r^ £>*«10 * t7.,XH,193t'
..-krst,.-.jpriteg.
Poštnina plačana v gotovini.	Posamezna 5iev. Din 1*>
Štev. 51.	V Liubiisni, dni 17. decembra 1931.	Leto XIV.
Upravništvo „0omovine" v Ljubljani, Knatlova ulica 5 Uredništvo „Domovine", Knaflova ulica 5/II., telefon 3I22 do 3I26
Bzhaia vsak četrtek
NaroCnlna ta tozemstvo: četrtletno 9 Din, polletno IS Din, celoletno 3S Din; za mt« zemstvo razen Amerlkei četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Din, Amerika letno I dolar. — Račun poštne hranilnice, podružnice ? lisbljani, št. I0.7I1.
Živahno delovanje v klubu narodnih
poslancev
Ustanovitev nove stranke
Poslanski klub je imel pretekli teden seje, ki jim je predsedoval podpredsednik Juraj D e m e -tro v i č.-Govorniki so se na dopoldanski seji 10. t. m. bavili predvsem z vprašanjem kmetskih dolgov in so poudarjali potrebo, da se bremena kmetov čimbolj ublažijo. Dolgovi niso posledica razsipnosti kmeta, temveč v prvi vrsti posledica dejstva, da so kmetje kupovali zemljo v dobi, ko so bile cene kmetijskih proizvodov še visoke in javne dajatve majhne. Zaradi padca cen kmetskih proizvodov pa so kmetje prišli nato brez lastne krivde v težaven položaj, ki je postal še hujši, ker so mogli le težko priti do potrebnih kreditov. Kolikor pa se jim je posrečilo dobiti posojila, so jih dobili samo pod zelo neugodnimi pogoji. Blagodejni učinek je v tem oziru pokazala zlasti Privilegirana kmetijska banka, vendar pa uspeli ni bil tolik, kakor se je pričakovalo in kakršen bi moral biii.
Tudi vprašanju nezaposlenosti delavcev, ki zavzema čimdalje večji razmah, so poslanci posvetili v svojih izvajanjih veliko pozornost. Izrazili so željo, naj se za izboljšanje položaja delavstva izdajo vsi potrebni ukrepi, da ne bo mogoče zatvarjati nobenih industrijskih podjetij brez vednosti in odobrenja vlade.
Poslanec g. P a v 1 i č je med drugim tudi predlagal, naj se vsi poslanci odrečejo eni dnevnici v korist Rdečega križa. Obenem je izrazil željo, naj bi se spričo hude gospodarske krize odpovedale za to sezono vse plesne in druge zabave v korist dobrodelnim društvom.
Naposled je bilo sklenjeno, da se osnujejo štirje odbori: gospodarski, finančni, socialnopoli-tioni in prosvetni. Gospodarski odbor naj bi proučeval vprašanja gospodarskega značaja, ki spadajo v območje gospodarskih ministrstev, pri čemer naj bi posvečal posebno pozornost vprašanjem kmetijske krize, brezposelnosti in kmetskih dolgov. Finančni odbor naj bi proučeval finančne probleme v zvezi z državnimi dohodki in izdatki. Socijalnopolitični odbor naj bi proučeval vprašanja socijalne zakonodaje, brezposelnosti delavstva, narodnega zdravja in prehrane pasivnih krajev. Prosvetni odbor naj bi se bavil z vsemi vprašanji, ki se tičejo duševne in telesne vzgoje mladine in vsega naroda.
Popoldne so se vršila posvetovanja poslancev iz posameznih banovin, ki so določili svoje zastopnike v navedene odbore. Na seji klubovega plenuma je bilo sklenjeno, naj ima gospodarski odbor 35 članov, ostali pa po 25. V gospodarski odbor, ki ima 35 članov, so biii izvoljeni iz dravske banovine poslanci Urek, inž. Pahernik in Ce-rer, v finančni odbor, ki ima 25 članov, poslanca Mohorič in Krejči, v socialnopolitični odbor (25 članov) poslanca Pavlic in Prekoršek, v prosvetni odbor (25 članov) poslanca dr. Rape in Barle.
Klubovi odbori so že pričeli delo. V ponedeljek je imel glavni odbor poslanskega kluba sejo, na kateri je razpravljal o osnovanju politi-fne stranke.
in obrisi strankinih načel
Socijalni odbor poslanskega kluba je smatral za svojo prvo dolžnost, da se takoj bavi z vprašanjem prehrane prebivalstva pasivnih krajev. V to svrho je imel 12. t. m. svojo prvo sejo, ki je bila izključno posvečena proučevanju vprašanja prehrane kakor tudi vsemu delu in pripravam, ki jih je treba izvršiti zaradi nagle in hitre razdelitve živil potrebnemu prebivalstvu. Odbor smatra, da je treba to vprašanje nemudno rešiti.
O predlogih za olajšanje gospodarske krize je
razpravljal gospodarski odbor v ponedeljek. *
Na seji kluba narodnih poslancev, ki se je vršila v torek, se je razpravljalo o vprašanju ustanovitve nove enotne politične stranke. V
imenu glavnega odbora kluba je poročal poslanec g. dr. Slavko Šečerov, ki je obrazložil glavna načela snujoče se stranke. Govorili so še drugi poslanci. Prav tako tudi ministrski predsednik g. Peter Zivkovič. Po daljši debati je bil soglasno sprejet strankin program.
Stranka se imenuje jugoslovenska radikalna kmetska demokracija. Končnoveljavno bo o programu in pravilih stranke sklepal prvi strankin kongres, ki se bo vršil najbrže prihodnjo jesen.
Iz programa posnemamo v kratkih obrisih, da smatra nova stranka narod Srbov, Hrvatov in Slovencev kot narodno celoto in da zahteva popolno zagotovitev vseh državljanskih svoboščin, volilni red na podlagi sorazmerja, čistost in pravilnost volitev, ki naj se vrše na podlagi splošne, enake, neposredne in tajne Yolilne pravice. Stranka sprejema načela svobode vesti in ravnopravnosti vseh ver in zahteva, da se na podlagi teh načel zakonito skrbi za varstvo in vzdrževanje verskega mira.
Stranka Upošteva v polni meri dejstvo, da predstavljajo kmetovalci največji del našega naroda. Zato bo vodila celotno državno politiko predvsem v skladu s koristmi kmetovalcev. Stranka bo vedno na obrambi kmetovalskih življenjskih koristi v prepričanju, da s tem ne brani samo posebne, nego splošno narodno korist. Iz-kušala bo z vsemi silami podpreti čim hitrejše osnovanje in ureditev kmetijsk'h organizacij in ustanov, tako kmetijskih zbornic, raznih kmetijskih šol, vzornih kmetijskih postaj, zadrug za skupno proizvodnjo in prodajo kmetijskih pridelkov in tako naprej.
Program navaja tudi v podrobnosti načela gospodarske politike in poudarja potrebo pospešen vanja zadružništva.
Dalje se bavi program s prosvetno in zdravstveno politiko. Stranka smatra, da sta orosvetni napredek naroda in enotna šolska politika pogoj za pravilno ustvaritev narodnega uedinjenja in enotne narodne jugoslovenske kulture in zaradi tega zahteva izenačenje pouka, kolikor bi bilo to potrebno, da se doseže to v vsej državi. Pouk mora biti državen. Današnje stanje šolstva zahteva korenite izpremembe, ki se bodo ozirale na sedanje narodne potrebe.
Dalje poudarja program, naj se omogoči ustvaritev načel popolne politične ravnopravnosti moških in žensk.
Naposled navaja v podrobnostih potrebo temeljite zdravstvene politike za očuvanje narodnega zdravja
*
Verifikacijski odbor je zaključil svoje delo.
V sredo 9. t. m. je verifikacijski odbor zasedal ves dan in razpravljal o osporjenih mandatih iz dravske in savske banovine. Najprej je bila na vrsti razprava o mandatu g. Alojzija Drmelja v krškem srezu, proti kateremu je bil vložen protest Protest je bil brez vsake debate zavrnjen in je odbor soglasno potrdil mandat poslanca Drmelja.
Sledila je razprava o mandatu dr. Perica za osiješki srez. Po krajši razpravi je odbor potrdil tudi njegov mandat. Odbor je še proučil proteste proti mandatoma poslancev Dušana ivančeviča za srez Gračac-Doluji Labac in dr. Jurija Branko-viča za srez Ogulin. O protestih proti obema mandatoma se je razvila krajša razprava, ki pa se je zaključila s potrditvijo poslanskih mandatov.
Naslednjega dne je odbor razpravljal o volitvah v drinski, zetski in vrbaski banovini in v treh srezih primorske banovine. Mandati so bili večinoma verificirani, le glede mandata Gjorgja Brankoviča, ki je bil izvoljen v srezu Otočacu, je bilo sklenjeno, da se v enem kraju izvrše ponovne volitve. To je edini primer, da je mandat sporen.
Verifikacijski odbor je s tem končal svoje delo in je odborov predsednik g. Milan Simono-vič po predpisih zakona sklical za vč. raj sejo narodne skupščine, ki je imela na dnevnem redu končno verifikacijo poslanskih mandatov in zaprisego narodnih poslancev.
Žrtve strahovit« avtobusne katastrofe v Medlogu pri Celu
Ze v zadnji <Domovinb smo poročali o strahoviti nesreči celjskega avtobusa, ki se je zaletel v sredo 9. t. m. na poti proti Vranskemu v Medlogu v vlak. Doslej je zahtevala nesreča
1B smrtnih žrtev. Na kraju nesreče so izdihnili:
Ivan Kraj ne, TOletni zasebnik iz Žalca, iii nje-cova 651etna žena Ana;
U
Ivan Krefl, nad 601etni posestnik in krojaški mojster iz Braslovč;
Frančiška Pristovškova, 461etna posestnica is Drešinje vasi pri Petrovčah;
Filip Posedo, 601etni upokojeni strojnik iz Zabukovce, in njegova nekaj let mlajša žena Bri-gita;
Anton Svet, 401etni vinogradnik iz Brežic;
Ana Strahovnikova, 501etna mizai jeva žena iz Žalca, mati šestih otrok v starosti od 1 cio 17 let;
Po prevozu pa so umrli v celjski bolnici:
Anten Dobnik EOletni posestnikov sin in lesni trgovec iz Čepelj pri Vranskem;
Marija Zupaiičeva, 36letna gostilničarka in rudarjeva žena iz Migojnic pri Grižah, ki zapušča tri sirote v starosti 1, 3 in 6 let;
Otilija Dobelškova, 33Ietna tovarniška delavka iz Št. Pavla pri Preboldu rodom Cehinja in mati dveh otrok, 21etnega Valterja in lllet-nega Rudolfa;
Ivan Krainc, star 40 let, tajnik Kmetske posojilnice v Celju, znan narodni de'avec in planinec, ki je stanoval v lastni vili na Frankopr.nski cesti; zapušča vdovo in 171etnega sina gimnazijca; njegova žena se je v času katastrofe nahajala po srečno uspeli operaciji v ljubljanskem Leonišču in so ji morali dolgo časa prikrivati strašno usodo njenega moža.
Nekaj dni nato je umrl še Andrej šepcc, 52-letni trgovec, doma iz Dolge Pušče pri Zagrebu, ki si je hil pred dobrim letom kupil posestvo v Vrbju pri Žalcu, kjer je zdaj tudi staln > bival. Usodnega dne je bil po opravkih v Celju. Pri avtobusni nesreči si 'e prebil lobanjo, pretresel možgane in nalomil levo roko Vendar se je takrat hitro zopet osvestil in se krepko držal po-koncu kljub huao krvavečim ranam toda pozneje se je njegovo stanje poslabšalo in je, venomer tožil o silnih notranjih bolečinah. Zdravniki so se kakor za vse ranjence požrtvovalno trudili okrog njega. Zal pa je vsa pomoč bila zaman. Ves izčrpan zaradi izgube krvi in hudih poškodb je moral tudi Šepec umreti.
V celjski bolnici leži še šest nevarno ranjenih potnikov:
Matilda Potočnikova, 241etna učiteljica iz Griž, doma iz Letuša pri Braslovčah. Poškodovano ima lobanjo in pretrgano žilo na levem sencu in se od prevoza v bolnico še ni dobro prebudila iz nezavesti.
Helena Fondova, 581etna posestnikova vena iz St. Ruperta pri Gomilskem, ima hude p lškodbe na rokah in nogah, obenem pa ima poškodovano nosno kost pod čelom.
Marija Janežičeva, 331etna posestnikova žena iz Prekope pri Vranskem, je hudo poškodovana na levem licu in bo menda izgubila levo oko.
Anton Oblak, Slletni posestnikov sin 'z Vrbja pri Žalcu, ima izbite zobe, hudo je poškodovan.
na levem licu in levi roki in ima pretresene možgane. Njegovo stanje je zelo resno. V kratkem je nameraval prevzeti od očeta lepo domačijo in se poročiti z izvoljenko, ki jo je hrda nesreča zaročenca zelo pretresla. Njegovo stanje se je zadnje dni hudo poslabšalo.
Franc Bučar, 301etni šofer iz Gabrja pri Celju, je vozil usodni avtobus. Njegove poškodbe v trebušni votlini niso hujšega značaja. Prvotno so mislili, da ima strt prsni koš, kar se je pa izkazalo za neutemeljeno.
V bolnico je bil prepeljan še France Lešar. 631etni posestnik iz Ruš pri Petrovčah, ki ima 1 precej veliko rano na glavi in notranje poškodbe.1 Lešar je bil do usodnega dne v celjski bolnici,' kjer se je zdravil zaradi šeiiu na obrazu. Prav na nesrečni dan dopoldne je bil odpuščen iz bolnice in se je peljal z avtobusom domov. V trenutku, ko se je vlrk zaletel v avtobus, ga je odtrgana karoserija vrgla ob tračnice, kjer je za hip obležal nezavesten. Takoj nato pa je skočil pckoncu in kakor blazen odhitel dalje, ne da bi se zavedal, kaj se dogaja z njim, po cesti skozi Leveč do dva kilometra oddaljene Arje vasi, kjer so ga domačini ustavili in mu izprali popolnoma okrvavljeni obraz. Veleposestnica ga. Ježovnikova iz Arje vasi ga je v svojem avtomobilu odpeljala v Žalec k tamkajšnjemu okrožnemu .zdravniku, ki mu je nudil potrebno pomoč. Lešrr je čutil hude bolečine v notranjesti in so ga žalski gasilci prepeljali v celjsko bolnico.
Pet potnikov je bilo laže poškodovanih.
Takoj po nudeni prvi pomoči sta bila odpuščena iz bolnice v domačo oskrbo 491etni zidarski polir Ivan Binter, doma iz okolice Prnjavora v Bosni, ki je zaposlen pri obnavljanju umobolnice v Novem Celju in je dobil lažje poškodbe na glavi in desni reki, in 401etni mesar Anton Turk iz Št. Petra v Savinjski dolini, ki je laže poškodovan na glavi, levi roki in desni nogi.
Z nesrečnim avtobusom se je vozila nadalje Marija Tomšetova, služkinja pri Francu Kožarju v Št. Pavlu. Sedela je na prvem sedežu desne strani avtobusa, ne ve pa ničesar drugega, kakor da je bila silna megla, kakršne še ni videla. Nenadno se'je znašla pod razbitinami, izpod katerih so jo komaj privlekli. Poleg živčnega pretresa ima udarec na Levem stegnu.
