Dopisi. Iz Konjic. (Zbor »kat. pol. društva«.) Pelindvajset let je naše društvo že izpolnilo, a imelo je malo tako važnih zborov, kakor je bil dne 20. sept. Po skupnem prizadevanju društvenega odbora in njegovih društvenikov delavskega stanu se je posrečilo na dan, ko se je slavil 47. rojstni dan našega mil. knezoškofa, ustanoviti »Katol. delavsko podporno društvo« za Konjice in okolico. Vsprejala so se primerna pravila, ki se pošljejo visoki c. kr. vladi, da jih odobri. V kakih štirih lednih si zamore novo društvo že voliti svoj odbor ler začeti blagonosno delovati. Mil. knezoškofu v Maribor se je rojstvo tega društva poročalo po brzojavLi. Mil. vladika so blagovolili to skromno poročilo tako milostljivo vsprejeti, da so brzojavno poslali mlademu drušlvu svoj višjepastirski blagoslov. Zato upamo, da bode to novo društvo bujno rastlo ter obilo žlahtnega sadu obrodilo. — Drušlveni g. prvomestnik je poročal o pismu g. c. kr. poljedelskega ministra, grofa Ledebur-ja, ki izraža svojo nado, da se mu posreči »združenimi močmi« hudo stiskanim kmetovalcem pripomoči k boljšemu kruhu po kmečkih zadrugah. Naš g. tajnik je spregovoril prav podučljivih besed o delavskem stanu in delav. vprašanju, č. gospod blagajnik nam je podal zanimiv »razgled po svetu«. Konečno je še g. podpredsednik vnovič opozarjal kmete na novo postavo, po kateri se ima zemljarinski katastar pregledali. Do konca marcija 1897 je treba trajnih kulturnih sprememb naznaniti, da se prvih deset let po zboljšanju zemljišča davek ne vzviša, marveč da se mu zemljarina Se zniža. /borovanje je trajalo poldrugo uro, čeravno je naš č. gospod prvomestnik kot podpredsednik »podružnicedružbe rdečega križa« moral pred (-asom nas zapustili ter se peljali na Prevrat, kjer se je slovesno vlagal sklepni kamen v »Kristijanišče« ali bolnišnico, katero je dala svetla kneginja Kristijana Windisch-Gratz postaviti s pomočjo konjiške podružnice družbe rdečega križa. Zbor se je završil s krepkim trikratnim »živio«-klicetn na sv. očeta, na svelega cesarja, pa tudi na našega rail. knezoškoia Mihaela. Iz Ljutomera. (Volitevdeželnegaposlanca) se je dne 21. sept. mirno in časlno izvršila: izvoljen je soglasno dr. Franc Rosina. Dasiravno še je komaj leto dni odvetnik v LjuLomeru, pridobil si je po svojih zmožnostih in govorniškem daru mnogo prijateljev celo v gornjeradgonskem okraju, in zato so ga na priporočilo tukajšnih narodnjakov in slovenskih zaupnih mož vsi zaporedoma volili, smo dvanajst gornjeradgonskih apostolov in vodja kimoveev od Velike Nedelje so izostali, ker narodnemu kandidatu niso hoteli dati glasu, drugega pa niso imeli, ker bi se itak vsaki osmešil, kateri bi nastopil. Po hitro dovršeni volitvi so se zbrali vsi volilci v gostilni g. Vaupotiea, kjer so se z navdušenimi 'govori in napitnicami nekoliko časa navduševali ter slavili novega poslanca in izgledno volilno disciplino tega okraja. Izpred Maribora. (Poglejte Francelna!) V zadnji številki »Slov. Gospodarja« je bilo brati slovensko pismo, katero je poslal Franc Girstmayr volilcem mariborskega, lenarškega in bistriškega okraja, da se jim priporoča za poslanca. Pismo je bilo slovensko, torej |e (iirstmavr