Politični oglei Našega prestolonaslednika aemski listi zelo atrastao aapadajo, ker je pozdravil avstrijski katoliški ahod ter nm želel aapeba. Čudflo je, da drža^ai pra^daiki to do^oljajejo. Razlagamo si to lahko samo iz te okolaosti, da mnogi aemaki drža^ai pra^daiki aiso aič boljši aego prasaki v uredaištTih aemakih liatov. Se^eda, (e bi slo^aaski list kakega uda 7ladarake hiae aapadel zaradi njegovega aemakoaacioaalaega mišljeaja, potem bi imel kar drža^aega pra^daika aa vrata. Obhodi za splošno, enako, direktno in tajno voliloo pravico 80 se vršili dne 28. t. m. po 7seb 7ečjih mestth. Naj^eč Ijadi se ga je seveda udeležiio na D u n a j n; tam jih je bilo okoli 200.000. V Gradca so je ndeležilo tibhoda 20.000 dela^ce^. Erščaaaki socijalci so poslali deželnemu naniestaiku odposlaBst^o, ki bib je izročilo prosajo za 7ol;lao praTico. Obhoda 7 Mariboru ae je adeležilo približao 2000 delavce^, ki ao tudi izročili okrajaemu gla^arja po odposlaaat^n prošaio za 7olilao pra^ico. Jedaak obhod je tudi bil 7 Celju ia Ljabljaai. Vsi ti obhodi so se vraili mirno ia 7 redu. Turška se aoče ukloaiti, vkljab temu, da je združeao brodovjo že pred turskimi pomorskimi me8ti. Vse brodo7,je stoji pod pn7eljst7om a^airijskega pndadniirala Riperja. Obsedli "so mesto Mitileae, gla^ao meato ca otoka Mitileae. Veadar je vsakdo prepričsa, da se bo Tarčija BazadDJe goto^o udala. Nemiri na Ruskem. Veliki aemiri so se vršili 7 Sebastopolu ob Činem morja, kjer so 8e pomorščaki nprli častaikom. Sedaj je že zopet za^ladal mir ia red. V Mosk^i ib Petrogradu se 7edao zao7a poja^Ijajo atrajki med de!av8t7ciu. Poljaki bodo meada le dobili 870bodomiaelao upravo in aamoatalfloat. Na shoda zemste7 se je aklepaio Bamreč 7 prilog PoIjako7. Poljaki kaez Dolgoruki je zatrje^al, da aamostalBO8t ae pomenja ločit^e Poljske od raske države. Novi norveški kralj Hakoa je s svojo soprogo že prišel 7 glavao meato Nor^eske, 7 Eristijaaijo. Prisegel je aa aor^esko aata^o. Eroaaaje ae bo 7railo dae 17. maja prihodajega leta 7 Saadu. Število pokatoličenih Rusov je pre- cejŠBJe. ^Peterb. Listok" poroča, dajeporazglasu 7erske svobode stopilo 325.000 priailjeaih pra7oslavaih 7 miaskem, lnbliaskem ib sieleskem okraja 7 zdražeDje s papežem; 882 pra^oala^aih 87ečeaiko7, ki ao jim (iosedaj pastiro^ali, je brez i^rede ia brez kraba. Za ao7e katoličafle se nstaaorita d^e BO7i škofiji, ki sta že aekdaj bili, a ji je zatrl Aleksaader II. Nekaj o katoličanib v Ameriki. — Neda7B0 se je razgo^arjal Nugeat, 7odja katoliškega gibanja 7 Ameriki, z aredaikom nekega lista aa Aagleškem. Hvalil je posebno mladi narasčaj. Maraikdo trdi, da ai prav, da 8e katoliaki dBho^niki 7mesa7ajo 7 politiko. V Ameriki pa sroo spozaali, da je to popolaoraa kri^o. Nasa bcdočaost je aa kocki; ae smemo ae zado7oljiti, da razširjamo s^oja načcla in dokazujemo ajiho7O 7zviaeBoat, ampak pokazati moraroo to tudi dejaBski, da s<> delujemo pri Bapredka aarodo7. Pokazati bočemo, da aas prošiflja dah dolžaosti ia aspredka. Zato pa delajmo kolikor mogoče, da s^ojemu mladema aaraščaju zagoto^imo stališče 7 dražbi, ki mu omogoči 7apc7aaje ia aapredek. Sada smo dosegb že precej. Da je kat. raisel do sedaj 7ape7ala ia da smo prišli do agleda, se moramo zah^aliti 7zgledai v?goji, poaebao 7 tej dobi, ko se tako širita brez^erat^o ia prekucijaki dah, Eepošteaje ia neara^aost z ajima. Prigodi se maogokrat, da ae bogataai, podjetniki baake obrnejo kar do duhovaiko7, 7zgojiteljev, s prošajo, da bi jim poslali ali priporočili kakega mladefliča. Tako pride flajprej raladiaa 7 ja^aem ži^ljeaja do agleda: tam pa lahko razsirja katolisko miael. Tako smo začeli socijalBO vzgojo v dobri šoli, sedaj pa aapredBJemo! Prepričaai smo, da bodo katoličaai tadi v avobodomiaelai Ameriki vedao močaejsi, dokler se ae izaeverijo svojim aačelom, prihodaoat pa bo pokazala, da je cerkev za vse aarode, za vse ljadi.