Za njo je med prvim in drugim sedežem sedel g. Vinko Aristovšek, krojaški mojster iz Arje vasi pri Petrovčah. Pri nesreči je dobil občutne
obtolčine na levih prsih in precej krvavečo rano na glavi. Za njim je sedela na drugem desnem sedežu neznana mladenka, ki je bila namenjena na obisk v Št. Peter v Savinjski dolini. Ta se je po nesreči, ko se je opomogla od popolne osuplosti, vrnila peš v Celje; tudi ona je imela lažje poškodbe.
Nepoškodovan pri nesreči od vseh 24 oseb, ki so se vozile s smrtnim avtobusom, ni ostal nihče.
Strahovita katastrofa, kakršne Slovenija Se
ne pomni, je vzbudila med prebivalstvom doline splošno žalovanje. V mestu Celju so bile razobe-šene črne razstave. Se danes je vsa dolina kakot po hudem živčnem pretresu in vse se razgovarja le o kruti usodi in krutem naključju, ki sta zahtevala take žrtve.
Pogrebi žrtev
so se vršili ob številni udeležbi prebivalstva.
Zemske ostanke Antona Dobnika so prepeljali v Čeplje in je bil pogreb v soboto popoldne. An» Strahovnikovo, mater šestih otrok, je prepeljal žalski gasilski avtobus na njen dom v Žalcu it so jo pokopali v petek popoldne. Truplo mlade matere Otilije Dobelškove je bilo pokopano» Št. Pavlu pri Preboldu v soboto zjutraj Pogreb je vodil, ker je bila pokojnica evangeličanka, celjski pastor g Gerhard May. Pogreb zavednega celjskega Sokola, narodnega delavca in planinca Ivana Krajnca, tajnika Kmetske posojilnice v Celju, je bil v petek popoldne iz kapele v javni boluici na okoliško kopališče. Na zadnji poti s« ga spremila vsa celjska društva, zastopniki uradov in oblastev in mnogoštevilni prijatelji in znanci, ki so ga visoko cenili in spoštovali in ki iskreno sočustvujejo z njegovo hudo prizadeto rodbino. Ivana Krefla, uglednega posestnika in krojaškega mojstra iz Braslovč, so pokopali v soboto na domačem pokopališču.
O vzrokih te največje prometne katastrof'1, j ki se je kdaj pripetila v naši ožji domovini, 1
krožijo med prebivalstvom v mestu in v dolini razne govorice. Točnega opisa žalostnega dogodka v vseh podrobnostih ne more podati niti ena priča. Ugotovitev pravega vzroka in krivde bo pač huda naloga sodne preiskave, ki se je že pričela, Sodra komisija, ki je bila po nesreči na licu mesta, je ugotovila le dejanski stan in napravila predpisani ogled. Izmerila je točno vse razdalje med progo in avtobusom in njegovimi razbitimi
Gustav Strniša:
Planinci
Ko je prihajal zvečer trudni mladenič skrivaj k njemu prenočevat, mu je starec cesto postregel s kakim prigrizkom m mu naljl kozarec dobrega vina, rekoč:
<Le pokrepčaj se! Pa tujo lastnino pusti! Zašel si. Morda se bo še vse poravnalo. E, včasi se kaka reč tako obrne, da je vse dobro!*
Svojega nečaka ni hotel Mazelj naznaniti. Tudi Tonetu je rekel, naj o tem molči. Starec ni maral hoditi okoli. Bal se je nepotrebnih potov. Pa tudi sicer je imel raj-i, da je ostalo vse prikrito, saj je vedel, da ima nasprotnike, ki bi mu bili privoščili še kaj hujšega in se mu posme-hovali, če bi ga doletela nesreča.
Cimbrov je rad molčal Jake ni bilo več blizu, čeprav ni vedel, da stanuje pri stricu Tone, njegov nekdanji prijatelj, ki ga je starec imel vedno rajši in mu je kar vse zaupal.
Vendar je tudi Tone padel orožnik« m v roke. Ko je slišal Mazelj, da so ga orožniki ujeli, je skremžil usta v žalosten nasmeh. Takoj se je pražnje oblekel in se odpeljal v mesto na sodišče. Povedal je preiskovalnemu sodniku, kako se je Tone napram njemu obnašal, da ga je našel onesveščenega in ga prenesel v postelj,), ni ga ga oropal. Sodnik je sestavil zapisnik, skomignil z rameni in ga odslovil.
Starec se je vrnil kisle volje domov. Ni ga Btrpelo v hiši. Odšel je v vaško krčmo. Kar je
našel fantov, jih je povabil k svoji mizi in jim plačal pijačo. Pa jih ni bilo mnogo.
Ko je pa prikolovratil v krčmo tudi Jaka, je starec prebledel kakor platno, pograbil klobuk, plačal zapitek in odšel domov. Ko je korakal mimo Jake, mu je pomolil pred nos samokres in zapretil:
cPoglej, da se ne boš še enkrat izpozabil! Dva takale ptiča sem kupil samo zavoljo tebe. Če prestopiš prag moje hiše, te ustrelim kakor psa! Da veš, ti šleva zahrbtna!*
Obrnil se je in odkorakal cincajoč domov. Na poti je večkrat obstal z revolverjem v roki in pazljivo pogledal, ali ga kdo ne zasleduje.
VII
tole razpravo bomo pa menda kratki!* je dejal državni tožilec, v duhu že videč Cimbrovega v objemu plečatega krvnika iti njegovega pomočnika. ki pošiljata na smrt obsojane na drugi svet.
Ko je pa prečital pričevanji Tonetovega prijatelja Bonclja in starega Mazlja, je takoj pripomnil:
«Ta bo pa druga! Po nedolžnem ne bodo zaradi mene nikogar mrcvarili! Pravico in poštenje zastopam. Če fant ni zaslužil hude kazni, je tudi dobiti ne sme! Predlagal bom milo sodbo!*
Ko se je vršila razprava, je bil zaslišan Boncelj. Kar očitno je dejal Tonetu:
«Odpu?ti mi! Bil sem šleva Danes se kesam. Bal sem se kazni, zato sem molčal in pustil ljudi, da so domnevali, da si bil ti morilec. Zašel si.
Kriv sem jaz! Bežal si pred pravico, zato si kradel, zakaj živeti si moral. Odpusti mi in ostani moj prijatelj!*
Tone se je žalostno nasmehnil: <Dejal sem ti že, da o tem molči! Vse to ne bo nič pomagalo. Zdaj sem tu in kazen me doleti!) Bil je sicer miren, toda silno potrt. Zaslišan je bil stari Mazelj, ki je krepko povedal:
«Gospodje! Šele nekaj tednov ga poznam, pa ga imam rad kakor rodnjga sina. Kako lahko bi me oropal, pa me je kakor usmiljen Samaritan spravil v posteljo. Verujte mi, da ni prave zlobe v njem! Neuk človek sem, toda hudodelca hitro spoznam. Res je grešil, toda upoštevajte njegovo trpljenje in muke po nedolžnem preganjanega mladeniča, ki zapravlja svojo mladost zaradi krivde drugega, se skriva ko zver po hostah in krade, da more živeti!*
Govoril je Boncelj, govoril je Mazelj, pa tudi državni tožilec in zagovornik sta govorili. Vsi so govorili, vsak po svoje. Tožilsec je predlagal porotnikom, naj obsodijo Toneta samo zaradi tatvin in poškodbe orožnika.
Naposled je še govoril predsednik senata, ki je poučil ljudske sodnike o njihovi dolžnosti.
Pa so se porotniki izkazali. Soglasno so izjavili, da je Cimbrov v njihovih odeli nedolžen.
Ljudski glas, božji glas! Porotniki so bili prepričani, da je obdolženec res kradel v sili, ker je bil sestradan. Tisto o ranjenem orožniku so si pa razlagali tako, da se je fant branil za svojo
m--- •== «domovina»
deli, zabeležila položaje mrtvecev in druge podatke, ki so potrebni za nadaljnjo preiskavi, i V Celje je prispela tudi posebna veččlanska uradna komisija ljubljanske železniške direkcije, katera si je prav tako natančno ogledala prizori-[šče katastrofe in obenem zaslišala tudi večje število očividcev in drugih oseb, ki prihajajo v poštev pri razjasnitvi vzroka. Kakor je videti iz izpovedi ranjencev, prometnega osebja vlaka in drugih zanesljivih prič, je glavni krivec nesreče izredno gosta megla. Večino smrtnih žrtev je pa pripisati nesrečno postavljenemu dvojnemu brzojavnemu drogu, ki je tik ceste komaj za meter oddaljen od železniške proge. V to past je zgrabila lokomotiva avtobus in ga z nesrečnimi potniki vred zmlela.
Z vsem priznanjem iu vso pohvalo je treba podčrtati veliko samaritansko delo celjskega okrožnega zdravnika g. dr. Draga Hočevarja in sekun-darija bolnice g. dr. Jožeta Flajsa in šefa celjskega zdravstvenega doma in mestnega fizika g. dr. Jakoba Rebernika, ki so bili že v nekaj minutah na kraju nesreče ter naglo nudili potrebno prvo pomoč razmesarjenim ranjencem. Pri njihovem hudem delu so jim pomagali z vso vnemo člani celjskega gasilnega in reševalnega društva, ki so prispeli istočasno na krvavo prizorišče z dvema avtomobiloma. Z obemi vozili so v vsej naglici prevažali ranjence v javno bolnico, kjer jih je ob pomoči številnih bolniških sester usmiljen k pričakoval v operacijski sobi zdravnik g. dr. Strnad, ki je z gg. dr. Hočevarjem in dr. Flajsom pomagal poškodovancem, kolikor le mogoče. Takojšnja zdravniška pomoč je nedvomno mnogo pripomogla, da niso bile smrtne žrtve še številnejše.
Avtobus, ki je popolnoma razbit, je veljal
za najboljše vozilo avtobusnega podjetja celjske občine.
Vozil je le izjemno na gotovih progah, sicer pa je bil le za rezervo. Veljal je nad četrt milijona dinarjev. Zavarovan ni bil. Pač pa so bili potniki zavarovani za nizek skupen znesek (kolikor je po zakonu predpisan) 350.000 Din. Šofer je zavarovan za primer smrti za 50.000 Din, prav tako za primer trajne invalidnosti.
Velika avtomobilska katastrofa je izzvala sočustvovanje tudi med poslanci dravske banovine.
Za žrtve te nesreče je narodni poslanec župnik g. Janko Barle bral v beograjski katedrali mašo
prostost, ki mu je po pravici pripadala, saj ni bil morilec.
VIII.
Zadonela je pesem svobode. Po mestih so ljudje veseli hodili z zastavicami, prirejali ova-cije in se veselili nove zarje — Jugoslavije.
Tudi na deželo je prodrl ta klic. Gorenjski graščak N. je bil sicer stara, poštena korenina, toda trd Nemec, doma nekje na Bavarskem. Ko je nastala Jugoslavija, je pričel prodajati svoja posestva. Sklenil je oditi k sinu in hčeri, ki sta živela v Nemčiji.
Starec je bil ves zaljubljen v naše planine. Srce ga je bolelo, ko se je poslavljal od naših krajev. Vendar je rajši odpotoval in prodal zemljo dokaj dober kup. Naši ljudje so ga ljubili. Bil jim je naklonjen in jim je vedno rad pomagal. Nazadnje je pa vendarle tudi njega premagala želja po domu, ki ga ni pozabil, in odšel je.
Grad in mnogo sveta je kupil mladi veleposestnik Petrač. Hotel je dobiti nekaj zanesljivih lovskih čuvajev. Cul je o Primčkovih in si mislil: «Klin bom izbil s klinom!* Povabil je oba brat;a in ju nastavil za lovska čuvaja.
Ko stta dobila poziv, naj se zglasita pri njem, sta se kiar popraskala za ušesi: crKaj, vraga, ali naju ne bodo spet zgrabili zaradi divjega lova?* Naposledd sta se vendar odločila in šla v grad. Ni jima Ibilo žal.
Obemia so se kar bliskale oči, ko ju je Petrač vprašal, ali hočeta postati lovska čuvaja. Kako tudi ne?? Biti lovski čtfVaj, svobodno hoditi po
§t. 51 -
zadušnico, ki so ji prisotstvovali vsi poslanci iz dravske banovine. V imenu narodnih poslancev dravske banovine je poslal poslanec g. Ivan Pre-koršek sreskemu načeluištvu v Celju naslednjo brzojavko: «Izrazite v imenu narodnih poslancev dravske banovine svojcem žrtev avtomobilske katastrofe pri Celju najgloblje sožalje.* O katastrofi je obširno pisalo vse jugoslovensko časopisje in izražalo sožalje.
GOSPODARSTVO
Kmetijski pouk
POPRAVA OPEŠANIH TRAVNIKOV.
Dobri travniki so najbolj trdna podlaga živinoreji. En sam pogled v travniške kraje naprednih dežel nas o tem do dobrega prepriča. Po teh krajih imajo najlepšo in najboljšo živinorejo. Po naših poljedelskih krajih imamo primeroma dosti manj travniščine, a še ti travniki niko tako oskrbovani, kakor bi morali biti. Zato se ni čuditi, da nam dajejo slabše košnje in da trpi pod tem vsa naša živinoreja.
Koder so naravni pogoji za travnike bolj ugodni, kakor na primer v nižjih legah, kjer jih namaka bližnja voda, tam so trajno rodovitni in dajejo bogate košnje, Povsod diugod se pa obračajo košnje po našem prizadevanju. Če travnike skrbno obdelujemo in gnojimo, so tudi košnje dobre. V nasprotnih razmerah nam pa travniki pešajo. To poznamo na tem, da postaja travniška ruša čimdalje bolj slaba, redka in plevelna. Žlahtne visoke in nizke trave nam izginejo, prav tako tudi razne dobre detelje. Namesto teh se naseli ničvreden plevel, ki tudi na pustih prostorih rase in ki nima v krmi nobene prave hranilne vrednosti. In tako opešanih travnikov je po naših poljedelskih krajih povsod dosti, ker se zanje premalo dela in skrbi in ker se vse preveč zanašamo na ugodnosti pomladne moče in dobre letine.
Takim travnikom moramo sami po m a -g a t i, da se zopet popravijo in pomlade. Največ bomo dosegli z dobrini g n o j e nj e m. S tem bomo prisilili travniško rušo do večje rodovitnosti, obenem pa dosegli, da se bodo razne ple-velne rastline prav tako umaknile, kakor so se vtihotapile. Hlevski gnoj in gnojnica preganjata plevel in pripomoreta, da se začno dobre trave
gozdu s puško na rami... Lepšega si sploh nista mogla misliti.
In prav na večer onega dne se je spet zbrala pri Primčkovih družba divjih lovcev.
Primčkov Jože je resnega obraza izpregovoril: «Dobri prijatelji smo bili! Toda nocoj smo zadnjič skupaj. Vi odidite na divji iov, midva ostaneva doma. Postala sva lovska čuvaja. Te dni bova zaprisežena in potem so med nami vse vezi pretrgane. Kar vas je mladih, poizkušajte srečo, ponudite se za lovske čuvaje, saj jih bodo še nekaj potrebovali. Kar vas je starih, pa poizkusite opustiti svoj posel ali pa nam pomagajte pri lovu!*
«Hudič, ne norčuj se iz nas! Kar po hrbtu mi je zagomezelo!* je zalireščal kmet Sirotka, suh možiček bistrih sivih oči.
