovinistične klike, k% bi slovensko ljudstvo najrajši utopilo v žlici vode. Danes, po drugi svetovni vojni, je klika že tako kratkovidna, da upa doseči svoj namen-. Kolikor je bil spopad resen In trd, vendar se ni mogel konča'{ drugače kot farsa, kot burka, pri kateri so se osmešili tisti, ki so borbo izzvali. Gospodje si lahko čestitajo. Vsi njihovi poizkusi so zapovrstjo spodleteli, njihova državniška in upravna zastopnost se je pokazala enako ničli. Posmrtno dete «S«'ws je samo Se pozna priča zgrešenega postopanja.
Vendar je treba o tem sistemu, ki je v svojem bistvu propadel, ugotoviti, da je skozi leto dni razburjal brez potrebe vse slovensko ljudstvo cone A, da se ni ustavil pred šolsko mladino samo, da je napravil iz kulturne zadeve politično vprašanje prvega reda. Vse to je počenjal z vztrajnostjo, ki bi bila vredna boljše stvari in ki je pričala le o veliki duševni omejenosti; sistem je naposled uporabljal sredstva, ki so bila zoprna, iz fašist'čne ropotarnice: grožnje, lov in preganjanje ljudi, da o drugem niti ne govorimo. %.ak sistem ni mogel doseči drugega, kakor da se je osramotil.
tržaški dnsvni
DUH STRPNOSTI
mora zavladati med nami
Istega dne, ko je v ((Primorskem dnevn.ku» izšlo porodilo o napadu mlefnozobih tržaških sovin stov na slovenske j diske otroke, je prine. sel «11 Corriere di Trieste» odgovor na dopis v milanskem listu «Nuovo Corriere della Sera» o življenjskih razmerah v Trstu, ki ga je napisal stari tržaški znanec Giul.o Caprin pač po starem iredentističnem kopitu. Ko mladi prenapeteži v tržaških šolskih vežah dajejo duška svoji nacionalistični prenapetosti, ki jim je b.la vcepljena v šolskih klopeh, trdi «Nuovo Corriere della Sera», da v Trstu ni več «sledov o neofašizmu)) (postfascismo).
Pa še koliko drugih sledov je 1 Ne samo na kulturnem in političnem področju, temveč tudi na gospodarskem. Giulio Caprin bi bil ppleg najnove.š.h raztrgan.h plakatov, ki sq Tržačanom naznanjali ustanovitev dveh zmernejših italijanskih političnih organizacij po Trstu, lahko opazil na stotine razbitih ali umazanji dvojezičn>h napisov na gospodarskih podjetjih ali pisarnah in delavnicah sloven-spih ljudi. Ti sledovi so najbolj kričeče ubožno spričevalo ncofa-šizma pred popotniki iz vsega sveta, ki prihajajo po opravkih v naše mesto. Morda jih bo opazil tudi kakšen Član mednarodne finančne komisije, ki se te dni mudi v Trstu.
Podobne pojave narodnostne nestrpnosti v dvojezičnem mestu, katerega pfospeh je odvisen od narod-nostnopisanega zaledja, bi objektivna mednarodna komisija, ki proučuje finančno in gospodarsko bodočnost tržaške luke v daljši pcr. spektivi, morala zabeležiti med pa-
V Istri so volili delegate
za I. kongres Delavskih zaciiug
V nedeljo so v Piranu, Kopru in Izoli volili delegate, ki bodo zastopali ria bližnjem izrednem kongresu člane Delavsk'h zadrug.
Volitev se je udeležilo mnogo za-Začetnioa »Setev* je otrok za in-1 družnikov, ki so pokazali veliko
lenega sistema. Didaktika in melodika, znanost, kako naj poučujemo tudi med Slovenci niso več španske vasi. Ze davmo pred Bobiči in Erjavci, ki sta obnavljala pri nas kri-štofšmidovščino, smo imeli sodobne učne knjige. Začetnica Pavla Fle rita je še vedno najboljša, pedagoško progresivna, sestavljena enotno la na osnovi načela, da se učijo najprej velike črke. Praksa je pokazala — i-n ne samo med nami — da je ta metoda prav dobra, življenjska in da doseže učitelj z njo u-spehe še najhitreje, ne da bi otroku eamrzil pouk ftt knjigo že koj V začetku dšfibvnb Sole. Tudi načelo motorike, to se pravi, združenja pouka s fizičnim udejstvovanjem u-čencev, se z metodo velikih črk lepo sklada.
»Setev* vsega tega ne pozna. Njen metodik misli, da si otroci laže zapomnijo 50 črk kot 25. Ne ve, da povzročajo že velike črke začetnikom dovolj težav. Kako naj potem pišejo, če jemljejo za isti glas hkrati po dve črkif
Drugo vprašanje je učna snov. FIcrčtora *Moja prva knjiga* je celotna. «Setev* ima posebno v prvem delu, pri črkah, snov tako znešeno skupaj, kot jo more znesti le nekdo, ki nima pojma o metodiki. Pod črko č je nabral takle šopek:
Čiv, čiv! črv je črn. Ta čeveVj je nov. Danica čita.
