glasilo krajevne konference szdl ilirska bistrica dat°m: 33' 1a' 19SO ""a 5 din leto r gtev. 3 l-clu i jou ie pusiavija. Odhaja čas, v katerem je bilo marsikaj nedorečenega, pa tudi veliko storjenega. Slednjega celo več kot smo načrtovali, pričakovali. In prav je tako. Saj človeka, ljudi, navsezadnje sodimo po tem, koliko so mogli in znali narediti Za skupno korist. Tudi v prihajajočem letu nas čaka veliko dela. Ki ga bomo opravili. Zato, da bi nam bilo še bolje. Da bi naši otroci nemoteno rasli, delavci svobodno razpolagah m odločali o sadovih svojega dela, upokojenci mirno uživali tisto, kar so v preteklosti prispevali. Da bi vsak dan orinesel nekaj novega, boljšega. Za vse nas in za vsakogar izmed nas. Vsem krajanom želimo zdravo, uspešno 1981. leto. Skupščina KS Ilirska Bistrica Svet KS Ilirska Bistrica DPO i/ KS Ilirska Bistrica Uspel referendum« OBVEZA ZA HITREJŠI RAZVOJ KRAJEVNE SKUPNOSTI V minulem mesecu novembru je bila živahna aktivnost ob pripravah na občinski referendum za podaljšanje občinskega samoprispevka. Glavna nosilka akcij je bila občinska konferenca SZDL, pa tudi krajevna skupnost SZDL naše KS se je tvorno vključila v priprave na izpeljavo pomembne naloge. Angažirale so se tudi vse ostale družbenopolitične organizacije, tako da so bile priprave v naši KS dokaj dobro izpeljane. Res je, da je morda v kakšnem rajonu malo ,,zaškripalo" pri pripravah, zato pa je bila toliko večja aktivnost v skupnih akcijah, tako da uspeh ni mogel izostati. V nedeljo, 23. 11. 1980, je napočil dan, ko smo sami odločili o svoji prihodnosti in novih pridobitvah, ki naj jih uresničimo v naslednjem srednjeročnem obdobju 1981-1985. Nekateri dvomljivci so dvomili o uspešnosti akcije v sedanji težki ekonomski situaciji. Res je, da so realni osebni dohodki nekoliko padli, toda če želimo boljši jutri, zlasti pa še mlajšemu rodu, ne bi smeli pomišljati in se obotavljati. V zgodnjem nedeljskem jutru nas ja zbudila budnica, gasilski kombi je z borbeno pesmijo naznanjal pomemben dan za našo prihodnost. Kmalu zatem je še sonce pregnalo meglo in zasijalo z vso močjo. Takšen sončni Ob tem ne gre prezreti dejstva, da je bil dejansko letošnji referendum izpeljan v težji ekonomski situaciji kot pred petimi leti. Da se je več volilcev odločilo „za" gre nedvomno prispevati dejstvom, da so bila dobro vložena dosedanja sredstva samoprispevka, dobrim pripravam in ne nazadnje jasno začrtanim ciljem v naslednjem srednjeročnem obdobju 1981-1985. Rezultati referenduma po posameznih rajonih naše KS so sledeči: Volilni upravičenci Glasovalo za % 1. Rajon 497 392 78,9 2. Rajon 424 364 85,8 3. Rajon 458 376 82,1 4. Rajon 362 283 78,1 5. Rajon 536 397 74,1 6. Rajon 578 377 65,2 7. Rajon 648 430 66,3 Skupaj KS Ilirska Bistrica 3.503 2.619 74,8 % Načrtovana nova šola v Rozmanovi ulici, najpomembnejša dan je le še prispeval svoje k vzdušju, k novi zmagi. Krajani so še enkrat izpričali svojo zavest, razum in sodelovanje v našem samoupravnem socialističnem sistemu. Občani so se množično udeležili referenduma. Prisotnost na voliščih naše KS je bila kar 92,2 %. Za samoprispevek je v naši KS glasovalo 74,8% občanov, kar je 1,3% nad povprečjem obč. referenduma (73,5%). Ta odstotek bi bil gotovo še višji, če bi glasovali vsi volilni upravičenci. V naši KS je namreč precej občanov, ki so se preselili ali celo odselili, pa so bili še vedno vpisani v volilnih seznamih. Če primerjamo uspešnost letošnjega referenduma z referendumom leta 1975, je rezultat še toliko boljši. Takrat je glasovalo ,,za" 69,8% volilcev KS Ilirska Bistrica, letos pa 74,8 % torej je opazno večje sodelovanje in pripravljenost občanov za nadaljnji razvoj, saj se je 5% več volilcev odločilo za samoprispevek. pridobitev novega samoprispevka. Glede na precejšen uspeh minulega referenduma moramo v naslednjem obdobju tudi upravičiti zaupanje občanov in racionalno izkoristiti tako zbrana sredstva. V petletnem obdobju bo zbranih približno 5.300.000 din samoprispevka, kar naj bi ob soudeležbi še drugih finančnih virov