«Vendarle je res. Prava lovca postaneva. Opustite divji lov, da ne pridemo navzkriž!* •dzdajalcab je planilo iz starega Slaparja. «Zakaj? Povabil naju je, sprejela sva. Stara še nisva. Zakaj nama zavidaš poklic, ki tudi tebe najbolj veseli?*
Lovci so zamišljeni odšli. Primčkova sta ostala z vajencem sama. Mojster ga je poklical in mu rekel:
«Preveč dobrega se sicer nisi naučil pri nama. Pa kar je, to je! Tvoj oče je poštenjak in upam, da boš tudi ti. Sicer si slišal marsikatero kosmato, pa upava, da boš vse pozabil. Tri leta lomiš pri nama šila in razbijaš po čevljih. Danes dobiš izpričevalo. Pojdi jutri k mojstru Smuku!
= Stran 3 " 1	■ - -- -. =
zopet širiti. Na ta način se začne travnik tudi sam čistiti od različnega plevela, ki ne prenese gnojenja, zlasti ne gnojenja z dušičnatimi in kalijevimi gnojili. Ce nam manjka za gnojenje travnika domačih gnojil, h katerim moramo šteti tudi kompost, potem si moramo pomagati z umetnimi gnojili, ki učinkujejo najugodneje po takih prostorih, ako jih raztrosimo jeseni ali v zgodnji pomladi. Sicer je pa najbolje, da po potrebi združujemo eno in drugo gnojenje. Poleg gnojnice, ki je lahko sedaj pozimi vozimo, je treba tudi gnojenja s fosfatnimi gnojili, da bo ves uspeh izdatnejši.
Še več uspeha dosežemo pri obdelo* anju opešanih travnikov, ako jih obenem pomladimo s podsetvijo dobrega travnega in deteljnega semena. Na ta način se travniška ruša najbolj oživi in zgosti. Travnike podsejemo pomladi s tem, da raztrosimo po ruši, katero smo najprej s travniško brano križem prevlekli, skrbno izbrana semena najboljših trav in detelj, ki rasejo v ondotnem kraju. Ko smo seme raztrosili, je prav, če ga s pomočjo valjarja pritisnemo na zemljo, da nam prej in laže izkali.
Tako popravljeni in pomlajeni travniki nam bodo delali veselje in bodo dajali zopet dobre košnje. Čim bolj bomo zanje skrbeli, tem bolj hvaležno nam bodo vračali naš trud in naše stroške!
Tedenski tržni pregled
ŽIVINA. Sedanje stanje cen klavni živini kilogram žive teže je v Ljubljani naslednje: voli
I.	vrste 4-50 do 5-50 Din, II. vrste 4 do 4-50 Din, III. vrste 3 do 4 Din; telice I. vrste 5 Din, II. vrste 4 Din, III. vrste 3 Diu; krave I. vrste 4 Din,
II.	vrste 3 Din, III. vrste 2 do 2-50 Din; teleta I. vrste 5-50 Din, II. vrste 4-50 Din; svinje, ba-natske 7 do 8-50 Din, domače 6 do 8 Din, pršu-tarji 5 do 6 Din. Cena pršutarjem se je nekoliko dvignila. Tudi cene domačim debelim svinjam so se zr.čele popravljati.
Cene tujemu denarju
Na zagrebški borzi smo dobili v vaiutah: 1 dolar za okrog 56 Din; v devizah:
100 italijanskih lir za 286-16 do 292-16 Din; 1 dolar za 56-12 do 56-29 Din;
Rad te bo vzel. Blagroval naju je že, da imava tako dobrega pomočnika.*
Vencelj je molčal. Vedel je, da enkrat mora oditi. Zdaj se je kar prestrašil. Bil je ves zaljubljen v svoje življenje, ki ga je prebil med divjimi lovci. Nerad je naslednji dan odšel. *
«Oče Mazelj, srečo imam! Tudi mene so sprejeli za lovskega čuvaja*, se je pohvalil Cimbrov.j ki je neko oktobrsko noč prišel dokaj pozno domov k svojemu dobrotniku.
«Kdo ti je pa rekel, da hodi za lovskega čuvaja? Ali ti je pri meni tako slabo?* je vprašal starec.
«Ni mi slabo. Hvaležei sem vam. Mnogo dobrega ste mi storili. Če hočete, da ostanem, sem lahko iu rad vaš hlapec, nekaj zemlje boste pa5 morali prihodnje leto vzeti svojim najemnikom, da bom imel več dela. Mislil sem si pač, da je bolje, če dobim kaj takega, kar ima bodočnost. Saj veste, kako je s starim hlapcem!*
«Res bom vzel svoj svet nazaj. Ti ostaneš! O tvoji bodočnosti bova pa že še govorila. Kdor je moj prijatelj, se mu ni treba bati, kaj bo jutri jedel. Mazelj ne pozabi, če mu kdo stori dobro delo, čeprav je trda buča gorenjska! Le kar pri meni ostani in bodi moja desne roka!*
Tone se je razveselil. Vedel je, da ga Mazelj ne bo pustil na cedilu, če mu slučajno kmalu odbije zadnja ura. Ponudil je starcu desnico: «Vse naj se zgodi, kakor želite!*
100 francoskih frankov za 221-16 do 221-£2 Din; ICO češkoslovaških kron za 166-87 do 167-37 Din. j Vojna škoda se je trgovala po 254 do 255 Din, investicijsko posojilo pa po 60 Din.
sejmi
i21. decembra: Krašnja, Laško. '24. decembra: Dolnja Lendava.
Kratke vesli
="Kmetijski pouk po radiu. Odbor za kmetijska radijska predavanja objavlja, da bodo v decembru še naslednja kmetijska predavanja: V četrtek 17.' t. m. ob 18. bo nadaljeval inšpektor inž. Zidanšek predavanje o razvoju živinoreje v Sloveniji po prevratu. To predavanje se posebno priporoča vsem živinorejskim zadrugam iu društvom, podružnicam Kmetijske družbe in občinskim in sreskim kmetijskim odborom. V nedeljo 20. t. m ob 8. zjutraj bo predaval vinarski referent inž. Zupanič o ravnanju z letošnjim vinom s posebnim ozirom na zmanjšanje kisline. Za to predavanje se razen vinogradnikov zanimajo naši gostilničarji in restavraterii. V nedeljo 27. t* m. ob 8. zjutraj bo predaval referent za zadružništvo, ravnatelj g. dr. Jože Bohinjec, o važnosti zadrug za kmetijsko gospodarstvo.
— Uspeh vinskega sejma v Ivanjkoveih. Vinarska zadruga «Jeruzalemčan» je priredila v četrtek dne 10. t. m. svoj VIL vinski sejem v Jvanjkovcih, ki je v vsakem oziru potekel po-voljno. Sejem je obiskalo precejšnje število prav resnih kupcev iz raznih krajev dravske banovine, posebno iz Ljubljane in Ljubljanske okolice. Po nagovoru in pozdravu zadružnega predsednika, sedanjega narodnega poslanca gosp. Lovra Peto-varja, in vladnega zastopnika, sreskega načelnika iz Ptuja g. dr. Vavpotiča, ki je sejem otvoril, se je razvila živahna kupčija, ki je trajala ves dan. Prireditev so posetili tudi vinarski referent pri banski upravi inž. g. Zupanič in številni drugi vinarski strokovnjaki. Bilo je mnogo prav dobrih, po večini sortiranih vin letnikov 1927. do 1931. skoro iz vseh znamenitih vinskih goric ormoško-Ijutomerskega okoliša, skupno okoli 240 vzorcev. Vsa ta vina je strokovna komisija že dan poprej preizkusila in ocenila, kar je kupčijo še bolj olajšalo. Najboljšo ocenitev so dobili rulandci, sil-vanci, burgundci (beli), traminci, dišeči renski
ali mali rizlingi (italijanski rizlingi manj) in ši-poni. Cene so se gibale med 3-50 do 5-50 Din, največ med 4 in 5 Din za liter. Kupci so bili splošno zadovoljni z brezhibno kakovostjo vin. Pokazalo se je prav lepo, da so take lokalne prireditve zelo koristne.
= Vinska razstava za okraj Celje. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Dramljah priredi v nedeljo 31. januarja v stari šoli za svoj okoliš in za vre sosedne vinorodne kraje vinsko razstavo in vinski sejem. Na to važno prireditev se vabijo vsi vinogradniki iz sosednjih občin, ki imajo dobra, sortirana, za razstavo sposobna vina in želijo vino razstaviti, da se priglasijo najpozneje do 30. t. m. na podružnico SVD v Dramljah pri Celju s točno navedbo, koliko vzorcev bi razstavili. Vsak razstavljalec mora razstaviti posamezne sorte vina po pet steklenic, katere dobi pri podružnici SVD v Dramljah. Opozarjajo se tudi vse one tvrdke, ki želijo razstaviti razno sadjarsko in vinarsko orodje, naj se priglase do 30. t. m. na zgoraj imenovano podružnico. Raz-stavljalci vin imajo prost dostop, tvrdke pa plačajo podružnici za kritje stroškov malenkostno odškodnino. Ker bo to prva vinska razstava za celjski okoliš, se vabijo zanimanci (vinogradniki in vinski trgovci), naj se te važne razstave polno-številno udeleže.
= Kožni sejem v Ljubljani. «Divja koža», prodajna organizacija Lovske zadruge v Ljubljani, priredi 25. januarja običajni sejem sv. Neže za kožuhovino vseh vrst -v prostorih velesejma v Ljubljani. «Divja kožas> kot lovskoprodajna orga-1 nizacija pokaže za lovstvo naše države vsako leto važen uspeh in deluje edinole v blagor lovstva. I Zalo bo tudi to pot storila vse, da bo mogoče za pravično ceni vnovčiti letošnji lovski pridelek. Seveda pa je uspeh «Divje kože» močno odvisen od lovcev samih. Cim več blaga bo na razpolago in čim boljša bo povprečna kakovost kož, tem lepši bo uspeh dražbe. Zato se oklenite «Divje kožo vsi in pošljite vse pridobljene kože le njej! V današnjih hudih časih ne opravi v takih zadevah posameznik ničesar, samo v slogi in medsebojni podpori sta moč in zagotovilo čim boljšegaj gmotnega uspeha. Kože se sprejemajo že sedaj iu do vključno 21. januarja. Kdor potrebuje kakršnihkoli pojasnil, naj se obrne na naslov:' «Divja koža», Ljubljana, velesejem. Na ta naslov naj se pošiljajo tudi kože. Cim prej, tem bolje!
Pristopajte h IfotfnM družbi!
CERKNICA PRI RAKEKU. Dramski odsek So. kola je prav pridno na delu in je v letošnji sezoni že do danes postavil nekaj prav dobro uspe-lih iger na oder. Vseskozi je bila posrečena burka «Trije vaški svetnikb, pri kateri so naši igralci res pokazali, kaj znajo in kaj se more doseči s trudom, predvsem pa s složnostjo. Vse vloge od glavne pa do najmanjše so bile v prav dobrih rokah. Želeti bi bilo, da nam naši vrli igra ci skoro pokažejo na odru spet kaj sličnega. — Uslužbenec oddelka finančne kontrole, Ivan Podlesnik, je zaradi premestitve pred kratkim odšel na svoje novo službeno mesto v Sovodenj. Cerkniški Sokol izgubi z njim prav delavnega člana. Želimo mu, naj bi se tudi pri tamkajšnjem Sokolu prav tako pridno udejstvoval, kakor se je pri nas.
IVANJKOVCI. 1. december se je letos tu zelo slovesno praznoval. Slavnost so priredile skup-no v tukajšnji dvorani obe osnovni šoli iz Svetinj in Runča in sokolska četa ob prisotnosti prostovoljnega gasilnega društva. Šoli sta nastopili z lepimi deklamacijami in pesmimi, a sokolska deca s praškimi vajami. Vse se je izredno lepo izvajalo. V uvodu je imel prosvetar, šolski upra-vite'j br. Bitenc iz Runča, lep slavnostni govor. Ob koncu se je starosta br. Lovro Petovar zahvalil vsem činiteljem za lepo sodelovanje. Zatem sta se vršili slovesna seja sokolske čete in zapri, sega članstva, ki je bila prva, zakaj četa obstaja šele dobrega pol leta. Udeležilo se je seje tudi prav lepo število občinstva. — 6. t. m. je priredila sokolska četa svojim malim narašcajnikom miklavževanje, ki je prav lepo uspelo. Lepa hvala vsem, ki so prispevali za obdaritev.
KARTELJEVO PRI MIRNI PEČI. Precej vstran od državne ceste leži naša obširna vas. Sivi grad Hmeljnik kraljuje nad nami. V juniju smo ustanovili tudi sokolsko četo. Kar je zavednih mož in mladeničev, so vsi njeni člani. V tem kratkem času smo si že pridobili gledališki oder in mladi člani nam dostikrat napravijo veselje. V nedeljo pred 1. t. m. smo proslavili uedinje-nje. Dramski odsek je uprizoril igri: «Trije tičkb in «Strahovi», pevski odsek pa je zapel nekaj krasnih narodnih pesmi. Na tem mestu bodi izrečena vsa pohvala mladim pevcem in igralcem! Prav dobro so se odrezali. V nedeljo nato je bil Miklavž v šoli. Obdaroval je lepo število otrok.
In tako je ostal Cimbrov Tone pri Mazlju. Na-
I slednje leto sta skupaj obdelovala zemljo. Še j kropko deklo sta dobila in šlo je kakor po maslu.
Medtem ko se je Tone trudil z delom, je Jaka
j po mestu postopal. Steknil je nekaj denarja, da \ se je za silo oblekel in potem ga ni držalo v vasi. j V neki zakotni krčmi se je seznanil s starim ta-j tom, ki je bil že večkrat zaprt in ta ga je uvajal
IV svojo umetnost:
«Naš posel ni slab. Kar zaslužiš, je vse tvoje! ' Star sem. Pomagal ti bom in te izučil, ti boš pa jekrbel zameb
Jaka se je smejal in se čudil, da more biti starec tako otročji. Kako more misliti, da ga bo j podpiral on, ki bo vesel, Če bo dobil sam kaj, kar [bo zapravil v družbi veselih izgubljencev, i Prvo novembrsko nedeljo je bil jasen dan. s Ponoči je pa pričelo snežiti. Tedaj sta poizkusila Jaka in njegov tovariš prvo skupno tatvino, j Metka in njena tovarišica rta si poiskali novo stanovanje. Jaka ni vedel, kje stanuje njegova bivša ljubica. Tudi se ni brigal več zanjo, zdaj je Imel druge skrbi.
Vlomil je s tovarišem v prvem nadstropju neke hiše in hitel v stanovanje, ki je bilo videti brez domačinov.
^Nikogar ni doma, sreča se mi smeje!» je <lejal Jaka in brskal po predalih omare.