čuvaj čuva dom. čolni plavajo po morju.
češnja je rdeča, a ni črva v njej. Vol je močan. Dam je vroč, poletje ja. Mama peče potioo. Ta erta ni ravna itd.
Tako se lahko pogovarjajo v u-mobolnici, v šolo pa taka zmes ne spada. Začetnica ima med drugim prelepo pesmico z naslovom *Na-oeb-Pacek*. Pisal je pismo očetu: »Same packe, same čačke v pismu so...* Velja tud\ za Nacka, ki je sestavil začetnico.
Se bi bilo mogoče govoriti o »Setvi*, a je škoda besed. Pač! Povedati moramo, da je knjiga tiskana na lepem papirju, v dveh barvah in da ima obilo sl’k. Skoda lepe o-preme, ki ne more rešiti didaktično in metodično skrajno zaostalega, nazadnjaškega dela, čeprav je samo začetnica.
Šolski sistem pri nas se je izpopolnil s tem, da daje sestavljati šolske knjige nesposobnim ljudem. Obfektivno ugotavljamo, da se pri oceni abecednika nismo dotaknili sr.ovi s po/i tir n ega stališča.
navdušenje spričo dejstva, da bodo Delavske zadruge zopet njihova last. Člane so pripustili k volitvam le, če so pokazali zadružno knjižico in osebno izkaznico. Marsikateremu sinu je b:lo težko dopovedati, da ne more voliti v imenu umrlega očeta. Zato so pred vrat: stale dolge vrste, kar nam dokazuje, kako se zadružniki zavedajo važnosti teh volitev.
Pri volitvah se je tudi razvila diskusija, ali naj bi izvolili delegate z glasovnicami ali z dviganjem rok. Večina je zahtevala, naj se odprav! vsaka birokracija in naj se voli z dviganjem rok. Zato je gospod Ferjančič pristal na zahtevo volivcev. Tako so izvolili delegate in nadzor, nike v vseh treh omenjenih krajih.
sivne postavke tržaškega proračuna.
Znano je, da je gospodarstvo svobodnega mesta Gdanska pokopala preobjestnost Gdancev, ki jim nikakor ni šla v glavo trda resničnost, da je njihovo mesto pač odvisno od poljskega zaledja, in ki so se s svojo «kulturonosnostjo» nekoč pobahali celo v uradnem aktu na Društvo narodov.
Mar pisanje nekaterih «tržaških» gospodarskih listov («Trieste Mer-cantile», «Mare» itd.), ki so povsem v službi importiranega italijanskega kapitala in z lažnivimi podatki o gospodarskem pomenu Jugoslavije in Italije za Trst zavajajo tr- ! žaško občinstvo, ne pušča za seboj j idejnih sledov neofaiizma? Sledovi pofašizma nikakor niso zabrisani. Pa kako naj bi bili, ko so celo gospodarski oddelki Zavezniške voja. ške uprave Je danes polni vonjavih cvetk fašistične zakonodaje.
Preskrba
Testenine po 750 gr bodo delili od danes do 31. t. m. potrošnikom vseh kaiegorij v mestu in vsej pokrajini na odrezek za testenine XI živilske nakaznice po 38 lir za kg.
Mleko za februar je treba preno-tirati za potrošnike vseh’ starosti v mestu in pokrajini na V. odrezek živilske nakaznice november 46-fe-bruar 47 v dneh od 15. do 20. t. m.
Koledar Gregorčičeve založbe za leto 1947
Opozarjamo vse krajevne poverjenike, naj dvignejo naročene knjige na svojih okrajih, kamor so bile že dostavljene. Naročniki iz Trsta in okolice jih dobijo pri upravi v ul. San Vito 17 vsak dan dopoldne. Koledar in dodatne knjige so tudi v prodaji po slovenskih knjigarnah in na okrajnih kolportažah v Postojni, Ilirski Bistrici, Ajdovščini in Tolminu.
Mezdni sporazum
za poljske delavce
7. jamuarja so. med zvezo poljedelcev in sindikalnimi organizacijami sklen-li mezdni spc-razum za poljedelske delavce, S tem sporazumom so spremenili mezdno razpredelnico, ki je veljala 1. septembra 1946. Nove mezde veljajo od 1. oktobra 1946. Sp: razum, deli poljske delavce v začasno zaposlene, na pol stalno zaposlene, stalno zaposlene ter delavce, ki dobivajo mesečno plačo. Po tej mezdni razpredelnici dobivajo poljski dninarji 41.50 lir na uro, najboljši specializirani delavci, kaker so sadjerejci, vrtnariji itd." pa 57.50 lir na uro. Dalje določa razpredelnica, da dobivajo dninarji od 16-17 let starost: po 33 lir, 2ene 29 lir, otroci od 14-15 let in možje nad 65 let 25 lir, ženske pod 17. leti in pohabljen, moškj pa 23 lir na uro. To velja za začasni) zaposlene delavce. Na pol stalno zaposleni in stalno za-
posleni imajo od 3-6 lir nižje mezde od začasno zaposlenih.