in določenem prostovoljnem delu zadostovalo za pokritje srednjeročnega programa krajevne skupnosti II. Bistrica. K.S. Obveščamo vse občane, da so ob preselitvi, ko menjajo stanovanje, dolžni prijaviti spremembo — naslovno bivališče na matičnem uradu. Isto velja tudi za občane, ki se odselijo iz našega kraja. Tudi ti se morajo odjaviti. Ob zadnjem referendumu smo ugotovili, da precej občanov ni prijavilo spremembe bivališča. Kaj bomo napravili v Krajevni skupnosti leta 1981 Na zadnji seji sveta Krajevne skupnosti je bil na dnevnem redu tudi program del KS v naslednjem letu. Mnenje vseh prisotnih je bilo, da je potrebno tudi pri realizaciji del v naši KS imeti v mislih splošna stabilizacijska gibanja v naši družbi. Da bi bila dinamika del v skladu s finančnimi možnostmi KS in željami oziroma potrebami ljudi posameznega območja, bi bilo potrebno tudi v naslednjem letu opraviti določeno prostovoljno delo. Pri obravnavanju programa del za naslednje leto je svet izhajal predvsem s stališča, da je potrebno nadaljevati tam, kjer smo lani končali. Pri asfaltiranju naj bi imeli prednost tisti odseki ulic oziroma cest, ki bi celovito zaokrožili že dosedaj izvršena dela. Predvsem gre za krajše odseke v Levstikov! ulici, Bilčevi poti in pa del Gubčeve ceste, od trgovine pri Joškotu do križišča s Šercerjevo ulico. Da bi lahko uresničili navedena dela, pa je potrebno še marsikje urediti kanalizacijo in meteorne vode. To velja predvsem za Levstikovo ulico, Kettejevo in Gabrije. Uspešnost teh del pa precej zavisi od pripravljenosti ljudi, da dajo ustrezno pomoč pri navedenih delih. Na področju javne razsvetljave imamo v našem mestu še precej ,,temnih točk". Predvideva se, da bi lahko v naslednjem letu uredili javno razsvetljavo v treh ulicah in namestiti posamezne * ulične svetilke na najbolj kritičnih mestih oziroma točkah, kot v Prešernovi ulici pri mostičkih pri prehodu čez Bistrico in Sušeč, na Partizanskem hribu itd. Javno razsvetljavo je potrebno najprej urediti v Šercerjevi ulici ter v delu Gubčeve ulice. Ta dela imajo prednost predvsem zaradi tega, ker so v glavnem zemeljska dela ter jaški že izdelani. Elektrificirati je potrebno še Trnovsko in Tavčarjevo ulico. Katera ulica bo prej urejena pa je odvisno predvsem od tamkajšnjih prebivalcev. Tisti, ki bodo pripravljeni največ sodelovati oziroma ustrezno pomagati pri zemeljskih delih, bodo prej imeli urejeno javno razsvetljavo. Vrednost vseh zgoraj navedenih del je približno 1,85 M din s predpostavko, da določena zemeljska dela opravijo občani sami. Predvidevamo, da bomo finančna sredstva zbrali predvsem iz sredstev samoprispevka in SKIS. Da bo lahko svet KS dokončno sprejel program dela za leto 1981, morajo vsa rajonska vodstva do 2. januarja sklicati rajonske sestanke z občani. Tu naj se izkristalizirajo mnenja oziroma sprejme dogovor, kaj lahko občani sami naredijo, da prej dobe urejeno ulico. Najlepši primer sodelovanja občanov je množična udeležba stanovalcev iz Kidričeve ulice in Strme poti pri skupni akciji za ureditev javne razsvetljave. S skupnimi močmi pri delu so jo uredili v manj ko dveh mesecih, v nasprotnem primeru pa bi bili verjetno še nekaj časa brez nje. Zato mislimo, da bomo s primernim sodelovanjem vseh nas veliko prej dosegli zastavljene cilje in dobili zaželeno in potrebno dobrino. T.Z. Novoletno praznovanje otrok Kljub manjšim težavam in vsakoletni denarni stiski poteka že več let v občini Ilirska Bistrica organizirana aktivnost ob praznovanju dedka Mraza, ki jo je v preteklih letih vodilo društvo prijateljev mladine. Ker pa je to društvo nima stalne sestave niti organov, na katerih bi usklajevali in sprejemali odločitve vsi zainteresirani, je bil letos po sklepu komisije za proslave pri OK SZ.DL sklican širši posvet predstavnikov društva prijateljev mladine, občinskega sveta ZSS, komisije za proslave, predstavnikov osnovnih šol, vrtca in zainteresiranih SIS. Na omenjenem posvetu se je izoblikovalo mnenje, da v pravljičnem svetu otrok obdaritev dedka Mraza še vedno veliko