Pa so se zdajci odprla vrata sosedne sobe. Na I pralni je stala ženska- z lučjo, a poleg nje straž-; nik z; napetim samokresom, ki je rekel: ,«Rok© kvišku!*
Oba tata sta dvignila roke. Jaka je žensko šele tedaj spoznal in tudi ona njega. Pred njim je stala Meta.
«Ali je to mogoče? Ti, Jaka?»
Ni ji odgovoril. Brezobzirno se je zarežal in bevsknil: «Pusti me, izdajalkab
Ona ni vedela, da je Jaka vlomilec. Cula je v sosednji sobi ropot. Bila je sama doma. Šla je po stražnika.
Oba tata je stražnik uklenil in ju odgnal s seboj na stražnico.
Ko so korakali čez most, je v Jaki hipoma dozorel divji pogum, ki ga ni imel n'koli prej. Grdo je zaklel in se pognal čez most in skočil v valove.
Voda je pljusknila, stražnik je ustrelil v meglo. Potem je bilo vse tiho.
Jaka je sicer preplaval reko in se zavlekel nekam v zatišje. Bil je pa ves premočen in pošteno se je prehladih Izsledila ga je policija in moral je v ječo, kjer je resno zbolel in umrl.
Ko je Mazelj zvedel o nečakovi smrti, je zamahnil z roko:
«En nepridiprav manj na svetu 1 Kopal je meni jamo, a izkopal jo je sebi. No, b. di mu odpuščeno pri Bogul Zdaj je že pokojnik in kar mirno naj počiva b
IX.
Metkina mati je zbolela. «Pridi, če hočeš, da bom živela še kak dani Saj veš, da nimam nikogar, ki bi mi prav postregeb, je pisala starka bčerk'
Metka je takoj uslišala materino željo in se vrnila za nekaj časa domov.
Starka je bila res zelo slaba. Dekletu je ostalo malo upanja, da mati še kdaj okreva. Lotila se je postrežbe in pridno delala.
Pri Štembalovih so se pa tedaj pripravljali na ženitnino. Sitna mati se je kar zagledala v mlado Marto, ko jo ji je Šimen pokazal kot svojo nevesto.
Ko je Štembalka zagledala Marto, so jo njene srepe oči kar zamrežile s svojim mrkim pogledom.
Marta je starki prijazno pokimala in ji ponudila roko:
«Dober dan, mati! Šimen pravi, da sva za skupaj. Tudi jaz si tako mislim. Ce boste še vi najinih misli, bomo lahko napravili kmalu svato-vanje. Balo bom dobila od doma in nekaj denarja, ker meni Šimen, da bi prikupil nekaj sveta.*
Starka je še vedno molčala in jo gledala. Tedaj pa je objela deklico:
«Zdaj vem, da je prišla prava! Nekaj ima na očeh, kar me spominja na mojo pokojno hčerko Reziko! Ti boš pač dobra z nama! Kaj ne, da boš?»
Deklica je preplašena strmela v starko in jI takoj vse pritrdila.
«Čakaj! Zdaj moramo kaj prigrizniti na to veselje!* je pripomnila Štembalka in odhitela» kuhinjo. Šimen je medtem poklical sosedovega dečka, ki je prinesel pero, vina.
r
Tudi za to prireditev so se fantje in dekleta precej potrudili. Da bi bilo povsod tako, bi bilo več zavednih in izobraženih ljudi na kmetih, kakor jih je. — Daleč naokrog ni bilo letos take suše kakor v karteljevski dolini, ki tako nesrečno leži, da se nas je več mesecev ugibal dež. Da bi vsaj lahko prodali vino. Sodi so polni, a naši žepi prazni! Krme za živino nimamo. Tudi dragih pridelkov ni. Čitamo, da povsod nabirajo za kraje, ki so prizadeti po suši. Da bi tudi nas videl kdo in nam pomagal!
LJUTOMER. Naša podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva bo imela svoj redni občni zbor v nedeljo 20. t. m. po 8. maši v VI. razredu deške osnovne šole. Dnevni ret: poročila funkcionarjev, volitve novega odbora in delegatov, slučajnosti. Sledilo bo času primerno predavanje sreskega kmetijskega referenta g. Znidariča. Pridite v obilnem številu!
ORMOŽ. V nedeljo 20. t. m. bo imela podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v gostilni ge. Marije Horvatove po rani maši svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Podružnica je pod tajništvom g. Jožka Lašiča v minilem letu imela izredne uspehe. Želimo, da bi delo z isto vnemo nadaljevala.
PTUJ. Mestno načelništvo opozarja, da je plovba s čolni, splavi In drugimi plovnimi sredstvi po Dravi in Studenčnici pod železniškimi mostovi od mraka do jutranjega svita najstrože za-branjena. Vojatka straža ima strog nalog, da vsak plovni objekt ustavi in v primeru potrebe rabi strelno orožje.
SODRAŽICA. Dne 13. t. m. ob 8. zjutraj se je v sokolski dvorani otvorila zdravstvena razstava, ki jo je otvoril direktor higienskega zavoda in zdravstveni svetnik g. dr. Ivo Pire. Za razstavo je vladalo veliko zanimanje in je občmstvo vso dvorano napolnilo. Otvoritvi so prisotstvovali tudi zastopniki občine, trga in društev. Šolski upravi-telj, g. Vodopivec, je pozdravil prisotne in poudaril pomen razstave za naš kraj, direktor g. dr. P.rc pa je imel obširen govor o zdravstvu. Predvajal se je tudi film o zdravstvu na deželi. Razstava je odprta od 8. do 12. in od 14. do 18. Zelo je zanimalo naše ženstvo predavanje g. dr. Karla Petriča o zdravstvu žene. Filmi se predvajajo vsako popoldne ob 15. Da bi se pa dosegel ?e večji uspeh' predvajanja teh filmov, se bo izkušalo ustreči tudi onim, ki so preko dneva zaposleni, da bodo zvečer tudi ti prišli na svoj račun s tem, da se bodo filmi predvajali tudi zvečer ob 19. Razstava
se bo zaključila v nedeljo 20. t. m., ob kateri priliki bosta dve predavanji našega okrožnega zdravnika g. dr. Leva Mejača, in sicer ob 8. zjutraj o prvi pomoči s filmom in popoldne ob 15. o jetiki prav tako s filmom. Opozarjamo občinstvo, naj poseti to razstavo. Vstop brezplačen in vsakomur dostopen.
SV, BARBARA V HALOZAH. Leto se nagiba h koncu. Ko gledamo nazaj, ne vidimo ničesar dobrega. Cene kmetijskih pridelkov so v letošnjem letu silno padle. Upajmo, da bo drugo leto bolje. V naše poslance imamo vse zaupanje in smo trdno prepričani, da bodo storili vse, da se ublaži huda kriza — Sokol pripravlja za Štefanovo krasno tridejanko cSvetnika*. Kdir se želi od srca nasmejati, naj pride k predstavi. Videl bo in slišal strašno smolo gospoda Zakotnika. Gotovo bo vsak posetnik te predstave zadovoljen z igro. — Po tukajšnjih vinskih kleteh je še precej letošnjega vina, ki je po kakovosti izvrstno. Zato je priporočljivo, da se prijatelji dobre vinske kapljice zglasijo pri nas, kjer bodo dobro vino kupili poceni. — Volitve so se pri nas izvršile mirno in resno. Udeležba je bila večja, kakor se je pričakovalo. Vsa čast zavednim volilcem. ki so pomagali vložiti kamen v gradbo naše Jugoslavije. Vsi Jugosloveni se moramo držati gesla: V slogi je moč! Če bomo složni, bo ves napor naših sovražnikov zaman.
ŠMARJE PRI JELŠAH. Sokolsko društvo v Šmarju pri Jelšah je praznovalo uedinjenje zelo slovesno. Občinstvo je v velikem številu napolnilo sokolsko dvorano. Po odsviranju državne himne je otvoril starejšina br. dr. Joso Sašel slavnostno sejo z nagovorom o pomenu 1. decembra in prečital poslanico SKJ. Brat Dežela in sestra Rakeževa sta odigrala Smetanovo «Iz domovine*, nato pa je brat prosvetar v kratkih in jedrnatih besedah govoril o sokolstvu. Sledile so j telovadne točke posameznih oddelkov. Akademijo je zaključila živa slika cJugoslavija*. Priznati j moramo, da so se vaditelji mnogo trudili. Plo-1 skanje je bilo zasluženo.
VELIKA PIREŠICA. Sokol je skupno s šolsko mladino dostojno proslavil praznik uedinjenja v poslopju velikopireške šole, ki jo je šolska mla-dež pod vodstvom upravitelja g. Avgusta Cajnka lepo okrasila. Sledile so izbrane deklamacije in rodoljubne pesmi. Sv. mašo je bral župaik g. Kra-maršič, ki je po opravilu imel krasen rodoljuben govor. Po končani službi božji se je vršila slav-nost v galiiki šoli, katere so se udeležili mladina
obeh šol, Sokoli in mnogo drugega občinstva* Zcpet so se vrstili govori, deklamacije in pesmi,; Lepa proslava se je zaključila ob 12. uri.
VUZENICA. V nedeljo 13. t. m. se je vršilo v; tukajšnji šoli predavanje pj radiu o živinoreji. Kakor znano, je predaval odlični kmetijski strokovnjak inž. g. Zidanšek. Predavanje je bilo za prvikrat dobro obiskano. Šolski upravitelj g. Vol-maier bo poročal na bansko upravo, kdaj bi bil najprimernejši čas za bodoča predavanja. Po radijskem predavanju je sledilo predavanje sre& skega kmetijskega referenta iz Prevalj o splošnem kmetijstvu Tudi to predavanje je bilo dobrO obiskano. V Vuzenici se bo v najkrajšem času ustanovila tudi živinorejska zadruga. Kmetovalci so kr. banski upravi hvaležni, ker je pokre-nila tako važno akcijo kmetijskih predavanj po radiu, ki so v veliko korist za našega kmetovalca.
* Kandidature za senat. Na pobudo narodnih poslancev je sklical ljubljanski župan g. dr. Dinko Puc 14. t. m. dopoldne sestanek zaupnikov volilcev za senat. Sestanek se je vršil v ljubljanski mestni posvetovalnici in je bil skoro polnoštevil-110 obiskan. Na njem je bila določena kandidatna lista za volitve v senat. Za kandidate, odnosno njihove namestnike so bili določeni z ogromno večino naslednji gospodje: a) k a 11 d i d a t i: dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik v Ljubljani; dr. Miroslav Ploj, bivši veliki župan v Mariboru; dr. Janko Rajar, veterinarski delegat na Dunaju; dr. Fran Novak, odvetnik v Ljubljani; b) namestniki: dr. Alojzij Goričan, župan v Celju; Jakob Zadravec, industrijec v Središču; Ivan San-cin, bivši kmetijski načelnik v Ljubljani; Ciril Pire, župan v Kranju. Volitve v senat se bodo vršile 3. januarja. Vsaka banovina je volilna okrožje za sebe, volilno pravico pa imajo vsi narodni poslanci, vsi člani banovinskega sveta in vsi župani v dotični banovini. Dravska banovina bo volila štiri senatorje in štiri namestnike. Be-
Alcutm revmatizem skleioov
je posebna infekcija z značilnimi mikroskopsko malimi vozlji. Ko poneha mrzlica, je treba dnevno vzeti obkladke s Pistvjan^kim zdravilnim blatom. Kocke iz blata in gotove komprese prodaja droge-rija Gregorič, Ljubl jana, Prešernova ulica št. 5.
Ko sta šla ženin in nevesta skozi vas, sta srečala Meto, ki jo je Marta prijazno pozdravila in ogovorila.
Dekle se ji je prijazno nasmehnilo in dejalo:
«Marta, pri nas pa ni prijetno! Mati so hudo bolni !>
Nevesti se je Meta zasmilila. Izkušala jo je tolažiti. Ko je šla s Šimnom dalje, je opazil, da ima Meta solzne oči. Zaskelelo ga je pod srcem, pa je kmaiu pozabil.
Na svatovanje je bil povabljen tudi Cimbrov, ki se je Šimnu takoj priljubil, ko je spoznal, da ga je dolžil kakor vsi drugi prav po nedolžnem.
Tone je res prišel s kastorcem na glavi, čvrst, mlad in vesel, kakor bi se šele prebudil v novo življenje. Z njim je pa dospe", tudi stari Mazelj, ki je privedel nevesti lepo darilo — mlado ju-nico.
4T0 sem vama namenil, ker je Tone vajin prijatelj. Kdor je njegov prijatelj, je tudi moj!* je dejal starec in trdo sedel za mizo.
Usoda je hotela, da je Tone tisti dan srečal Meto in priče! z njo govoriti. Ko je šel s starim Mazljem domov, mu je dejal:
«Tale Meta pa ni napačna! Kako se trudi in streže svoji materi.*
Mazelj je pokimal, rekel pa ni nič.
Tcne je odslej često srečal Metko. Vedno je pazil, da je kje naletel nanjo ob nedeljah, ko je imel bolj čas.
Ko je pa enkrat govoril o njej s svojim gospodarjem, se je Mazelj zarežal in ga sunil
«Kaj boš slepomišil? Pojdiva in zasnubiva jo!*
Tonetu je kar sapo zaprlo. Ni si mislil, da bo vse tako hitro šlo.
tS čim jo boni pa živel?* je vprašal.
«Ze sam veš, s čim. Do smrti sem jaz gospodar, a prepišem ti že zdaj posestvo.*
Tone je bil ves srečen. Prepričan je bil, da bo Metka, ki je dobrega srca, ker ljubi mater, ljubila tudi svojega moža. Upal je, da bo pozabila, da je bil nekdaj divjak, ki se je potepal po hostah, osumljen umora.
Pa sta jo res z Mazljem zasnubila.
Odvrnila je:
«Nekdaj sem upala in ljubila. Bila sem varana. Zdaj sem dozorela ženska. Sama lahko živim. Ti si mi sicer všeč, saj sem že mnogo čula o tebi. Najhuje mi je bilo, ko sem slišala, da si bil po nedolžnem preganjan. Že zato si vreden resnične ljubezni. Upam, da bi te ljubila. Toda premisli si, preden se odločiš zame!*
«Midva sva že premislila! Vzameta se, pa amen!* je zarohnel Mazelj, ki se je zbal, da se bo poroka razdrla.
Tone je pa nevesto prijel za roko in jo ljubeče stisnil:
«Veruj, da bova srečna. Mnogo sem izkusil. Poznam bolest in trpljenje pa tudi ljubezen.*
Tako se je zgodilo, da je Marta kupila prvega dečka Marka baš tedaj, ko sta Metka in Cimbrov Tone stopila pred oltar.
Konec.
S o t e š ča n:
Križ na robu gozda
Povest iz minilega stoletja.
In vendar, vztrajati mora do konca, izvedel bo Lesjakovo mnenje. Zdaj je priložnost, kakor si jo je želel. Nič ga ne sme oplašiti.
«Bog daj!* je nagovoril Leojaka. «Ali ste kar sami ostali?*
«Nič za to*, inu je odvrnil hladno, ne da bi ga pogledal. «Rajši sem sam kakor pa v slabi družbi.. .*
«Prav imate.* Vinko je vedel, kam je starec nameril. Oslal pa je hladen; nalašč mu ni hotel pokazati, da so ga zadele njegove besede.