Delavci, k; prejemajo mesečno plačo, dobivajo od 6300 lir do 10.400 lir plače na mesec. Sporazum vsebuje tudi podrobne dolečbe o trinajst; plači in o dopustih. Delavci, ki prejemajo mesečno 'p'ačo, imajo pravico do 1 tedna plačanega dopusta. Tudi na pol stalno zaposleni delavci imajo pravico do 7 dni dopusta, če opravijo v teku leta vsaj 200 dni dela.
GOSPODARSTVO
15. januarja 1947i  -------------------
v
italijansko gospodarsko združenje
za Trst in ozemlje
Tržaški trgovci, induistrijici in obrtnik;, ki nočejo več imeti ni-kakšne zveze z ostanki fašizma in zahtevajo popolno demokratizacijo tržaškega gospodarstva, so sklenili, ustanoviti lastno organizacijo pod gornjim imenom. Izbrali so pripravljalni odbor, ki se je že konstituiral ter je s posebnim letakom pozval trgovce, industrijce in obrtnike demokratičnega naziranja, da pristopijo k novi organizaciji.
Pripravljalni odbor poudarja, da morajo gospodarski krogi upoštevati nov položaj mesta ;n svoje delo prilagoditi novemu duhu. Fašistične vladavine, ki je preganjala posamezne socialne razrede v ko-
Fašiste v Gorico
rodne Goričane pa iz nje
VESTI S PODEŽELJA
MAJCENI
Mladinski dom. Majceni Štejejo komaj 8 hiš, katerih dve sta zapuščeni. Bl'žnje Jeriše pa štejejo komaj dve hiši. Čeprav jih je tako malo, so si vaščani ustanovili sve-jo mladinsko organizacijo, ki je zelo aktivna. Na zadnjem mladinskem sestanku so sklenili, da si bo do v najkrajšem času postavili mladinski dom v eni izmed obeh zapuščenih hiš. Sedaj je dom že urejen n je ponos vaške mladine,
DUTOVLJE
Obrsk v postojnski hotnici. Zen«, včlanjene v ASI7.Z, so nabralo precej živil in jih odnesle bolnim borcem v postojnsko bolnico. V prijetnem kramljanju so prebile nekaj uric v družbi boln’h vojakov.
Zene tudi na politične kaznjence m so pozabile in so jim nabrale za Božič 1700 lir in nekaj živil. Pionirčki so 5. t. m. nastopili na uspeli prireditvi, na kateri so zbrali nad 3000 i’*r za šolski sklad. Tudi pevsko društvo »Venček* ni hotelo ostati zadnje in je darovalo 905 lir za spomenik padlim borcem v Dutovljah.
MERCE
Drva za Soh. Vaščani so sklenil., da bodo sami preskdbeli drva za Solo, ker se ZVU ne briga za stvar, čeprav je javnega značaja. Obenem bodo pripravili drva tudi za mladinski dom jn bodo mladinci otvo-rili tam svoj večerni tečaj. Uredili
ST. PETER NA KRASU
Učiteljska konferenca. Dne 8. t. m. so imeli učitelji iz St. Petra svojo konferenco. Na pobudo tov. Žnidaršičeve so razpravljali o časc-p sju v šoli. To hi bila nova zamisel, ki naj bj dvignila politično izgradnjo šolske mladine. Učitelji se morajo bolj poprijeti časopisja in obče politične literature. Poiščejo naj sj obliko in metodo podajanja, da bodo čim bolj 2tvo predočili otrokom današnjo veliko zgodovinsko dobo.
Učitelji so razpravljali o odnosu šolske mladine do nacionalizacije, boja proti špekulantom, do obnove in vseh večjih dogodkov.
Na množičnem sestanku so v so-soboto razpravljali o osnutku slovenske ustave. Obravnavali so glavna poglaja. Ravno tako so Se istega dne vrš’la množična zborovanja v sosednjih vaseh. Ljudstvo kaže veliko zanimanje za ustavo LRS.
TREBČE
«Anarhist» v Trebčah. Pred kratkim je prosvetno društvo «Primo-rec» v Trebčah vprizorilo šaloigro »Anarhist*. Na sporedu je bilo tudi več pevskih točk ob sodelovanju ASIZZ-a In mešanega pevskega zbora. Čeprav je bilo tistega dne 15 stopinj pod ničlo, je bila udeležba številna. Sicer so pri zadnjih pevskih točkah nekoliko popustili, vendar to ni skvarilo celotne prireditve. Naslednjega dne «o prireditev ponovili in nabrali 300 lir za ti
Policaj posilil otroka
Včeraj je tržaško sodišče obsodilo na 18 mesecev in 20 dni ječe podoficirja civilne policije Moset-tija, ker je preteklega julija posilil na prefekturi 5 in pol letno deklico.
sc si tudi nov stenčas, ki bo ogle- I skovni sklad »Primorskega dnev-dalo napredka vaščanov.	|	nlka*.