priznal, da so volilci Slovenci. Na stenah mariborskega mesta se to dni lahko bere veliko tiskan poziv na nemške volilce (Deutsche 'Landtagswahler!) mariborske; v tem se volilcem toplo na srce polaga, naj le strogo nemško volijo, in sicer dr. .Tožefa Schmidererja. Ta poziv je raed drugimi »rajhovci« podpisal tudi Franc (}irstmayr, ki se je ob jednem slovenskim volilcem ponujal za poslanca. Vidite ga, nekoga v ovčji koži! Sicer pa je stvar manj zvita, kakor neumna. Vendar, Slovenci, zapomnite si Girstmayrja in Girstmayrjevce sploh za drugokrat! Od Velike nedelje. (Socijalno, narodno vprašanje.) [Konec.] Zdaj je začel g.logar loviti živino, ki prodre skoz nezagrajene in sprhnele plotove na grajsko zemljišče, in uboge posestnike zganjati v Ormož na sodišee, kjer bi se naj ostro kaznovali. G. logar, zakaj pa si ne daste graditi plotov? Bomo jih menda po vaši pameti raorali mi graditi? Pa ne samo v gospodarskem oziru se bije hud boj med gospodom logarjem in kmetom, ampak tudi v narodnem. G. Nadler si na vse kriplje prizadeva, Veliko Nedeljo in celo njeno okolico popolnoma ponemčuriti. V to svrho služi mu pred vsem nemško gasilno društvo, katerega si je pred par leti sam osnoval. Tukaj si on nabira zanesljivih vojščakov, da bi mu pomagali, vzeti velikonedeljsko trdnjavo. Glejte, že si je pridobil kakih 36 do 40 mož (?), že jim je iztrgal iz srca ono milo in drago materinščino, s kojo jih je dojila pridna slovenska kmetica; mogoče, da že jim je tudi sveto vero iztrgal, od koje je vedno in posebno dandanes odvisna blaginja prebivalstva. Nedeljšeani! Ali vas ni sram, da barantate s svojo materinščino, da ste podlaga tujčevi peti, ali ne veste, da ste sinovi milega slovenskega naroda, kojemu se ne smete nikjer in nikdar izneveriti, ali ne veste, da ste dolžni, ta svoj rod toliko bolj ljubiti, kolikor je od drugih raanj srečen in manj čislan? Nedeljščani! Ravno vi, kateri ste pri teni nemčurskem društvu — ki je bolj politiško, kakor pa gasilno društvo — ravno vi ste krivi, da se sedaj tako grdo ravna z naSimi kmeti. Ako torej hočete, da se stanje zbol|ša, pustite to društvo in njegovega protektorja, g. Iogarja Nadlerja! Okleniti se vaših narodnih bratov, pridnih Trgoščancev in njihovega slovenskega gasilnega društva in recite jim: Bratje, sprevidimo, da smo bili zapeljani na kriva pota in postali janičarji našega ljudstva; a zdaj hočemo storiti, k eemur nas oporainja slavni pesnik: ,,Bratje, v kolo se vstopimo, Roke, srca k zvezi zdaj! Glasno tu si prisezimo Ljubav bratsko vekomaj! lz Zetal. (S šolskim podukom) smo pri nas končali, a večina šol rogaškega okraja še nadaljuje s podukom vsled šolskih zamud med letom zavoljo nalezljivih boleznij. Otroci so zopet prosti, veselo skačejo za svoio čredo, prepevaje — nemške pesmi. Das Rčislein auf der Haide, Abschied, Friihzeitiger Friihling ild. odmeva po naših dolinah, da je veselje. Pravijo, da so pri nemških pesmih krave bolj debelijo in to je posebno dobro letos, ker so aejmi zaprti, bodo pa šle na vago za mesarja. Za vse to pa gre hvala g. učitelju Rupniku, kateri je iz teutonskih gozdov, pardon, od kranjske meje k nam privandral. Omenjeni gospodič se kaj