Lesjak bi se ga bil rad takoj odkrižal. «Kam pa si namenjen ?> ga je vprašal, kakor bi ga ne bil še nikoli videl.
«Zdaj sem tukaj*, se je pošalil in sedel blizu njega.
Starec je nejevoljno vzdhinil. Tako je pokazal, da mu ni ustregel. Pričel se je obirati in ni vedel, kako bi ga odpravil.
«Minke ni do: »i*, je zagodrnjal po kratkem molčanju.
«Zbala se me je*, je odvrnil. Vedel je, da se je nalašč odstranila.
«Po opravkih je odšla*, je ponovil glasno in trdo.
Vinko se je opogumi': «Oče, Minka se mi ne-] kam izogiba. Ne vem, kaj sem se ji zameril...*,
Želno sodišče v Ljubljani je že sestavilo imenik .volilnih upravičencev za senat.
*	Intervencija naših poslanccv zaradi žitnega režima. Narodni poslanci Ivan Mohorič, Anton Krejči, Anton Kline in Albin Koman so posetili načelnika v ministrstvu za trgovino in industrijo g. Piljo in posredovali pri njem zaradi žitnega režima. Protestirali so posebno proti temu, da se zakon o žitnem režimu v prestrogih merah izvaja zlasti glede kmetskih mlinov. Ti mlini meljejo žito po večini za lastno uporabo. Zaradi tega bo treba določila zakona in pravilnika o žitnem režimu za te mline prav posebe ublažiti.
*	Pregled tisečdinarskih bankovcev. Ker so se v zadnjem času pojavili v prometu ponarejeni bankovci po lOCO Din, je finančno ministrstvo v sporazumu z Narodno banko izdalo objavo, iz katere povzemamo: Narodna banka bo od 21. t. m. dalje pričela pregledovati bankovce po 10C0 Din. Na vsak pregledan bankovec bo natisnjena *ro-zeta, s katero se bo bankovec potrdil. Pregled tisočdinarskih bankovcev mora Narodna banka izvršiti od 21. t. m. do konca februarja leta 1932. Tisočdinarski bankovci, ki jih Narodna banka v tem času ne bo pregledala, bedo s 1. marcem leta 1932. prenehali veljati kot obvezno zakonito pla-1 čilno sredstvo v zasebnem prometu. V skladu s tem sklepom finančnega ministra bo Narodna1 banka postopala takole: Od 21. t. m. do konca fe-! bruarja leta 1932. bo pregledovala tisočdinarske. bankovce, ki so bili izdani 30. novembra leta' 1920. Centrala in podružnice Narodne banke bodo zamenjavale stare bankovce z novimi, ki bodo imeli že natisnjene rozete. Rozete na bankovcih bodo krožne oblike. Tiskale se bodo na pravem licu bankovcev, in sicer v sredi. Premer krožne rozete bo znašal 7-5 cm. ^ sredi rozete bo Kara- j gjorgjeva glava z lovorjevim vencem in okrog njega napis: «Narodna banka itraljevnie Jugo-' slavijo. Rozeta bo imela pet barv. Earve se bodo prelivale druga v drugo. Od 1. marca leta 1G32. | dalje bankovci po 1000 Din brez rozete ne bodo j več veljali kot plačilno sredstvo v zasebnem pro-| metu, pač pa jih bo banka še nadalje zamenjavala z novimi bankovci.
*	Božične počitnice na šolah. Ministrstvo prosvete je odločilo, da bodo trajale letošnje božične počitnice na vseh osnovnih, meščanskih, srednjih in učiteljskih šolah od 24. t. m. do vštetega 10. januarja. Pouk se začne zopet v ponedeljek 11. januarja.
*	Lep čin naših v tujini. V Holandiji živi več naših rojakov, ki delajo v tamošnjih rudnikih. Dasi so tudi oni sami prizadeti po krizi, vendar niso pozabili onih v domovini, ki jim gre še slabše. Jugoslovenska jednota, v kateri so organizirani naši rojaki v Holandiji, je poslala trboveljskemu županu g. Vodušku znesek 1000 Din, ki naj se razdeli med najbednejše rudarske otroke. G. župan je izročil ta znesek pomožnemu odboru ki bo tudi letos oblekel in obul nekaj najpotrebnejših otrok. Pismo zaključujejo naši «Holandci* s srčnim pozdravom na rojake in domovino z besedami: «Bog živi domovino in vladarja!*
*	Kmetijski koledar za leto 1932. v žepni obliki je pravkar izšel. Poleg običajnega koledarskega dela ima dolgo vrsto poučnih kmetijsko-gospodarskih razprav, med temi: Inž T.: «Ena ali več poti» (načelne smernice našega gospodarskega dela); Inž. Šivic: «Pogozdite poseke in praznine v gozdu pravočasno!*; Inž. Zidaušek: «Zbolj-šujmo kokošjerejo*; Inž. T.: «Kaiera oblika mlekarstva ima bodočnost*; Grm: «Otrok in njegov govor*; Inž. Šivic: cPovračilo škode, napravljene po divjačini, predvsem po zajcih in divjih svinjah*; Inž. T.: «Nov carinski sporazum z Avstrijo*; Inž. T.: «Samo pravilna uporaba umetnega gnoja je donosna*. Nadalje vsebuje koledar seznam sejmov, pristojbine, zapisnik prejemkov in izdatkov, delavski zapisnik. Koledar je vezan v platno in okusno opremljen. Stane 10 Din, po pošti 11 Din. Razprodajalci imajo primeren popust. Naroča se pri Kmetijski tiskovni zadrugi v Ljubljani. Kolodvorska ulica št. 7.	!
*	Nazadovanje izseljevanja. Po podatkih izseljenskega komisarijata v Zagrebu se je v 3. letošnjem četrtletju izselilo iz naše države v prek-morske države 1262 ljudi (lani v 3. četrtletju 3210) in v evropske države 1859 ljudi (lani 5556). Vsega se je torej izselilo 3121 ljudi nasproti 86C6 v istem četrtletju minilega leta. Vrnilo pa se je v domovino v letošnjem 3. četrtletju 2147 ljudi nasproti 2100 v lanskem tretjem četrtletju. |
*	Tovarna elektrod na Dobravi. Tovarna Kranjske industrijske družbe na Blejski Dobravi, | kjer se izdelujejo elektrode in apode za električne peči,, obratuje že dolgo v zelo skrčenem obsegu, ker so one industrije, ki potrebujejo njene izdelke, zaradi obče gospodarske krize omejile ali celo ustavile obratovanje. Bati s>? je bilo, da bo treba zaradi tega tudi obrat na Dobravi docela ustaviti. Da pa se to vsaj zaenkrat prepreči, je Kranjska industrijska družba sprejela
ponudbo za izvršitev večjega naročila elektrod za izvoz v Rusijo, čeprav je cena za to naročilo izredno slaba.
*	Požarna nesreča revnega vinogradnika. Jožefa Markoviča, posestnika v Vrhku pri Karme-Iju, je zadela pred dnevi huda nesreča. Nedavno ponoči ob 10. uri se je prebudil gospodar in z grozo opazil, da sta njegova hiša in gospodarsko poslopje v ognju. Domači so se komaj rešili iz goreče hiše. Markovičevim so zgoreli vsa notranja oprava, obleka, živež, krma in mizarsko orodje. Da je bila nesreča še večja, so postali žrtve plamenov tudi sodi v kleti in so iztekli vino, ja-bolčnik in celo kis. Škoda znaša nad 40.000 Din. Družina se nahaja v skrajni bedi brez stiehe, obleke in hrane s štirimi malimi otroki. Prosimo usmiljena srca, da jim po svojih močeh pomagajo iz hude stiske. Vse bo Markovičevim prav prišlo: stara obleka, živež in drugo. Darujte!
*	Tekoči karbid je brizgnil vanj. V ruški tovarni karbida bi bil kmalu zgorel 431etni delavec Jurij Haložan iz Smolnika. Pri razkladanju tekočega karbida se je voziček po nesreči prevrnil in tekoči karbid je brizgnil v delavca, na katerem se je vžgala obleka. Z naporom so de-
PRI BOLEČINAH,
povzročenih zbog prehlajenja, posebno pri boleei-nah v hrbtu in pri trganju, je blagodejno drgneiije s starim domačim sredstvom in kozmetikom, Feller-jevim Elsa-fluidom. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklcnica 9 Din povsod. Po pošti pošilja 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specialni steklenici za 62 Din brez nadaljnjih stroškov lekarnar Evgen V. Feller, Stnbica Don j a, Elsa-trg 360, savska banovina.
Kako postanem dober godbenik.
To brezplačno knjižico pošlie tovarna glasbil MEINEL & HER(tLI) v Mariboru št. 104-B vsakemu prijatelju glasbe, bodisi začetniku ali iz-vcžbaneimi godbeniku. Zahtevajte knjižico takoj z navadno dopisnico!
«Veš, že veš*, mu je zasolil. «Kaj bi ne vedel!*
«Res ne vem*, je vztrajno trdil, «1, pa jo vprašaj. Ali ti je toliko za besedo?* «Pravi, da mora slušati očeta .. .* «Mar bo tebe?* Lesjak je zardel od jeze. Fant ga je nekaj časa še gladil in božal, naposled pa se je naveličal in nehal izbirati besede. Obupal je, da bi ga mogel še pogovoriti.
Starec je bil čedalje bolj osoren. Malo je manjkalo, da ga ni sirovo odslovil. «Ali boš letos kar doma?* se je srečno premagal.
«Oče mi vedno branijo, naj ne hodim po svetu*, mu je odvrnil. «Ne vem, kako bom napravil.* <Zaradi mene kakor hočeš*, je zamahnil z roko, Češ, da ga ne zanima.
«Doma mi je dolg čas, odkar me vse prezira...* Mladenič je otožno povesil glavo. Tako živo je občutil, kar je bil izrekel.
«Fant!* Starca je zopet zgrabila jeza. «Povem ti enkrat za vselej: Minko si izbij iz glave. Zaradi nje ni treba več hoditi mimo naše hiše .. .*
V Vinku je kar vzkipelo. Vprašal pa je še precej mirno: «Komu pa ste jo obesili na vrat? Glejte, da se ne boste kesali.. .*
«Mar zaradi tebe? Nič nimaš, pa izbiraš nevesto ... Komaj si prilezel iz plenic, pa laziš za dekleti... .*
«Nič nimaš*, to je Vinku najbolj udarilo. Seveda se ni mogel meriti s petičnim Lesjakom, čeprav je imel v hranilnici naložene lepe piihran-
ke. Koliko je že pomagal očetu, pa mu očita be-raštvo! Tako more govoriti le prevzetnih.
«Nič nimaš!* je Lesjak prezirljivo ponovil. Še bolj ga je hotel osramotiti.
«Očka!* Vinko mu je kljuboval ter se ni dal ponižati. Rekel je uporno: «Ne mislite, da je bogastvo edina sreča .. .*
«Ti ms ne boš uči1!* je togotno zarezal. «Vi me pa tudi ne boste zaničevali*, mu je preudarno vrnil.
«Čemu pa hodiš za Minko? Še kaj hujšega boš doživel. Zapomni si, kdaj sem ti povedal.. .* «Tepli me menda ne bone.. .* se je začel norčevati. «Rad bi poznal tistega, ki me bo udaril .. .*
Starec mu je zapretil: «Ako ne odnehaš, jo boš izkupil. Nekdo te zalezuje .. .*
«Pa ne on, ki je pobegnil.., Dal si je slabo izpričevalo ... Zakaj se ni pokazal?*
«Kadar bo treba, te bo že počakal. To boš še doživel.. .*
«Ako bom napaden, se bom tudi branil. Ne bo se pohvalil, kadar se me dotakne.. .*
Starca je dražilo, ker mu Vinko ni odnehal. Nikjer mu ni mogel do živega. Naposled se je raz-togotil. «Pojdi!* mu je obrnil hrbet. «Tukaj si opravil.*
«Grem.* Fant se ni hotel več vsiljevati. «Pa Minko pozdravite*, mu je rekel pred odhodom. <Ne želim ji hudega po vaši krivdi.. .*
«Kar pojdi*, je mrmral po.tihem. «Kdo se bo oziral na tvoje besede!*
Lesjak je odšel v hišo in gledal skozi okno. Ni mu ugajalo, ker se fant ni oziral nazaj proti njemu. Tako ni pokazal tiste bridkosti, katero mu je mož prav za prav privoščil. Kesal se je, zakaj ga ni še bolj robato odslovil.
Vinko se je ustavil šele na stezi nad Celino. Odtam se je videlo h križu ob gozdu. Tamkaj se je zbiialo ljudstvo: pobožne mamice s svojimi otroki. Dekleta so spletala vence in prepevala stare pesmi z genljivimi napevi. Skoro vse so se nanašale na križ in na bridko martro. Pesem, ki so jo pele vsako nedeljo, se je glasila: «Jezus je krvavi pot poti v, ko b ne biv hoto, pa b ga ne biv. S križa je tekla rešrtja kri za odrešenje vseh ljudi. Angeli jo pobirajo, v zlate jo kelhe nalivajo in jo Bogu darujejo.*
Prav tako priljubljena je bila pesmica: «Cev svet se je treso, k je Jezus križ reso, krvav pot potiv. Tri rožce izbrane za verne kristjane, en krancelj zelen, Mariji spleten.*
(Dalje prihodnjič.)
9li si že član Vodnikove družbe?
Prvovrstne moške galoše za dež, srug in blato. Jamčimo za vsaki par.
PO NAJNIŽJIH CENAH ! KLALITETNO BLAGO!
Ženske snežke, črne in rjave, z visoko in nizko peto. Prodajamo jih z jamstvom za vsaki par.
Ženski polvisoki gumasti čevlji s toplo podlogo. Noge so videti v njih jako elegantno.
Za otroke. Za zimo in slabo vreme. Varujejo noge mokrote tudi ob najslabšem vremenu.
MODERNO, ELEGANTNO, Irt TRAJNO!
lavci rešili svojega tovariša gotove smrti. Poklicali so takoj reševalni avto, ki je delavca, močno opečenega, prepeljal v mariborsko bolnišnico.
v, Križevniški ulici. S seboj je iriiel okoli 100 Din denarja/Njegova družina je v velikih skrbeh, saj je- upravičen sum, da se je možu zgodila nesreča
* Sin edinoc"ustreljen v glavo. Pri Sv. Križu ali pa da je celo postal žrtev zločina, kar tudi ni
nad Jesenicami se je pripetila huda nesreča, katere žrtev je postal lGIetni Jurij Femz. edini sin
izključeno. Sedej je bil znan kot vesten mož v svoji službi, kot skrben oče in kot trezen mož.
bivšega uradnika Kranjske industrijske družbe, j Ko je odšel od doma, je bil oblečen v črno in je
Fant je šel v šolo in tiščal pred seboj sanke, na katere je od časa do časa pokleknil. Na parobku v gozdu blizu Detelovega mostu je bil pa na preži Žagar Ivan Drnič, zaposlen pri Kranjrki industrijski družbi, ki je čakal na zajce Jn lisice. V usodni zmoti je streljal na Femza in ga zadel v glavo. Nesrečni fant se je okrvavljen zgrudil na tla. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico.
imel rjav klobuk. Kdor bi kaj vedel o njem,' se naproša, naj to sporoči svojcem ali pa policiji v Ljubljani. Kdor bi ga pa našel, dobi nagrado.