FIZKULTURA
SMUČKE BRZIJO
PO GORIŠKIH SNEŽIŠČIH
I
Motiv s črnovrških smučišč
DAROVI IN PRISPEVKI
Za vojne sirote so darovali člani pevskega zbora prosvetnega društva Svoboda v Ilirski Bistrici 700 lir namesto venca na grob mami Marinkovi.
Za škedenjski otroški vrteo je prispevala Mira Budal-Fonda 500 lir.
Za politične kaznjence so prispevali Nabrežina 340 Lir, Trnovca 525, Sempolaj 860, Medjavas 360, Sama-torea 447, Gobrovec 500. Poleg tega je bilo zbranega v teh vaseh ter v Praproti jn Zgoniku tudi nekaj pijače in živeža.
Za Dijaško Matico je darovala tov. Marija Htimplik v počast’tev spomina pok. Martelanca Rudolfa iz Barkovelj 200 lir. V isti namen so nabrali na Silvestrovanju v športnem klubu v Barkovljah 1170 lir.
Za politične kaznjence so člani SIAU iz Doline nabrali o priliki Gregorčičeve proslave 2176 lir.
Za Dijaško Matico je darovala ASIZZ II. okraja v počastitev spomina Josipine Železnikove 1000 lir.
Telovadba, smučanje, lahka atletika, plavanje, nogomet. Kje» V fizkul-turni prilogi SPZ.
Na Livku so pred dobrim tednom dni ustanovili ((Soško smučarsko društ.vo«. V odboru so preds dnik tov. Namar Kazimir, podprcd .edmk tov. Miklavčič Vladimir, tajnica Srebrnič Lidija, gospodar šekli Janko in drug;.
Novo društvo je takoj pričelo de. lovati. Ze preteklo nedeljo t. m je sodelovalo v- črnem vrhu pri letoš-nj.h prvih smučarskih tekmah Tekmovalo je lepo število tekmovalcev, ki so bili tehnično in kondicijsko dobro pripravljeni. Rezultati: tek na 18 km: 1. Zuljan (JA) 1.1851”; 2. Miklavč.c Vladimir (Livek) v 1.19*27”; 3. Kolenc (Lokve) v 1.20’30”; 4. Namar Kazimir i Gorica) v 1.32 2”. Tek na 10 km: 1. šekl. Janko (Livek) v 56 56” Sle. dii je patruljni tek. Prvo mesto je zasedla skupina, ki so jo sestavljali Namar Kazimir, Faletič Ludvik in Hrast Ignac, drugo mesto pa je osvojila skupina šekl; Janko, Hrast Božo in Šturm Franc.
Dne 26. t. m. pa bodo priredili na Livku pri Kobaridu tekme v smuku z Matajurja do Golobov. Proga za člane (od 18 let dalje) bo dciga 3000 m, za članice 2000, za mladince (od 14 do 18 let) 2000 m, za pionirje 1000, za novince pa 2000 m.
Postojna‘Gradiška 4:2
V nedeljo sta v Postojni odigrali prvenstveno tekmo za pokrajinsko prvenstvo moštvi Postojne n Gradiške. Kljub slabemu vremenu je prihitelo na igrišče več kot 500 gle-dalcev, ki so navdušeno pozdravil, uspeh domače enajstorice. Teren Je bil blaten in spolzi k ter Je zelo oviral reden potek igre. Vendar pa sta obe moštvi kljub temu igrali zadovoljivo.
Takoj, ko je dal sodnik znak za začetek, so gosti pričeli z nevarni-mt napadi ogražati domača vrata Ze v 8. minuti so dosegli vodstvo z ostrim strelom srednjega napadalca. Po tem golu pa je domača enajstorna uredila svoje vrste ter s hitrim, prodori po krilih ustvar-
jala' nevarne položaje pred nasprotnikovim golom. Izenačenje je viselo v zraku. V 14 min. ga je doseglo desno krilo Sever, ki je lep pas podaljšal v mrežo. Ta uspeh je Je bolj podžgal domače igralce, ki so 9 minut pozneje zopet povečali rezultat na 2:1. Tudi ta gol je zabil Sever. Zoga je bila sedaj na sredi igrišča, hitra kombinacija in nasprotnikova mreža se je vnovič, že tretjič potresla. To pot je b:i uspešen srednji napadalec Strel.
V drugem polčasu so zopet gostje skušali na vsak način popraviti razliko prvega polčasa. Njihov napad, dobro podprt od krilske vrste, I zen od četrtkih).
Je res v 15. min. znižal rezultat na 2:3. Tekma postaja vedno bolj zanimiva. Gostje napadajo, vendar pa najdejo v obrambi nepremostljiv zid. Opažati je vedno večjo premoč gostov, ki je pa ne morejo številčno izrabiti. Ko je bila premoč gostov najbolj očitna, pa je desno krilo domače enajstorice Sever (najprodornejši napadalec) s hitrim begom postavil končni rezultat 4:2 za Postojno. Dobro je sodil sodnik Sil-vari.