rad ponaša s svojo narodnostjo, posebno v svoji domovini v Reichenburgu, pa nemškutari na naši popolnoma slovenski šoli, kjer ni nemškega otroka, kakor morebiti nobeden slovenskih učiteljev. Otroci morajo pozdravljati nemški, moliti nemški, kakor da bi bili všolani tam kje za Gradcem. Ponemškutarjen je ludi ves šolski poduk, s katerim nam muči ubogo deco. Cerkveno in narodno pelje, ki blaži srca otroška, mu je deveta briga. Pač so omilovanja vredni otroci, ki morajo poslušati takega učitelja. Kar bi jim hasnilo v življenju, tega se ne bodo naučili. ker ne raorejo povsem slediti poduku, tistih par nemških fraz bodo pozabili, pa bodo taka zabita tesla, kakor bi nikdar šole znotraj ne videli. Dobro vemo, kam meri tako nemškutarjenje v šoli. Pri nas so razinere lake, da se s tem prikupi tistim, ki morejo pomagati »na viSe«. Pa obžalujemo, da se to godi na škodo naših otrok. Pač žalostno, ako si človek ne more drugače pomagati do boljšega blagostanja, kakor po efijaltevijudeževi poti! Kar se molitve tiče, se bodo storili potrebni koraki, da se bo zopet v žetalski šoli prihodnje leto molilo slovenski, če bo to ljubo g. Rupniku, ali ne. Zato mu svetujemo, naj se v po.itnicah zopet pridno uči slovenskega očenaša. Z Radla. (ZboŁ,.Q.y.a.nie)-..Ciril-M|todjove podružnice v__Vuhredu. Zivahno zanimanje za slovensko stvar v marenberški okolici kaže, da Slovenci niso zaspani, temuč gredo na svello. Bivali so od nekdaj v tem okraju Slovenci, a bili so tihi in mirni tako, da so velenemci in slovensko-nemški janičarji mislili, saj se ne bodo nikdar gibati začeli. Zdaj je pa taka sprememba, da se že nemškemu Mihlu hlače tresejo. Na zborovanjc Ciril-Metodove podmžnice so prišli blagi rodoljubi od vseh krajev. Iz Marenberga, Remšnika, Trbonja, Vuzenice, Sv. Antona, Ribnice, Brezna, Vuhreda in celo iz Št. Lovrenca. Goste nagovoril je J. Ž. in hvalo izrekel za mnogoštevilno obiskanje. Posebno hvalo zaslužijo gospoda Nerala tambu^aši, ki so imeli tudi krasen kvartet, ki nas je iznenadil z ljubkim p.opavarLjem jnilih slovenskLb.-. .pesmij. G. Neratu in vsem gospodom in gospodičnam prisrčna bvala in prošnja, naj nas drugo leto zopet razvedrijo! Razvedroval nas je tudi blagi rodoljub Pišanec, železniški uradnik, ko nam je v igri predstavljal »Silvestva«. — Islinito moramo priznati, da je bila udeležba prav sijajna in za ta okraj velevažna. Na drugo leto vabimo že naprej vsakega rodoljuba, naj pride v lepi marenberški okraj, ki je naš in bo ludi naš ostal. Iz Krčevine pri Ptuju. (Naše kmetijsko bralno društvo) je imelo v nedeljo, 13. dne sept. svoj redni občni zbor pri g. Jožefu Vilčnik-u na Grajeni. G. predsednik Zupanuk- pozdravi vse društvenike in mnoge prijatelje društva, povdarjajoč, da je društvo dejansko izvrševalo svojo geslo: »Vse za vero, dom, cesarja.