* Smrt gluhe ženice pod vlakom. Med postajama v Velikih Laščah in Ortneku se je zgodila na progi huda. nesreča. Te dni dopoldne se je vračala proti domu v Prelesje pri Ortneku iz Ve- j likih Lašč 701etna preužitkarica Marija Adamiče-
Nesreča v premogovniku. Te dni sta šla v va. Ko je šla čez progo, je baš prihajal vlak, kate-rov premogovnika v Lešah pri Prevaljah rudarja rega pa Adamičeva ni čula, ker je bila popol-Miha Jelene in njegov tovariš na dnevni kop. Ko- noma gluha. Lokomotiva je zagrabila nesrečno ; pala sta premog in urejevala rov. Nen-.dno pa se ženo, ji razbila glavo in jo še 50 metrov vlekla s je sesul strop in na rudarja je padlo več tramov in seboj, kjer je stara ženica obležala mrtva v mlaki cel kup zemlje in premoga. Jelenč^v tovariš se je krvi.
s težavo rešil in takoj javil nesrečo na pristojnem I * Ustreljen tihotapcc. Nedavno je ustrelila pa-mestu. V rov so odposlali reševalno ek«pedicijo, i trulja obmejne čete iz Gradišča pri Selnici ob ki je našla Jelenca nezavestnega pod ruševinami. Muri v bližini Treh ribnikov tihotapca, ki je ob-Močan tram mu je ležal čez ramo, drugo tramovje ležal na mestu mrtev.
pa ga je stisnilo pri nogah. Z reševalnim avtom so ponesrečenca nemudno odpeljali v bolnico v Črni, kjer so zdravniki ugotovili notranje poškodbe. ki pa niso smrtnonevarne.
* Bedasta izmišljotina o roparskem napadu na neko žensko. Po Ljubljani in po Gorenjskem so začele krožiti vesti, da sta pred dnevi napadla dva orožnika v bližini Lukovice pri Domžalah neko žensko, jo umorila in oropala. Ljudje so pripovedovali celo podrobnosti. Orožnika sta baje
* Prijet slepar. Celjska policija je prijela 41-letnega krojaškega pomočnika Rudolfa Skuka iz Boštanja pri Sevnici, pristojnega pa v Italijo. Možak je hodil okrog raznih strank v Celju in okolici in ponujal šivalne stroje, kolesa in gramofone v imenu ljubljanske firme «Tehne» po smešno nizkih cenah, in še to na dvoletno odplačilo. Prvi obrok 100 Din bi bil plačljiv šele čez pol leta. Vzel pa je od vsake stranke po 20 Din naplačila. Obenem je zavaroval v imenu neke
vedela, da nosi ženska pri sebi precej denarja, in ljubljanske zavarovalne zadruge večje število sta se je lotila. Nista pa vedela, kakor se govori,' oseb za primer starosti. Skuk je sleparstvo odda je korakal precej daleč za žensko njen sin, ki krito priznal z izgovorom, da je delal v sili, ker je opazoval početje orožnikov. Tega da sta pozneje orožnika aretirala, uklenila in ga označila za

morilca. Vsa ta zadeva je čisto izmišljena in ni na vseh teh govoricah niti za las resnice. Kdor bo te laži še dalje širil, bo imel opravka z ob-lastvom. Opozarjamo torej ljudi, naj ne govore teh neumnosti, ki si jih je nekdo izmislil nalašč, da bi škodoval ugledu naših vrlih orožnikov.
*	Nočni požar pri Celju. Nedavno ponoči je bilo obveščeno celjsko gasilno in reševalno društvo, da gori v gmarjeti pri Celju. Gasilci so se odpeljali z avtomobilom in motorno brizgalno v fcmarjeto, kjer so ogromni plameni uničevali gospodarsko poslopje posestnika Zagožena. Združeni gasilci iz Celja in Gaberja so napeljali cevi v bližnjo Hudinjo, iz katere so črpali potrebno vodo. Ogenj je bil kmalu omejen in pogašen. Zgorela je streha z vsem senom in slamo, dočim je gasilcem uspelo ohraniti spodnji del gospodarskega poslopja.
*	Zagonetna usoda družinskega očeta. Družina Jakoba Sedeja, šolskega sluge na II mestni deški osnovni šoli na Cojzovi cesti v Ljubljani, že več dni pogreša reditelja. Neki večer je odšel Sedej od doma, češ, da pojde v gostilno cPod skalco»
1 ni imel nobenih sredstev za preživljanje. Izročili so ga sodišču.
* Nenavaden uboj v silobranu. Zvečer 7. t. m. okoli 18. ure se je vračal hlapec Franc Horvat, 25 let star, iz Trnovske vasi v družbi kovača Franca Toša domov v Ločič. Med potjo ga je pri hiši posestnika Potrča v Ločiču nenadno ustavil neki moški, ki mu je posvetil z električno svetilko v obraz in zavpil nad njim: «Beži hudičb Pri tem pa je napadalec že tudi oddal proti njemu strel iz revolverja, ki ga pa k sreči ni zadel. Ker je Horvat med potjo malo zaostal, se je med tem časom, ko se je to zgodilo, njegov spremljevalec Franc Toš oddaljil. Ta je sicer slišal strel, pa se ni zanj zmenil. Horvat je ob svitu luči spoznal napadalca v osebi 221etnega Franca Pihlerja, po-sestnikovega sina iz Ločič. Da se napadalca ubrani, je odtrgal iz bližnjega plota lato in udaril z njo Pihlerja. Ko sta se tako ruvala, je dobil tudi Horvat po glavi udarec z žago, ki jo je imel Pih-ler pri sebi. Horvat je s planko še večkrat udaril po Pihlerju in mu zbil revolver iz rok. Tedaj pa se je Pihler zgrudil na tla in obležal nepremično. Šele pozneje, ko se je vrnil, je ugotovil, da je Pihler mrtev. Franc Horvat se je sam podal na
orožniško postajo pri Sv. Urbanu in javil dogo*1 dek. Bil je aretiran.
*	Sirov uboj v ptujski okolici. Na praznik dne 8. t. m. se je nahajala v Zuranovi gostilni v Stojn-cili večja družba fantov, med nji ni tudi posest-nikovi sinovi Anton Petrovič in Ivan Tomažič iz Male vasi in Franc Petrovič in Martin Solina iz Stojncev V gostilno so prišli tudi Anton Tomažič in Ivan in Terezija Ambrož iz Muretincev. Vsi fantje so še mladeniči v starosti od 20 do 2> let. Ko so-Anton Tomažič in oba Ambroževa nekako okoli 21. zapustili gostilno popolnoma trezni, so se napotili za njimi Anton in Franc Petrovič, Solina in Ivan Tomažič, oboroženi z ročicami, pod-pirači od vozov in koli. Ko so bili že na banovinski cesti, ki vodi od Stojncev v Muretince, so sirovi pretepači nenadno in brez vsakega povoda napadli trojico iz Muretincev. Udarci s koli in ročicami so padali vsepovprek in sta se naenkrat nevarno nanjena zgrudila na tla Anton Tomažič in Ivan Ambrož, dočim je Terezija Ambroževa utekla. Fantje so se po napadu razbežali v temno noč. Ambroževa je na kraj sirovega napada priklicala ljudi, ki so ranjenca spravili na dom v Muretince. K ranjencema so takoj poklicali okrožnega zdravnika g. dr. Novoselskega od Sv. Marjete, ki je ugotovil pri Antonu Tomažiču kakor tudi pri Ivanu Ambrožu hude poškodbe. Torražio je imel razbito glavo in je proti jutru umrl. Orožništvo je aretiralo več sirovih pretepačev.
*	Z nožem v trebuh. France Bezjak, sin vini-čarja iz Gradišča, je pri svojem očetu kuhal za svojega gospodarja žganjico. Okoli polnoči je prišlo pred očetovo hišo več pijanih fantov, ki so se med seboj nekaj sprli in napadli Jakoba Voglar-ja, posestnika v Gradišču. Med prepirom je stopil iz liiše Bezjak. Voglar ga je v prepričanju, da je on tudi eden izmed napadalcev, sunil z nožem v trebuh. Bezjaka so pripeljali hudo poškodovanega v bolnico v Ptuj.
*	Nevarna telesna poškodba. V ptujsko bolnico so sprejeli 22 let starega Alojzija Topolnika, po-sestnikovega sina iz Blaguš, ki je izpovedal, da je bil pri belem dnevu napaden brez vsakega vzroka v bližini svoje hiše od Franca Kovčiča, posestnikovega sina, Jurija Verzela, želarskega sina, in Franca Vrbnjaka, viničarja, ki so vsi doma v Sovjaku. Napadalci o nesrečnika pretepli s plankami po vse n telesu. Najhujše poškodbe ima Topolnik na glavi, kjer ima notranjo kost zdrobljeno.
*	Zasledovan cigan. Varnostna oblastva zasledujejo cigana Franceta Gartnerja, ki je te dni vlomil skupno z že aretiranim ciganom Antonom Huberjem v shrambo posestnikovega sina Franca Jermana v Senožetih. Cigana sta tedaj odnesla razno obleko, perilo, nekaj parov čevljev, srebrno uro in odpeljala tudi kolo. Skupne škode sta prizadejala nekaj nad SOČO dinarjev. Iste noči sta se cigana splazila tudi v gostilno gosp. Petra Jemca v Senožetih, kjer sta se oskrbela s 5 kg svinjskega mesa in hlebom kruha. Cigana sta se
po vlomih še potepala v okolici Senožet in so i Huberja prijeli, Gartner pa je izginil.
*	Na občutljivi koži se pojavijo lišaji in drugi nedostatki, 6e se uporablja škodljivo milo. Zato se priporoča uporaba samo takih mil, ki so medicinsko brezhibna, kakršna so n. pr.: Fellerjeva EIsa-mila lepote in' zdravja, in sicer: lilijino mlečno, lilijino kreme, boraksovo, glicerinovo, katranovo, rumenjakovo in milo za britje. Po pošti 5 kosov za 52 Din brez nadaljnjih stroškov. Razpošilja jih lekarnar Evgen V. Feller, Stubica Donja, Elsa-trg 360; savska banovina.
*	Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna «Franc Jožefova* grenčiea do urejenega želodca in črevesja. Glavni zastopniki modernega zdravilstva za ženske so preizkusili, da učinkuje «Franc Jožefova* voda v največ primerih hitro, zanesljivo in brez bolečin. «Fran Jožefova* gren-fica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
IZ POPOTNIKOVE TORBE
POLJANSKO PISMO.
Gorenja vas, decembra.
V sredo 9 t. m. so potegnili iz Sore utopljenega božjastnika, nekaj žez 20 let starega Edvarda Bizjaka iz Slednje vasi. Revež je bil od mladosti božjasten. Napadalo ga je včasih pogosteje včasih redkeje. Najbrže je fant na kakem nevarnem kraju opazoval vodo, pa ga je napadlo, da je
priliki smo s* spomnili nanj, oziroma njegove zadnje poti skozi Poljansko dolino. Bilo je to med svetovno vojno. Pokojni poljanski župnik, g. Ramovš, ki je bil njegov dober znanec in prijatelj, je poklical nekega dne k sebi starega Anžonovca, Načeta Cadeža, in mu dejal: «Po nadškofa boš šel v Cerkno.* Tedaj je namreč bival g. dr. Sedej v Cerknem. Anžonovec je naslednjega dne za-pregel svoja konjiča in se odpeljal proti Cerkne-mu. Po odpočitku se je vrnil z visokim cerkvenim dostojanstvenikom. Med potjo sta se prijazno ra& govarjala Ko mu je Anžonovec povedal, odkod in kdo je, mu je g. nadškof takoj rekel, da ?e dobro
padel vanjo. Pogrešali so ga že od ponedeljka 7. t. m. in ga iskali dva dni, dokler ga niso našli spominja hiše," v kateri je bil večkrat kot dijak, za jezom pod vasjo. Dobra hiša Bizjakova dobiva ko je hodil skozi dolino. Ko sta dospela na vrh,
udarec za udarcem. Gospodarja očeta je izgubila med svetovno vojno. Izginil je na soški fronti brez sledu.
Prejšnja «Domovina* je prinesla sliko pokojnega goriškega nadškofa g. dr. Sedeja. Pri tej
»Domovina" svojim čitatelfem za Božič.
Slovenska hiša brez knjig je zlasti pozimi kakor družina brez dobre matere. Kakor ljubi svoj dom, svojo zemljo, svoj kr«j, tako ljubi naš človek knjigo; brez nje bi bil dom pust in hladen. Te v našem človeku ukoreninjene ljubezni do knjig se je «Domovina» vedno zavedala, zato je ob vsaki primerni priliki poskrbela, da so dobili njeni cenjeni naročniki in čitatelji knjige poceni. Tudi za letošnjo sezijo daril hoče nuditi svojim prijateljem cenen nakup knjig, ki bo gotovo vsakomur, zlasti onim, ki so prizadeti od posledic gospodarske krize — in teh je, žal, le premnogo —, še bolj dobrodošel ko kdaj prej.
Na razpolago dajemo vsakomur našo knjižnico, da si iz nje nakupi knjig velezanimive in napete vsebine po globoko znižanih cenah, ki so znatno pod režijskimi cenami.
Znižane cene veljalo
od dne 16. decembra 1931. do dne 15. januarja 1932.,
?e se knjige naroče po spodnji naročilnici, ki jo je izrezati iz «Domovine*.
S tem nudimo vsakomur priliko, da si nal avi knjige in osnuje ali pa izpopolni svojo knjižnico. V naročilnici je navesti številke knjig, ki jih kdo naroči, in pa točen naslov. Naročilnico je poslati upravi «Domovine* v Ljubljani, ki bo vsakomur poslala poštno položnico; po prejemu zneska pa dobi knjige takoj.
Na razpolago so sledeče knjige: 1. Sheff: Hči papeža, prej 30, sedaj 20 Din. 2- Heller: Blagajna velikega vojvode, piej 15,
sedaj 8 Din. 8. Farrere: Gusarji, prej 20, sedaj 8 Din.
4.	Fereal: Veliki inkvizitor, prej 20, »edaj 8 Din.
5.	Hire: Lucifer, prej 30, sedaj 10 Din.
6.	Leblanc: Tigrovi zobje, prej 30, sedaj 10 Din.
7.	Veridicus: Pater Kajetan, prej 30, sedaj 10 Din.
8.	Dumas: Zvestoba do groba, prej 45, sndaj 10 Din.
9.	Curwood: Onkraj pragozda, prej 20, sedaj 8 Din.
10 Rouge: Misterija, prej 30, sedaj 10 Din.
11.	Hubicki: Roman zadnjega cesarja Habs-buržana, prej 40, sedaj 10 Din.
12.	London: Roman treh src, prej 40, sedaj 10 Din.
13.	Brujere: Hektorjev meč, prej 18, sedaj 8 Din.
14.	Zevacco: Papežinja Favsta, prej 45, sedaj 15 Din.
15.	Cunvood: Lov na ženo, prej 30, sedaj 10 Din.
16.	Seliger-Brat: Ugrabljeni milijoni, prej 35, sedaj 15 Din.
17.	Oppenhcim: Milijonar brez denarja, prej 20, sedaj 8 Din.
18.	Staroslav: Gostilne v stari Ljubljani, prej 15, sedaj 6 Din.
19.	Melik: Do Bitolja in Ohrida, prej 16. sedaj 6 Din.
20.	Grcv: Železna cesta, prej 35, sedaj 15 Din.
21.	\Veimann: Rdeča kokarda, prej 35, sedaj 15 Din.