Gorica-Ronki 1:0
Goriška enajstorica si je v nedeljo na nevarnem terenu v Ronkih priborila zmago. S.cer je ni zaslužila, saj so bili domači vseh 90 min. igre v premoči. Napadali so, preigravali, kombinirali, a žoga ni in ni hotela preko golove črte. Vsekakor je najbolj zatajila napadalna vrsta, ki ni znala izrabiti niti ene prilike za gol. Bila Je premalo odločna. Priznati pa moramo, da je bila v nedeljo ožja obramba Gorice odlična, posebno vratar Stakul je delal prave čudeže. Edini go! dneva je padel v 15. min. prvega polčajsa, ko je Trampuš z enajstme. trovko zabil gol.
Gorica: Stakul, Belerdi Bait Po-chesi, Trampuš, Caligaro, Krončič, Degano, Sussi, Bessi, Kogoj.
Ronki: Feghiz, Salvadej, Fumis, Turisan, Depollo, Sinico, Righetto, Trevisan, Fronti, Doria, Lepre.
Objave ZDTV
Delavska športna zveza je organizirala športni odsek drsanja na kolescih. Vsi, ki jih ta šport veseli, naj se prijavijo v tajništvu Zveze v ul. Conti 11 od 18. do 20. ure (ra-
Vojaki so ga pretepli
27 letni delavec Ivam Vittor se je vračal pretekli ponedeljek z ženo po Istrski ulici prot', svojem domu v ul. Settefontane 5. Blizu cerkVe sv. Jakoba so se jima približali trije angleški vojaki in začeli dražiti njegovo ženo. Vittor se je takemu početju uprl. Vojaki pa so ga napadli in ga ranili na roki in po obrazu. Ranjenec se je zatekel v bolnico.
Kaj vse bode policijo v oči?
Pretekli teden je tov. Vizint'n Avrelij spremljal svojega sina, ki je odhajal v Jugoslavijo na delo. Ker pa je tov. nosil se boj v torbi zastavo z rdečo zvezdo, ga je v Tržiču neki organ civilne policije ustavil in mu odvzel zastavo. Policist je nato izginil Vižintinu izpred oči.
Preiskava na napačnem mestu
Preteklo soboto je prišlo v Tržiču več jx>l;cistov v clvilu v hišo v ul. Galilei št. 26, kjer so preiskali več stanovanji. Moški so bili na delu in doma so bile samo ženske z otroki. Naravno, da so odšli praznih rok, ker niso iskali na pravem mestu. Morda bi bila preiskava uspešnejša. če bi se obrnili na kak drug naslov.
Vprašanje domovinskih pravic je postalo na Goriškem zelo pereče, zlasti pa sedaj, ko se iz izgnanstva in pregnanstva vračajo domačini, katere je fašizem pregnal pred 15. in 20. leti. Ni malo. takih Slovencev, ki romajo od Poncija do Pilata in n.kakor j;m nočejo priznati domovinske. pravice v Gorici, kaže da samo zato, ker - so po rodu in krvi Slovenci. Tako je bil n. pr. Andrej Malenič. ki se je rodil v Roč.nju pri Kanalu, leta 1926. nasilno premeščen iz Gorice v Spezio. Tam je služboval polnih 7 let, 13 let pa nato v Novar;.
Leta 1946. meseca junija se je vrnil v Gorico, ker je upokojen. Poleg tega se je v 20 letni službi pri železnici izčrpal. Ko je pri oblasteh dokazoval, da spada sem in da ;ma tukaj svojo domovinsko pravico, so mu gladko odgovorili, naj gre iskat svojo pravico v No-varo. Goričana po rodu torej silijo nazaj tja, kamor ga je fašizem nasilno pregnal, medtem ko imajo priseljenci fašistične strahovlade vse prednosti in so dobili tudi domovinske pravice v Gorici. Tudi kar se tiče stanovanjskega vprašanja ni nič boljše, če je prizadeti po narodnosti Slovenec in je prišel iz pregnanstva mu ga stanovanjski urad ne dodeli. Kdaj mislita gori-ško županstvo in njegovo šovinistično uradništvo opustiti tako pogubno politiko'.' Ali jih niso izkušnje ravnokar poraženega fašizma vsaj malce izučile?
Policija poroča, da so v neki jami pri Padričah našli 18 zabojev, napolnjenih s telegrafskim in ra-diotelegrafsk.m materialom. Cenijo, da je ta material vreden nad 20 milijonov lir.
Orožje, strelivo in vojaško blago
Na leto dni zapora je višje zavezniško vojaško sodišče v Gorici včeraj obsodilo Urbana Bernaidisa ;z Corone pri Gradiški, ker je pro-izakonito posedoval tri puške kalibra 12, 32 in 26, floberlovko ter večjo množino nabojev.
Pavzm Jožef iz RobidiJča 23 se je moral zagovarjati zaradi posesti raznega orožja in streliva ter blaga ameriškega vojaškega izvora. Bil je obsojen 18 mesecev 'zapora.