« S hvaležnostjo in veseljem izražal je ob prvem občnem zborovanju, da se Ijubav za to naše društvo veselo razširja. Konečno je izražal željo, da bi dal Bog, da bi bil današnji 1. občni zbor za razvoj našega društva plodovit in v to svrho je otvoril zborovanje ter dal besedo g. poročevalcu, ki nas je podučeval o najnovejših postavah glede potov, cest, itd. Predsednik se nato zahvali za govor, kar Ijudstvo z živio-klici pritrdi. Društveni tajnik, g. Šentjurc, poroča o delovanju našega društva. Društvo ima 94 udov ter je priredilo 3 veselice s sodelovanjem društvenega mešanega zbora. Tajnikovo poročilo je bilo navdušeno sprejeto. Izreka se zahvala rodbini Erjavčevi. Na-to poroča blagajnik 0 društvenem premoženju in sicer je imelo društvo 69 gld. 90 kr. dohodkov in 68 gld. 59 kr. troškov, tedaj še oslane prebitka 1 gld. 31 kr. G. Skuhala javi v imenu rač. pregledovalcev, da se staremu odboru da absolutorium in zahvala izreče. Knjižničar g. Krivec poroča, da je društvo narooeno na 8 časopisov in si nakupilo 50 mladinskih spisov, kateri so društvenikom posebno ugajali. Na predsednikovo prizadevanje in prošnjo poslali so nam razne knjige «Družba sv. Mohora« »Slov. Matica«, »Družba sv. Cirila in Metoda« itd. Društvo ima sedaj 340 knjig — razposodilo se jo raed lelom 900. Za novo društveno leto so vsklikom voljeni: Predsednikorn: g. Dragotin Zupančie, za odbornike: gg. Krajnc Janez, Vilčnik Jožef, Šentjurc Silvester, Potrč Franc, Lah Franc in namestinikom pa Bezjak Ignacij in Simonič Franc. Društveni mešani zbor zapel je med kakor, tudi pri zabavnem delu marsikatero mično narodno pesrnico. S plačevanjem društvenine je bil prvi del končan. Prvo zdravico napil je g. predsednik naSemu presvellemu cesarju Francu Jožefu I. Zapela se je cesarska pesem. Nadalje je napil g. krčmarju Vilčniku za dobro postrežbo in vsera navzočim, želeč jim najboljšo zabavo. Iz Celja. (»Dijaška kuhinja«). [Dalje.] Darovali so p. n. gg.: Stoklas M., dekan v Piraslovčah, 5 fl.; Widgay Ig. v Mariboru, 1 fl. 50 kr.; Jug Alojz v Rušah 1 fl.; Posojilnica v Mozirju, 25 fl.; Stabuc J., pri Sv. Urbanu, 1 fl.; dr. Napolnik Mihael, knezoškof, 10 fl.; dr. Muršec Josip v Gradcu, 10 11.; Lednik Anton, župnik v Ločah, 10 fl.; Strelec Franc v Bukovcih, 50 kr.; Zupančič Jak., pri Sv. Ožbaltu, 1 fl.; Srčnih Frane v Judenburgu, 1 fl.; Pivcc Štefan, kaplan v Rečici, 1 fl. 50 kr.; Završnik Franc v Judenburgu, 2 fl.; Koren Ivan Šoštanju, 1 gld.; Marčič Franc v Slov. Gradcu, 50 kr.; Kller Franc, učitelj na Zili, 2 fl.; pošt. kontrolor Vavpotič Alojzij na Dunaju, fl.; 3 fl.; Vaupotič Olga na Dunaju, 2 fl.; Reš Franc pri Sv. Miklavžu, 50 kr.; Sket Ant. v Dramljah 1 fl.; Remic Frane pri Sv. Martinu nad Mozirjem, 2 fl.; Podgoršek Jožef, krčmar v Št. Jurju ob juž. žel., 2 gld.; Janžekovič Jožef v Vildonu, 1 fl. 50 kr.; Čater Ivan na Dunaju, 1 fl.; Janžekovič Vido, kaplan v Gadramu, 1 fl.; dr. Rudolf v Konjicah, 5 fl.; Hajšek Anton, kanonik in dekan v Slov. Bistrici, 10 fl.; Kranjc Franc, nadučitelj, nabral na Kozinčevem godu v Slivnici, 6 il. 5 kr.; dr. Klasinc, odvetnik v Gradcu, 10 fl.; dr. Klasinc, med slov. kegljalei nabrano svoto 11 11.; Levičnik Valenlin, c. kr. davk. nadzornik v Gornjem Loži, 2 11.; Rožman Alojzij, kaplan kostrivniški, 10 11.; Sovič pri Sv. Lovrencu, 5 fl.; Mack J. na Bizeljskem, 1 11.; Drobnič lvan na Laškem, 3 fl.; Zacherl Davorin v C.mureku, 1 fl.; Pifko Vido pri Sv. Marku pri Ptuju, 50 kr.; Ljubša M. v Gradcu, 1 fl.; Leskošek Andrej in Bizjak J. v .Judenburgu, 2 11. 