22.	Sinclair: Zlati panter, prej 25, sedaj 10 Din.
23.	Zevacco: V krempljih inkvizicije, prej 60, sedaj ^0 Din.
24.	Priollct: Seržant Diavolo, prej 40, s°daj ?0 Din.
25.	Hough: Možje, prej 40, sedaj 30 Din.
26.	Kejnhoe: Gusar v oblakih, prej 28, sedaj 20 Din.
27.	Bernede: Belfegor, prej 24, sedaj 18 Din.
28.	Riohtcr: Rdeča megla, prej 20, sedaj 8 Din.
kjer je bila meja med Goriško in Kranjsko, je mož z mladeniškim zanosom zapel: «Ja~ pa pojdem na Gorenjsko!* V Poljanah je ostal pri svojem prijatelju g. Ramovšu čez noč, drugega dne pa se je odpeljal proti Stični na Dolenjskem, kamor je bilo za časa vojne prestavljeno goriško semenišče. Menda je bilo to zadnjikrat, ko je g. nadškof videl in občudoval Poljansko dolino.
Božični prazniki se bližajo. Letos ne bo takega vesela, kakor je navadno ob teh praznikih. Tudi v dolini nas tarejo mnoge gospodarske ^krbi. Živina nima kupca. Svinje, ki so se nekiaj tako lahko prodale, je dandanes hudo spraviti v denar. Niti po nizki ceni jih ne marajo. Zage, ki so bile v prejšnjih letih v pogonu noč in dan, da.ies po večini stoje. Kolikj ljudi je imelo zaslužka baš pozimi pri spravljanju lesa! Še nekaj nam grozi za Božič. Precej naših ljudi je bilo uslužbenih na Jesenicah Kakor beremo, bodo za božič odpuščeni in se bodo obupani vrnili na svoje rojstne domove.
Vezava za vsako kn igo stan e 10 Din, poštnina pa 2 Din.
NAROClIJ^rC*
Podpisani .naročam sledeče knjige:
Knjige naj bodo broširane — vezane. (Neželeno prečrtajte.) Naznanite mi poštnino in pošljite položnico, da pošljem takoj naročnino s poštnino vred.
naročnikovo (Čitno):
PISMO IZ TREBNJEGA.
Trebnje, decembra.
Zopet se je nabralo nekaj novic. Sneg je pobelil ravni in vrhe tu okrog, vendar le za nekaj
centimetrov. Tudi mraz je že prav občuten. V nedeljo smo imeli kar 13° C in je mladež že prvifi poizkusila drsati se na ribniku.
Skoro bi pozabil omeniti, da je bil naš župan nedavno imenovan za banskega svetnika za novo-me;ki srez. G. Josipu Zupančiču naše čestitkel Poznamo ga vsi kot moža in smo prepričani, da bo zastopal v banskem svetu vse težnje sreza in naše občine.
V nedeljo 13. t. m. se je vršilo v okviru pouka kmetijske nadaljevalne šole prvo kmetijsko radijsko predavanje od pol 9. do 9. ure v IV. razredu tukajšnje kmetijske osnovne šole. Obisk je dosegel 30 fantov in kmetovalcev. Naslednja predavanja se bodo vrši'a vsako nedeljo od 8. do pol 9. ure. Toplo priporočamo vsem kmetovalcem, da se koristnih predavanj udeleže!
Istega dne se je vršila popoldne na Marofu slavnostna sokolska telovadna akademija, ki je prav lepo uspela. Vsi nastopajoči s > pokazali mnogo lepega. Razveselilo nas je veliko število telovadečih — 70, kar je za Trebnje zelo mnogo. S to slovesnostjo je Soko! vstopil v Tyrševo leto in obenem proslavil rojstni dan Nj. Vel. kralja kar na^dostojneje. Obisk je bil zelo velik.
Za zaključek tega leta pa pripravlja prosvetni odsek Sokola zabaven Silvestrov večer s pestrim programom.
Iz osnovne šole v Nemški vasi je bila premeščena na tukajšnjo osnovio šolo učiteljica ga. Vida Dereanijeva, ki je že nastop.la svoje novo mesto. Želimo ji mnogo uspehov! —ar.
PREKMURSKI GLASNIK
! OLisk evangeličanskega škofa. Minilo sredo zvečer se je pripeljal v Mursko Soboto jugoslo-venski evangeličanski škof, g. dr. Filip Popp. Evangelitani so ga sprejeli slovesno. Pod njegovim predsedstvom se je vršil v četrtek in petek i cerkveni zbor evangeličanov.
TUDI VI BOSTE
veselo PRSsEnEčem in zado
IV.	"-v.


darilo
'Z
S »
)	v v
^pa©^« V.-'«:

4
SITO
Zakonske pravice.
Klafeta: «Zakaj pa si tako potolčen in obvezan ?>
Ščurek: <Veš, ženki sem hotel povedati svoje mnenje..
PROSLAVA DESETLETNICE ZVEZE JUGOSLOVENSKIH DELAVSKIH IN PODPORNIH DRUŠTEV V NEMČIJI.
E s s e n, decembra.
Zveza jugoslovenskih delavskih in podpornih društev na Westfalskem je proslavila v nedeljo 29. novembra dopoldne v dvorani Kleboldove gostilne v Stoppenbergu pri Essenu svojo desetletnico s svečanim občnim zborom.
Na občni zbor so prihiteli zastopniki vseh v zvezi včlanjenih društev iz vseh krajev Nemčije, Med njimi je bilo največ predsednikov društev. Vseh zastopnikov je bilo nad sto. Proslave se je udeležil tudi odposlanec iz domovine, predsednik Narodne strokovne zveze, g. Rudolf Juvan, ki je bil od zborovalcev posebno toplo in prisrčno pozdravljen.
Slavnostno zborovanje je otvoril in vodil zaslužni zvezni predsednik, g. Pavel Bolha, ki je eden najmarljivejših prvoboriteljev in zagovornikov naših izseljencev v Nemčiji. Ob otvoritvi je pozdravil vse zastopnike in goste, med njimi g. Juvana, in v lepih besedah orisal položaj naših izseljencev v Nemčiji, pri čemer je poudarjal veliko nalogo, ki jo je vršila in jo vrši zveza s svojimi društvi med našimi rojaki v Nemčiji.
Po krasnem govoru predsednika g. Bolhe se je izvolil nov odbor zveze 'n je bil ponovno in z navdušenjem izvoljen dosedanji dolgoletni predsednik g. Pavel Bolha. V odbor so bili izvoljeni poleg g. Bolhe še predsedniki največjih društev.
Zastopnik Narodne strokovne zveze in narodnega izseljenskega odbora, g. Rudolf Juvan, je pozdravil občni zbor in čestital zvezi k njenemu lepemu slavju, potem pa v daljšem govoru orisal položaj v ožji domovini. Ko je g. Juvan v svojem govoru omenil velik zgodovinski čin kralja Aleksandra od 6. januarja leta 1929., je skupščina priredila našemu vladarju nepopisne ova-cije. Zborovalci so se dvignili s sedežev in dolgo vzklikali kralju in Jugoslaviji.
Slavnostno zborovanje, ki je trajalo do treh popoldne, je zaključil predsednik g. Bolha ob splošnem navdušenju.
Iz domovine so čestitali zvezi in predsedniku k lOletnemu jubileju in pozdravili proslavo naslednji prijatelji naših izseljencev: gg. minister dr. Albert Kramer, ljubljanski župan di. Dinko Puc, I. podstarosta Sokola kraljevine Jugoslavije Engelbert Gangl, načelnik ministrstva Body, tajnik ministra dr. Božidar Vodušek, narodni poslanec dr. Stane Rape, ravnatelj OUZD in predsednik NOI dr. Joža Bohinjec, uredništvi «Jutra» in <Domovine» in Zveza kulturnih društev. Vsi pozdravi so napravili na zborovalce najgloblji vtisek.
Iskreno čestitamo zvezi k njeni desetletnici 7. željo, naj nadaljuje započeto delo v blagor našega življa v Nemčiji. Čestitamo pa tudi predsedniku g. Pavlu Bolhi, ker vemno, da so uspehi zveze baš zaradi njegovega neumornega delovanja tako veliki. > . ,
ŽENSKI VESTNIK
Praktični nasveti
Da nam ostane božično dror^sce dlje časa
sveže in ne pričnejo prekmalu odpadnti igle, ga vsadimo v zabojček z vlažno mivko. Da pa zakrijemo zabojček, ga ovijemo z zelenim ali drugo-barvnim krepastim papirjem,	>
NAŠI NA TUJEM
Razne okraske za božično drevesce si lahko naredimo iz raznih gozdnih sadežev. Storže od smrek ali borov posrebrimo ali pozlatimo s tako zvanim broncem (dobi se v trgovini za barve a potrebnimi navodili in stane le nekaj dinarjev). Brone se dobiva v vseh barvah, tako da si božično drevesce lahko kar najlepše okrasimo. Izrežemo' razne oblike: zvezdice, angelčke, žabice itd. in jih pobarvamo. Bronceva barva ima to prednosti da se sveti, posebno v luči svečk.
Mah za jaslice si priskrbimo čimprej, da se do božiča dovolj posuši. Ce je vlažen, nam po-' kvari pastirce in poličko, na kateri stoje jaslice. Najboljši mah za jaslice je oni, ki rase na starih, bukvah, gabrih in sploh na starem drevju. J« lepo zelen in gladek.
Bakle za sveto nog si naredimo takole: po^ trebna je palica, nekaj prediva, smrekova smola! in nekoliko voska. Smolo in vosek skuhamo, pa* lico namažemo s kuhano, še vročo smolo, ovijem^ s predivom in spet namažemo s smolo, ovijemo s predivom itd., da nastane za dva prsta debelaj plast. Tako pripravljena bakla gori dolgo časa in precej enakomerno sveti.
ZANIMIVOSTI
X Večna luč v Edisonov spomin. Med najra» ličnejšimi načrti, ki se tičejo postavitve spomeni. ka velikemu izumitelju, pokojnemu Edisonu, j« tudi načrt, ki je vzbudil v Ameriki silno zanimanje in ki ga bodo skoro gotovo tudi uresničili Načrt je naslednji: Na Eagle Rocku, ki je najvišj vrh gorovja Orange Mountains in ob katereg; vznožju je Edisonova delavnic?, naj bi se postavi^ svetilnik. V svetilniku naj bi stalno gorela nučntf luč, ki bi bila vidna daleč naokoli. Postavite^ tega svetilnika bi stala ogromno vsoto. Upajo, dal bodo denar zbrali v kratkem času, saj bo, kakoi se čuje, prevzel vodstvo sam predsednik Zedinio nih držav Hoover,

MALI OGLASI
250 dinarjev dnevno
zaslužite z obiskovanjem ljudi v Vašem okraju! cKosmos*, Ljubljana, poštni predal 307. Znamko za odgovori	373
Malo posestvo
se proda ali zamenja za drugo. Hiša z dvema sobama in kuhinjo je nanovo zidana in četrt ure oddaljena od železniške postaje. Skaza Jožef v Laznici št. 38, pošta Limbuš.	407
Preklic.
Zahvala.
Za pripadajočo podporo, izplačano mi takoj po smrti gospe Neže Fajfarjeve, izrekam s tem
LJUDSKI SAMOPOMOČI V MARIBORU
najlepšo zalivalo ter priporočam to društvo, ki je neprecenljive vrednosti, vsakomur kar najtopleje. V P o s a v c i li. dne 8. decembra 1931.
Ivan Kaptis s. r.
Podpisani Skodlar Stane, poštni nadzornik «Croa-tie* v Ljubljani, preklicujem s tem. svoje izjave, katere sem zagrešil iz konkurenčnih razlogov o cVzajemni pomoči* v Ljubljani, ker so neresnične.
V Ljubljani, dne 12. decembra. Skodlar Stane s. r. ----
Majhen vodni mlin	411
v okolici Celja ali Maribora se želi vzeti v najem ali pa se pristopi k podjetju z manjšo kavcijo kot družbenik. Ponudbe sprejema uprava »Domovine*.
ELEGANTNE
modne tkanine vseh vrst si lahko nabavite po zelo nizki ceni v
Trgovskem domu Stermecki Celje št. 97.
Zahtevajte vzorce velurja in pliša za damske plašče, svile, baržuna, popelina, flanele in bar-henta za obleke in drugega manufakturnega blaga! Cene globoko znizane!
Cenik in vzorci zastonj!

Bolni na pljučih!
Tisoči že ozdravljeni!
Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti prehranjevanja,
ki je že marsikoga rešila. Ona more pri vsakem načinu življenja pomagati, da se bolezen hitro premaga. Nočno znojenje in kašelj prenehata, teža telesa se zviša ter po poapnenju sčasoma bolezen preneha.
Resni možje
zdravniške vede potrjujejo prednost te moje metode in jo radi priporočajo. Čim prej pričnete z mojim načinom prehranjevanja, tem bolje bo.
Popolnoma zastonj
in poštnine prosto
dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega.
Pišite tako!,
zadostuje tudi dopisnica na naslov: Nabiralno mesto pošte: Georg Fulsjner Berliu-Neukoiln Ringbahnstrasse 24,
Abt. 491.
Ugodni plačilni pogoji.
H. SUTTNER
LJUBLJANA, Dunajska, cesta la/II.
Pozor!	Pozor!
RADIO
Otroški vozički	KOLESA	Šivalni stroji
PEUGEOT in iz več najznamenitejših francoskih, nemških in avstrijskih tovarn. Vedno bogata zaloga, ki si jo pred nakupom izvolite ogledati. Prodajamo tudi na ugodne obroke. Vse dele za kolesa, kupite po najugodnejših cenah px>i nas. Ves ppibop za motorna kolesa vedno ir zalogi.
Zastopništvo Dunlop^gume za avto in moto.
»JUGU«, d. z o. z., Maribor, Tattenbachova ulica št. 14 (nasproti Narodnemu domu)
Oglejte si naše RADIO aparate z vdelanim močnim zvočnikom, s priključkom na mrežo, za izmenični tok 110, 125, 150, 220 volt in enakosmer-ni tok 150 volt. Omare iz ameriškega orehovega lesa, zelo lepo izdelani in prvovrstna kvaliteta.
2cevnl aparat kompl. Din 1.380.— Scevni aparat kompl. Din 1.980.— 4cevni aparat kompl. Din 3.300.—
Dvoumno.
Zgaga: «Prosim vozni listekb
Postajni vodja: «Kam se peljete?>
Zgaga:«K svaku.>
Postajni vodja: <:Kje stanuje svak?»
Zgaga: <:Kaj vas to briga, samo listek mi brž 'dajte.. .s>
Tako je.