Na prihodnji petek je sodišče odložilo razpravo proti Vincenzu Gorjanu iz Staregore 36, obtožene-
mu zaradi protipravne posesti orožja.
Na 6 mesecev zapora je bil obsojen 18. letni Miconi Aldo iz Al-tena v Slovenski Benečiji, ki ga je civilna policija na zadnji dan starega leta zasačila, ko je z dvema oprtnikoma polnima blaga vojaškega in Unrrinega izvora, brez potrebnega dovoljenja in celo brez osebnih dokumentov prekoračil za-padno razmejitveno črto nekje na Breginjskem, da bi v coni A prodajal blago, ki ga je bilo res mnogo. Obtoženec se je zagovarjal, da je tista oblačila namenita tamkajšnja občina bivšim partizanom in ujetn kom, ki pa jih zaradi revščine niso mogli kupiti. Zato so ga vsi pooblastili, naj spravi blago, na trg v kobariških vaseh. Z izkupičkom, je dejal, bi si bivši partizani in ujetniki opomogli za na pot v Francijo, kamor se podajajo s trebuhom za kruhom, ker v Benečiji ni zaslužka. Sodišče je odredilo zaplembo vsega blaga, razen 7 srajc in dveh oprtnikov. Soobtoženi Pe-lizzo Mario pa je bil oproščen.
RADIO TRST II.
V SREDO 15. jan.
12.15 glasbeni progi am v zvezi z Vidmom: 12.45 napoved časa — vesti v slovenščini; 13. filatelistično predavanje; 13.15 operna glasba; 14. predavanje: Novi svet; 14.10 či-lanje sporeda — zaključek; 17.30 plesna glasba; 18. svetovna literatura; 18.15 Griegove skladbe; 18.30 vaški kvintet; 19. radijska povest: Ptički brez gnezda; 19,15 oddaja odreda Jugosl. armade; 19.45 napoved časa —- vesti v slovenščini; 20. vesti v italijanščini; 20.15 pestra glasba; 20.30 romanfč.na glasba; 21. Slušna igra.; 21.30 ameriška plesna glasba; 22.10 večerna glasba; 23. napoved časa — vesti v italijanščini; 23.15 vesti v slovenščini — čita nje sporeda: 23.30 plesna glas ba; 24. zaključek.
r;st drugih, je konec. Danes J* treba napeti vse sile, da novi demokratični duh pravice in solidarnosti vseh stanov zavlada tudi v j*. spodarstvu in da se otresemo f®' iostnega bremena fašistične dofc,
Pripravljalni odbor je namene bodoče organizacije preciziral v petih točkah: 1. Združenje bo branilo interese gospodarske skupnosti in posameznikov pred oblastmi; 2. gospo-; darstvo tega ozemlja se mora demokratizirati, da bi dosegli in prekoračili postojanke pred prvo sve-tovno vojno. Treba je izvesti akcijo, da se gospodarske ustanove, ki jš^ je ugrabil fašizem, vrnejo italijt®’ skim gospodarskim razredom, t, Združenje bo svojim članom dajalo potrebna pojasnila iz gospodarskih strok, pravne in tehnične vse-bine. 5. Združenje bo predstavljalo tržaško gospodarsko skupnost ih njene interese pred zunanjimi trgovskimi krogi, ko pojde za zaklju-čitev mednarodnih sporazumov.
Pripravljalni odbor je sklža-: ustanoviti 5e več tehničnih nozv&r borov, izmed katerih je že 10 konstituiranih. V njih so: trgovci no debelo, kolonialni trgovci, detajli^ za živila, peki, gostilničarji, oglarji, obrtniki, mizarji, prodajalci rib ih industrijci.
Odg. urednik DUŠAN HRESCA«
MALI O G L A Sj
ZAMENJAM HISO-VILO, z dvema
stanovanjema, vrtem in njivo, • hšo v Gorici. Za pojasnila se obe nlte na Alojzija Rojca, Gorica, u-Sv. Antona 4.
DVE GRADBENI PARCELI v Banjaluki (mesto) 1048 in 790 kv. 19 proda Primorec za 218.000 dinarjev, plačljivih kjer koli. Informacij* Jcžko Bizjak, Trst, ul. Molir. * Vonto 5, gostilna (Luogo di col*' zione).
NAPRODAJ 16 mesecev star plef menski bik švicarske pasme Pr tov. Furlanu Francu, Gorjansko I®. okraj Komen.
ZAMENJAM NOVO HISO s trgovino in obrtno ravico na prometnem kraju ob izkvu Vipave v Soč* (levi breg) s hišo v goriški okolic1 Šempeter - Rožna -dolina po možnost; z obrtno pravico. Hišo P® potreb; tudi prodam. Pojasnila daje podružnica PD v Gorici, CohS® Roosevelt 33.
KINOPREDSTAUE,
Sporočila in
Prosvetna konferenca v Domiu, V nedeljo 19. t. m. ob 9. uri dopoldne bo prosvetna konferenca v Domiu. Udeležiti se je morejo odbori prosvetnih društev, načelniki odsekov in tudi vsi učitelji iz okraja MUje-Dolina.