50 kr.; Javšovec Franc, superijbr pri Sv. Jožefu nad Geljem, 5 fl.; Agrež Franjo, nadzornik državne trtnice v Pišecah, 1 fl.; Wisiak Ivan, umirovljeni ueitelj v Remšniku, 1 fl.; Venedig Vilibald, župnik v Orraožu, 2 fl.; Pikl Jožef, kaplan pri Sv. Jakobu, 9 fl.; Detiček Ivan v Polčanah, 1 fl.; Zdolšek And., žnpnik pri Sv. Štefanu, 5 fl.; Škrjanc Matija, kaplan v Vitanji, 3 11.; Posojilnica v Hrežicah, 20 fl.: Hvalec M. v Jurkloštru, 5 fl.; Par Valentin, župnik v Gotovljah 3 11.; Serajnik Lovro, nadučitelj v Prihovi za Mico Flis 1 11. in za Maliko Mlaker 50 kr.; Repolusk M., kaplan v Lučah, 2 11.; Kern Chr. v Šoštanju, 5 fl.; Pečnik F., kaplan v Braslovčah, 2 fl.: Krušic Jak., župnik pri Sv. Andražu, 5 fl.; Zdešar Lovrenc na Glincah pri Ljubljani, 5 11.; Ogrizek Franc, župnik v Črešnjicah, 2 fl.; Turkuš Štefan, župnik v Sromljah, 5 fl.; Kardinar Jožef, kaplan na Dobrni, 2 11.; Gregorec Lavoslav, kanonik, drž. posl. pri Novi cerkvi, 10 fl ; Bokalič Janko v Pilštanju, 50 kr.; Baš Lovro, c. kr. notar v Celju, 5 fl.; Cerjak .ložef, kaplan v Rogatcu, povodom otvorjenja slovenske ghnnazije, poslal od naslednjih gg. nabrane svote: Ogrizek Janez, trgovec pri Sv. Križu, 6 fl.; Cilenšek Alojz, župnik, 5 fl.; Višnar Franc, kaplan, 5 11.; Roškar Martin, kaplan, 5 fl.; dr. Jurtela Fran, odv. v Šmarji, 1 fl.; Kras Anton, prof. v Gorici, 1 fl.; in med kegljavci nabranih, 1 11. 50 kr.; vkup 30 fl. 50 kr.; g. Zupanc Janez, velepos. v Gaberji, 5 fl.; Vavken .lanko, tajnik Južno-štaj. hran. v Celju, 2 fl.; Prebitek od Boštjanovega venca 4 fl. 84 kr.; Cerjak Jožef, kaplan v Rogatcu. 5 fl.; Hiith Karol, c. in kr. vojni župnik v Zagrebu, 3 fl.; Rojnik v Gradcu, 1 fl.: Jezovšek Mihael, c. kr. notar na Vranskem, 5 fl.; J. Lipeš, c. kr. ravnatelj v pok. na Vranskem, 2 fl.; Apat Ivan, veleposestnik v Pondori, 2 fl.; Vošnjak Bogomil, dijak v Celju, 1 fl.; Kukovetz-Sturman Anton v Št. Vidu pri Ptuji, 50 kr.; Herle Anton, pos. v Solčavi, 1 fl.; Geršak Vincenc; župnik na Vranskem, od vesele družbe na gostiii, 6 fl.; Vogrin Matija pri Sv. Miklavžu pri Ormožu 50 kr., Degen Franc na Bizeljskem, 50 kr. (Dalje prih.) lz Celja. (Pri premiranju konjev) so nagrado ali premijo dobili sledeči konjerejci: a) za kobile: Premšak 80 kron, Dobovišek 30 /-, Crešnar 30 /.;, Permozer 20 k, Kožuh 15 k, vsi od Vojnika, Zupanc v Grobelnem 20 k, Obreza pri Sv. Vidu 15 k, Voh v Konjicah 20 k, Ratej iz Zafošta 15 k. b) Za mlade žrebiee: Marguč v Kolačnem 50 k in kolajno ali medaljo, Napotnik v Tepini 30 k in kolajno, Turnšek v Gorici 30 />; in kolajno, Zupanc 30 k, Lipovšek v Ložnici 20 k, Kresnik na Teharji 15 k, Obreza od Sv. Vida 10 k, Žohar v Tepini 20 k,^ Salobir v Dobji 20 k, Pušnik v Dobji 20 k, Skale v Žičah 15 k. c) Za dveletne žrebice: Bankman v Levcu 50 k in kolajno, Zupanc pri Sv. Vidu 30 k in kolajno, Mirnik od Celja 30 k in kolajno, .lančič od Celja 30 k, Bračič v Konjicah 30 k, Potočnik pri Sv. Pavlu 20 k, Grobelnik v Gotovljah 10 k, Šribar v Dražinjivesi 20 k. d) Za enoletne žrebice: Gepl 50 k in kolajno, Permoser 30 k in kolajno, Okorn 30 k, vsi v Škofljivesi, Lipovšek pri Celju 30 k, Ježovnik v Arnjivesi 10 k, Krešnar v Tepini 10 /-, Metičar pri Sv. Vidu 10 k,