^Kulturni pionirji44. Na svoie iavno vprasanje. ki sem Z3. priobčil v »Učit. Tov.« z dne 17. junija t. 1.. sem dobil odgovor v tem listu z dne 2. iuli.ia t. 1. Odeovor Sem mogel prečitati šele danes. ker sem bil dlie časa odsoten iz domovine. Na točno stavljeno VRrašanie nisem dobil odeovora. ki bi ustrezal resnost: stvari. Iz obilice besed, ki pn vedo. kako bi obšlo iedro vprašanja se na nrvem mestu zrcali ost podtikania: »Žaliboa: pa izgleda. da gre še za nekaj drugega in ne le za stvar.« Ob koncn pa me odg:ovarjalec napotuje do tovariša Jelenca. ki ni s klevieto v 23. številki »Učit. Vov.« v nobeni zvezi. Med začetkom in koncem — besede! In navmes citat iz molega članka z dne 7. januarja 1920 v tem nstu. ki le tedaj prestopil v 60. letnik; sp!s zgodovinskega okvira nai utemeljuje ali vsai opravičuie »tistn nekoliko krep- ko konstatacijo« ... Na ta način. dragi prijatelji. ie polemika nemogoča. ako nečemo preskočiti do nadaljnjib osebnih žalitev m s plohami besed odvrniti pozornosti od stvari same. To poudariam. ves nrežet od resnobp časa in zadeve. ki me sili v pozorno rezervo, ko ii bo treba poteeniti meče junaškeea in stvarnega boia za čast m pravdo nas vseh! Moie lavno vprašanie ie ostalo ocinrto: nrirodno torei. da ni uteseno ranjeno dobro ime nikosrar Rrizadetih. S tb konstatacijo zaključu'em s svoie strani vsako breznlodno nrerekanip in rrehaiam na dnevni red rozitivneg-a nokllcneea in nacior^^neea dela! Čas bo sodnik! V Liubliani. dne 13 iuliia 1926 E. Ganel 1. r.. član UJU.