V menzi Doma pristaniških delavcev bo nocoj ob 20. uri sestanek članov SIAU 5. sektorja,
V dvorani Doma kulture (bivši kino Roma) v Skednju priredi Rdeči križ, odsew Skedenj v nedeljo 19. t. m. ob 16.30 baletno predstavo po Chopinovi, L.sztovi, Beethovnovi, Schubertovi in Straussovi glasbi. Nastopijo tržaške «prve vijolice* pod vodstvom prof. Mar je Jesipove. Vstopnice so v predprodaji v go-st'lni «Pri belem konjiču* v Skednju.
^ Slovensko prosvetno društvo »S. Škamperle* ima jutri ob 21 uri važen članski sestanek. Predsednik bo poročal o turneji pevskega zbora po Sloveniji.
Opozorilo. Mestni odbor ZAMJK v Trstu javlja, da Silvano. Baccc-chi, ki je bil, kot poroča «Giornale ■AHeato*, 12. t. m. aret'ran, nima ničesar skupnega s tov. Silvanom Uacicohijem, ki je bil v preteklem juliju član stavkovnega odbora.
Pojasnilo. Tov. Slavec Ado iz Nabrežine opozarja javnost, da n ma nič skupnega z omenjenim Slavcem Radom, o katerem je bila v soboto 11. t. m. priobčena kratka vest v našemu listu.
ALEKSA N/JER BEK:
V0L0K01AMSKA CESTA
Stopil je k železni peči, potipal ohlajenj krov ter pogledal za peč, ko da bi nekaj iskal. Ko je zapazil sekiro, je počenil ter začel spretno, držeč z roko poleno, s Šibkimi, toda veščimi udarci cepiti ga v drobne kosce.
Rahiinov je skočil k njemu.
— Tovariš general, dovolite, jaz bom...
— Cernu? Jaz rad to delam. Drugič se boste naravno moral! sami pobrigati za svojega poveljnika.
Tak je bil Panfilovljev način, — pogostoma je stavljal pripombe ne neposredno, marveč tako-le po ovinkih.
Toda da bi ublažil tudi to komaj opazno ostrino, je ljubeznivo dodal:
— Sedite, tovariš Rahimov, sedite! Semkaj na to malo klado.
Nikoli n sem videl, da bi bil kdo razen Panfitova zlagal drva
za podkurjenje na tak način — v obliki kol-b.ee. Nekatere nekoliko, debelejše kose je najprej izmertl v roki. Nekoč je bil že vlož i trsko, , toda premislil se je ter jo ponovno izvlekel.	/
Ne vem, morda se vam zdi, da ne pritiče generalu, tudi tedaj ne, ko kuri v peči, da bi okleval; toda ko je Panfilov, podtaknlvši brestovo skorjo, prižgal žveplenko, je v peči naenkrat začelo prasketati.
Nekoliko je posedel pri ognjiu. Rdečkasti odbleski so se poigravali r.a njegovem petdesetletnem, nagubanem, toda ne utrujenem obrazu.
— Evo, — je dejal in vstal. — Tako je bolj veselo. ..Ali ste gotovi, tovariš Momiš-Uli.
Enotni sindikati
Kovinarji. Seja posvetovalne ko-misjje je preložena na četrtek 16. t. m. ob 18. uri.
Šolski oddelek. Srednješolski vzgojni ki so vabljeni na sestanek, ki bo danes 15. t. m. ob 20. uri v ulici Zonta 2-1, soba 9.
Rojstva, smrti, poroke
Dne 14. januarja se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo je 18 ljudi, porok pa je b lo 14.
CERKVENE POROKE: knjigovez Suber Bruno in zasebnica Soda Eliza Marija, trgovec Santalesa Franc in zasebnica Lonzan Marija, poštni inšpektor Bcsegna Henr.k in zasebnica Hilbcrcer Kresccnca, e-kktr čar Oarli Karel in šivilja Soc-ciai Ivana, težak Mahne Karel in zasebrica Cocol Gizela,
UMRLI: 36 letni Sustersich E-milij, 48 letni Argentini Dante, 69 letni Piersaatellii Nazario, 57 letna TOric Simeona, 63 letni Montanart Mihael, 75 letna Sus’ch vd. Luxa Karla, 36 letni Volini Ezio, 84 letna Devetah vd. Usa Ana, 92 letna Zorn vd. Valdemarin Marija. 79 letna Rozzo Emi lija, 70 letni De Guarrl-ni Artur, 85 letna Cerovac por. Pipan Marija, 82 letna La.gan's vd. Godina Ana. 69 letna Del Bianco Jožefa, 63 letni Bernuzzi Grimaldi Karel,	Viller Bruno 7	mesecev,	Lovrečič	Amalija 2 dni,	Corai Bruna
24 dni.
— Gotov sem, tovariš general.
Pomolil sem mu kratek raport. Panfilov ga je prečital poleg svetilke, postavil papir na mizo, pomočil pero in z vzdihom zapisal: »Odobravam*.