Rabin (židovski duhovnik): «No, oče Roženkranc, kaj bodo po poklicu vaši trije sinovi?>
Roženkranc: «Prvi bo trgovec, drugi birič, a tretji rabiio
Rabin: «Zakaj tako?s>
Roženkranc: «Prvi se že zdaj dobro razume na številke, drugi najde vsako še tako skrito slaščico, a tretji noče drugače moliti, kakor da mu • dam dinar.. ,s>
V šoli.
Katehet: «Janezek, kaj so delali Izraelci, ko |so prišli čez Rdeče morje?>
Janezek: «Sušili so se...»
Potni list.
f Potepin bi rad prišel čez mejo v Avstnjo. Ker tiima potnega lista, si je v gostilni «izposodib jedilni list. S tp «listino» jo je mahnil nato junak proti meji.
«Stoj! Kam?» je zaklical obmejni stražnik.
«V Avstrijo*, je odgovoril potnik in ponudil 8voj «potni list» stražniku.
Stražnik (čita): « Kravja jetra, kozja glava, Bvinjski jezik, volovski rep.. .>
«Da, človek s takšnim osebnim opisom res ne spada v našo državo», je pripomnil naposled stražnik.
Izšla, je B'asnikova
VELIKA PRATIKA
za prestopno leto 1932.,
ki ima 366 dni. »VELIKA PRATIKA* je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan. V »Veliki Pratiki* najdeš vse, kar človek potrebuje vsak dan: Katoliški koledar z nebesnimi, soinčnimi, luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji — solnčne in lunine mrke — poštne določbe za Jugoslavijo — lestvice za kolke, pobotnice, kupne pogodbe in račune — konzulate tujih držav v Ljubljani in Zagrebu — vse sejme na Kranjskem Koroškem, Štajerskem, v Prekmurju, Medžimurju in Ju.ijski Benečiji — pregled o koncu brejostl živine — popis vseh važnih domačih in tujih dogodkov v minulem letu — tabele za računanje obresti — življenjepise važnih in odločilnih oseb s slikami — oznanila predmetov, ki jih rabita kmetovalec in žena v hiši. — Cena 5 Din. « VELIKA PRATIKA* se dobiva v vseh večjih trgovinah, lahko pa se naroči tudi pismeno pri založnici:
tishami 1 Blasniha nas!., d. d. v Ljubljani.
Zahvala.
Po smrti mojega očeta, g. Jožefa jekla, mi je izplačala
LJUDSKA SAMOPOMOČ V MARIBORU
takoj pripadajočo podporo, za katero se ji s tem
najlepše zahvaljujem, priporočuje obenem vsakomur, naj k temu prekoristnemu društvu nemudoma pristopi.
j VNovi cerkvi pri Celju, dne 6. dec. 1931. i 314	Marija Jekl s. r.
Za Božič je najlepše darilo gramofon.
Dobite ga že od 400 Ofn navtgor. Bo ara t a izbira plošč od priliublienih narodnih pesmi do najmodernejših š'ae:erjev po ceni od 20 do 65 Din. Ni želšo ceniki! Csna sedeč h ploštf od 60 do 65 Dtn. Pri naročilu tO plošč po povzetju pisca poštnino tvrdka.
Slovenske pesmi (Udovič-Lovšetova).
Kaj sem prislužil — Veterček po zraku gre. V Šmihelu jaz liišco imam — Moji tovariši so mi pravili. Zapojmo veselo zdravico — Hišica pri cest' stoji, ijaz pa za eno deklico vem —
ipomim.
Kadar boš Ti vandrat šel —
Uspavanka.
Pleničce je prala —
Kaj mi nuca planinca.
Lu lica je videla —
Selško veselje.
Ko ptičiea ta mala —
Treba ni moje ljubce plavšati.
Zvedel sem nekaj novega —
Micka.
So ptičice zbrane — Cingl — cangl." Čez Savco v vas hodiš — Sladki spomini. Danica — Domače pesmi. En let in pol — Ljubca moja. Cisanski otrok — Kak ribcani dobro gre. Oh ura že bije — Narodne pesmi. Ko dan se zaznava — Dobro jutro, ljubca moja. Imam dekle v Tirolah — Jaz pa eno lpibco imam. Moj fantič je prijezdil — Eno rožoo ljubim. Soča voda — Fantje po polj gredo.
Akademski kvartet «Jadran».
Slovenec sem —
Perice
Pogled v nedolžno oko — Oddal jrnoj. Morje Adrijansko -Za llrvatsku (Pevsko društvo
«Zora»). Pozdrav — . Takrat v starih časih. Nočni čuvaj
Pevec na note. Ljubezen in nomlar' — Slovensko dekle. Škerjanček —
V nedeljo jutro (tenor Vičar). Slanca pala — Tam, kjer lunica (tenor Vičar)
Oj pastirčki, Božji ljubljenci — Vsi verni kristjani. Z nogo po-
giblje (Šubelj). Zveliča r se rodi — Zakaj svetlobe. Tebe Boga hvalimo — Do nebesa nek se ori (Gaj). S&m, o j sem, verniki — O, Ti krasni Božič (Božično
zvon jen je). Radujte se, narodi — Narodi nam se.
Slovenski vokalni kvintet. Jutro — Savska.
Pozimi pa rožce ne cveto — Dekle je na pragu stalo. Pelin roža —
Ko so fantje proti vasi šli. Hladna jesen že nrihnja — En hribček bom kupil.
Slovanske pesmi. Večernji zvotrki. Pamona-valček — Amourense — Veseli fantje. (Valček.; Vandrovee —
Cigani. (Harmonika — petje.) Troč in ena noč — Lubavni sen. (Valček.) Gorenjska polka — Gorenjkam (Domača godba.) GozHpj po'ka — Nocoj je en^luštna noč. (Vojaški orkester — mešani zbor.) Planniski ples — Veseli citraši. (Citr-trio.) Moja Milka — Vipavska polka. (Domača
godba.) Triglav-koračnica —
Mladi junaki. Francl-valček — Vesela polka. (Kmečka harmonika.) Bora-koraeniea — Tmave oči. Luna-valček — Kranjski snomini. Odkod si dekle ti doma — Zgaga-nolka. (Lovšin — harmonika.) Šic Mic Micika — Morje Adrijansko. Milkina kuea na kraju — Bez Tebe draga ljubezna. Devojee tako — Tihe noči. (Beograjski dupli
kvartet.) Pehar vina — Vinska pesen Nikar — Luna sije. Ciganska pesem — Anka mudrooka. Planina moja — Prošeta.
Citraška koračnica. Drvoseki (Citr-trio.) Svatovee —
Svila n konac. (Ciganski orkester.) Za kulisami — Bujni vetar. Pesem o vinu — Japonček. (Bučar — kuplct.) Muzikantska kri — Speerger. (Marš — harmonika.) Straž. Slovanstva — Riviera. (Valček.) Plavaj moja barčiea — Poskočna polka. (Domača
godba.) Zeleni Jurij — Študentov°ka. (Pevski zbor -harmonika.)
M. Jelačin - Drago Žagar.
Moj očka ima konjea dva — Jest pa eno ljubco imam.
(Harmonika — gosli.) Ne bom se možila —
Nič več ne bom hodil. O ja, oj dekle moja — kaj pa Ti, pobič. Mati zakliče — Po Gorenjskem, po Kranjskem.
Dekle povej, povej — Smu kova
En hribček bom kupil — So ptičice zbrane. Bom šel k svoji l jubci — Ljubca, kod si hodila. Trije koraki — Ko sem k njej pršou.
Glasbena Matica.
Stoji, stoji Ljubi janca — Sinoii je pela. Jaz bi rad rudečih rož — Oj tam za goro
Hoyer-trio. (Harmonika.)
Majolka —
Od Celja do Ljubljane. Na planincah... — En glažek vinca. Moja ljubca (valček) -Katarina (po'ka) — Pečlarska (polka) — IIoyer-valček Veseli Rudariji — Sladki spomini. Neverna Ančka — Dunaj ostane Dunaj. Polka Štaparjev — Ti si moja. Zadnji poljubček — Žužemberk.
Odpri mi dekle, kamrico —
Al me boš kaj rada imela.
Mazolinka —
Ptičja volicet.
Samo še enkrat —
Ven pa not.
Ančka, pejd plesat -
Treplan.
Sedem korak —
šuštar-polka.
Coklarska koračnica —
Triglavski valček.
Sokolska koračnica —
Zim bum-polka.
Vesela Urška — Ribeneau Urban. (Valček-
polka.) Slovenski valček — Radostny-polka. Jugoslovanska narodna
hknna — Povratek z benjici.
Koroške narodne pesmi.
Nmau ("rez ie/cio — es 3in 011 biirn iiiiur. ■iiintr poid slin: re sm sama —i Jaz mam tri ljubce.	i
Juhe poj."lamo v Škufiče — S Moja l jubca m je pošto po-' -
• svava. Spomlad pa luštno je — Jaz pa no kajžico imam. Sem šou čez gma jnico — Vse te uštne liete moje. Sem se rajtou ženit — Dečva je činkelca. Žabja svadba — Je pa kra jeič posvava. Dober večer, ljuba daklc Kaj mi nuca planinca.
Razne.
Brez cvenka in brez soli Predpustna. (lloyer in pevci
«Adrije».) Kad se setim — Luna sije. (Akademski dupli
rani kvartet.) Odtlaljenoj — Oj, Doberdob! (Akademski
okteM En starček je živel — Na straži. Naš Maček — Ribniška. (Mešani kvartet.) Na pustni torek -Vojaški nabor. Vesela polka — Pou.štrov ples. (Ribniški orka ster.)
Žganjekuha v Ameriki — Na gaugah. Narodno kolo — Narodni valček. Pogled v nedolžno oko — Gor čez izaro (Lisinski).
jjAFOLO14 - Palača Grafike, Miklošičeva cesta št. 38, Ljubljana
Ure, ^ zlatnino in srebrnino
prodaja poceni in dobro tvrdka
fiSiitluer
Ljubljana 5
Prešernova ulica št. 4.
Tvrdka razpošilja blago ria vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Azije in Avstralije. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Ure v vseh cenah od 44 Din navzgor.
Št. 120. Kovinasta ura (anker) 44 Din, s sekundnim kazalcem 78 Din. k. 121 Ista z Radiumom 58 Din, s sekundnim
kazalcem 94 Din. Št. 125. Budilna ura, 16 cm visoka, 49 Din, z Radiumom 7(3 Din.
Zahtevajte veliki jlustrovani cenik, ki ga Vam pošlje zastonj in poštn ne prosto
H. SUTTNER v LJUBLJAN 5
Glasbila za vse!
Vlo ine .... od Din Bi-—
Olt re.....od Din ISS-—
Trompete ... od Dn 4801— Harmonike ... od Din 6 ■•— Kromatitne in klavirske h rmo-nlke, vsi jazž-instrumenti.
Zahteva te veliki brezplainl
C E N I K od
na večje In najceneje otipr. tvrdke glasbil Jugoslavije
MEINEL Si HEROLD
tovarne glasbil m harmonik
prod. podr. MARIBOR št 104.
Zahtevajte brezplačni veliki CENIKI
Srebro 160 Din ^ll&v S let gersr,ci,e

Hov poklic
za dame in gospode z opremo strojnega pletiljstva na domu. Za atnčen zaslužek okoli
1509 Din na mesec,
ker odvzemamo izgotovljcno blago, plačamo mezde ža pletenje in dob vljamo za predelovanje pre o. Pišite po gratis prospekte danes na domačo pletarsko industr jo št. 9
Josip Kališ, Maribor TrHbar"eva ulica Stev. 2.

Kdor oglašuje, ta napreduje!
Št. 1120
52 Plim
Št. 1292 giS»> Elegantna, tenka, niklasta ura 99 Din
Z enim zvoncem 48 Din Prima, z dvema zvoncema 76 Din
Za neu&tre£a*oce vrnem denar

A. Kiffmarasi, Maribor 143
! Specialist ssmo za bol-še ure !
Na"nove"se dvokola z motorčkom 1'/. K. Sn dvokolesa, šivalni stroji, < troški vozički, vozički za igrat in posamezni deli najceneje.	Cenik Iranko.
„ lUIBUNA" F B. L., tovarna dvokoles ln otroSdh vozičkov i ...v.iiQna< ^ariovska cesta St. 4.
DOMOVINA« št. 51
Izkoristite naše znižane cene obutve za božično darilo. Opremili smo naše prodajalnice z vsakovrstno obutvijo in smo pripravljeni, da Vas strokovno postrežemo in da Vam
dobro priporočimo
PRAKTIČNO DARILO VSAKOGAR RAZVESELI
Vrsta 240
Čeveljčki za Vašo bebo Iz enobarvne klobuče-vine in z mehkim podplatom. Za Vaše ljubljenčke, ko so v vozičku ali za po hiši.
Vrsto 2361-01
Gumaste deške snežke s toplo podlogo. Vašim otrokom vsekako potrebne za blatno in deževno vreme.
Vrsta 3661-00
Visoki čevlji iz finega boksa z gumasto peto. Imamo irne in rjave in v sestavah raznih barv.
Vrsta 205
Jako lahki in udobni domači čevlji iz klobuce-vine z usnjenim podpfatom. Za Vašo udobnost po delu.
Vrsta 1075-25
Jako lahki in obenem topli zimski gumasti čevlji. Pozimi so Vam neobhodno potrebni. Najbolje Vam čuvajo zdravje.
Vrsta 9315-03
Evo Vam za neverjetno nizko ceno lepin ženskih čeveljčkov iz klota. Za malo denarja velik luksus.
Vrsta 7047
Za gospode smo pripravili udobne copate mi-kada. Za prijeten odpočitek po delu. V njih se Vam bodo noge najbolje odpočile.
Vrsta 9817-61 Ob največjem dežju in največjem blatu Vam bodo noge v njih vedno suhe. Prodajamo jih z jamstvom samo po 69 Din.
Vrsta 9775-03, Vedno so elegantni In vedno moderni pre rosti čeviji s spono, imamo jih iz svilnatega črnega ali belega atlasa, ki jih baivamo v tonu Vaše toalete. Enaki iz pavolnatega atlasa aH žameta - P9 Din.
Vrsta 218
Po delu obujte te tople in udobne copate. Bodo Vam Neprecenljive koristi za prijeten odmor.
Vrsta 3657-00
Tistim, ki so po svojem poklicu prisiljeni delati ob vsakem vremenu, so te meltonke vsekako pitrebne.
Vrsta 3967-23
Evo za Vas neobhodno potrebnih čevljev za delo. V njih lahko hodite po blaiu in ob vsakem vremenu, pa Vam bodo noge vedno suhe.
Otrokom:
Tople volnene copate......29 Din
Gumaste snežke.......49 Din
Usnjeni čeveljčki z gumasto peto . 49 Din
3 pari skupaj . . 127 Din
MaiJii;
Tople mikade .... Snežke iz gabardena . Čevlji iz lastina . . .
3 pari skupaj
39 Din 09 Din 69 Din
177 Din
Očku:
Copate za doma.....» . « 59 Din
Galoše...........69 Din
Čevlji iz boksa z gum. podplatom . . 169 Din
3 pari skupaj . . 297 Din
Čevlji za vso družino — 9 parov — za 601 Din
Izdaja za konzorcij cDomoviue« Adolf Ribnik ar.
Urejuje Filip O m I a d i &
Za Narodno tiskarno Fran Jez«f»«jk,