3.
Na mizi je ležala, kot veste, odlično narisana skica našega obrambnega položaja.
Panfilov	je	odmaknil	raport	in	dolgo	gledal risbo.
— Videti	je, ko	da	ste se	dobro	zaprli,	— je dejal. —	Toda...
S čisto rusko kretnjo se je počehljal za tilnikom.
— Pozneje se bom z vami, tovariš Momiš-Uli, nekoliko pospre-hodil. Rad bi pregledal okolico... Ali vam je poznam položaj, tovariši?
Odgovorili smo ne prav prepričano.
Panfilov je potegnil iz svoje torbe zemljevid, ki je b'.l že nekol ko razdrapan In nekoliko oguljen na pregibih, razprostrl ga je in razgrnil preko risbe.
— Stopite, tovariši, nekoliko bliže, — je dejal. — Sovražnik se je prebil tod in tod.
Pokazal je na nekaj točk v bližini Vjazme, pogledal nam je v obraze — če vsi vidijo, če je vsem jasno — ter nadaljeval:	,
— Naše čete se bore v okrožju Gžatska in Sičovke. To so glavni vozli odpora.
Ne da bi pritiskal, je začrtal s topim kcncem svinčnika nekoliko nepravilnih krogov na raznih mestih zemljevida. Na to nas je spet vse pogledal.
— Morda ste mislili, — je dejal ter spustil svinčnik, — da predstavljajo «korenjakovlči», ki so te dni hodili mimo nas—našo vojsko?
Nasmehnil se je in okrog oči so se pojavile drobn^gubice. Nihče se ni odločil, da bi to potrdil, samo Krajev je pokimal z glavo,
— Priznajte, msl li ste?
Nihče ni odgovoril. Panfilov ee Je dotaknil tistega, kar Je vsem kot breme ležalo na sircu.	(Se	nadaljuje),
ROSSETTT. 16.30:	«Zvonovi	Sv.
Marije*, B. Crosby.
SUPERCINEMA. 16.30: «Po poti slave*, Erroll Ftinn.
FENICE. 16.30: «Montecasslno*.
FILODRAMMATICO. 16.30: »Zločini brez kazni*, A. Sherldan.
ITALIA. 16.30: «Crni orel*, I. Di-lian, R. Brazzi.
ALABARDA. 16.30: «Robin Hocd», Erroll Flihn. -
IMPERO. 16.30: »Junaki z otoka*.
VIALE. 16.30: «Branim jo* - M. Hopkins, P. Foster.
MASSIMO. 16.30: «Serenada v Val-lechlari*, Sonja Henie.
NOVO CINE. 16.30: «Carmen», V. Romance*.
CINE DEL MARE. 16.30: »Pustolovščina majorja Buločkina*.
ARMONIA. 16.30: »Ne samo jutri...*, J. Parker. Variete.
IDEALE. 16.30: »Parada 1. maja v Moskvi*.
SAVONA, 16.30: «Od Mayer]inga , do Sarajeva*.	I
KOLEDARJI
vseh vrst dobite samo V knjigarni
Š T O K A
TRST
ulica Milano štev. 37
Vestne gospodinje
ki skrbite za domače gospodinjstvo, rab-t& za pranje
EXTRA IZVLEČEK „SINTFX“
Čisti-Beli-Razkužuje I
Na prodaj v vseh boljših trgovinah samo v zapečatenih stekle* cah po 365 cc.
Autobus s 35 sedeži in kamion Fiat 626
PRODAM
Garaža «AUDAX», TRST, Conti 1
Stanovanjsko hišo z lepim, obdelanim vrtom
ob glavni cesti v SEŽANI prodan*-zaradi družinskih razmer. Posredo*' valci izključeni. Naslov pustiti 7 upravi »Primorskega dnevnika*;
S1.IIVEIVSKI) liliSmilHRSKII IIllRIIJfRHI.il-: T II S T '
opozarja vse svoje člane, ki spadajo v tržaško občino, da morajo do vštetega 27. t. m. oddati svoja OBRTNA DOVOLJENJA v tajništvu Slovenskega gospodarskega udruženja, Trst, ul. F. Filzi 10-L, da bi moglo izposlovati njih obnovitev za leto 1947.
Opozarjamo hkrati, da bo kaznovan po zakonu, kdor ne bo predložil obrtnice pravočasno.
Vsa potrebna pojasnila dobite v tajništvu (tel. 87-57J.
RAZGLAS
Živinorejska zadruga v Seno:ečah objavlja, da bo
PRVI REDNI ŽIVINOREJSKI IN PREŠIČJI SEJEM
v Senožečah dne 20 januarja 1947
in potem vsakega 20. v mesecu.
Če pade določeni dan na nedeljo ali praznik, se bo vršil sejem naslednjega dne.
Krznarstvo
NUDI NAJBOLJŠE VRSTE KR2NA PO NAJUGODNEJŠIH CENAH
Dimim m pdi pucim
TRST . ULICA TRENTO 11 * TEL. 29-374