pomeni, zato se je ne bi smelo odpraviti. Tako bodo tudi letos prejeli darila otroci do vključno četrtega razreda osnovne šole. Ilirskobistriški otroci bodo obdarjeni v osnovni šoli, vrtčevi pa v vrtcu. Novost letošnjega obiska dedka Mraza je, da bo obiskal tudi otroke iz oddaljenih krajev v njihovih KS. Obdaritev otrok pa ne more potekati brez kulturnih prireditev, katerih je zaravi pomanjkanja sredstev tako zelo malo, zato bo za vse šoloobvezne otroke organizirana predstava Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane, Z. Levstik - D. Jovanovičevo igro Martin Krpan. Predšolski otroci pa se bodo ponovno srečali z dijakinjami srednje vzgojiteljske šole iz Idrije, ki so tudi letos pripravile zanje ritmični ples. Del sredstev za organizacijo dedka Mraza je zagotovila skupnost otroškega varstva, manjši del zveza prijateljev mladine, ostala manjkajoča sredstva pa bodo prispevali delavci v združenem delu in zasebni obrtniki. Tako bo tudi letos uspešno potekala aktivnost ob praznovanju dedka Mraza. Toda, s takšni mi enkratnimi rešitvami ne smemo biti zadovoljni. Že sedaj bi morali začeti razmišljati, kako bomo problem organizacije dedka Mraza enkrat za vselej dokončno dolgoročno rešili. Alenka Volk IZ NAŠIH DELOVNIH ORGANIZACIJ _ AVTOPODJETJE TRANSPORT Okrajno avtopodjetje ,,OKAP" Ilirska Bistrica je bilo ustanovljeno 15. aprila 1947. Takrat je imelo podjetje sedem tovornih vozil, ki so bila stara in izrabljena, kolektiv pa je štel 16 zaposlenih. V naslednjih letih je širilo svoje poslovanje na celotno področje Jugoslavije. Leta 1954 se je podjetje preimenovalo v ,,Avtopodjetje Transport" Ilirska Bistrica. Leto 1962 je pomenilo prelomnico, saj se je tedaj kolektiv odločil za specializacijo v prevozu naftnih derivatov in ostalih tekočin. To je bil odločilen korak, ki je popeljal podjetje v naslednjih letih k ekstenzivnemu razvoju. Iz leta v leto so nabavljali nova vozila s cisternami, leta 1965 pa se je kilometrov, zaposlenih pa je danes v delovni organizaciji Transport Ilirska Bistrica prek 600 delavcev. Izteka se srednjeročno obdobje 1976—1980, v katerem se je delovna organizacija Transport Ilirska Bistrica srečevala z mnogimi težavami. Z vidika razvoja je vsekakor največji problem nabava kvalitetnih tovornih vozil, ki je zelo otežkočena zaradi omejevanja oziroma prepovedi uvoza. Zaradi tega postaja stanje v TOZD Tovorni promet vse težje, saj je povprečna starost voznega parka sedem let. Zaradi prej navedenih težav je podjetje v zadnjih petih letih kupilo le 73 tovornih vozil, čeprav jih je planiralo 130. Velik napredek lahko ugotovimo pri nabavah specialnih polprikolic, saj je uspelo uvoziti tri polprikolice za prevoz saj, f Delno obnovljen vozni park leta 1979. Nabavljena so bila. nova vozila znamke Mercedes in MACK. poslovanje razširilo tudi na mednarodni transport. Vozni park je bil takrat že popolnoma specializiran, po letu 1965 so pristopili k intenzivni obnovi celotnega voznega parka. Hitrejša rast je bila zabeležena po letu 1968, ko se'je podjetje preslilo v nove poslovne prostore s servisom za popravilo vozil s 4.000 m2 pokrite površine. Istočasno so pridobili tudi parkirne prostore v skupni površini 32.000 m2. Po letu 1972 je nastopilo obdobje stabilizacije poslovanja - uvajanje nove sodobne organizacije transportnega procesa in samoupravne organizacije, to je ustanovitev TOZD ter skupnih strokovnih služb. Specializacija v transportu tekočin s cestnimi prevoznimi sredstvi je dosegla popolno afirmacijo in utemeljitev na trgu, zato bo ostala osnova poslovne usmeritve tudi v prihodnje. Vozni park DO Transport Ilirska Bistrica šteje danes 150 tovornih vozil, ki bodo letos prevozila prek 15 milijonov od domačih proizvajalcev pa so nabavili 20 specialnih cisternskih polprikolic za prevoz kemikalij. Vključitev specialnih polprikolic ter novih vlečnih vozil, opremljenih po ADR predpisih, je omogočila večji prodor na mednarodni trg, tako da bo letošnji izvoz storitev znašal prek štiri milijarde starih dinarjev. Precej vlaga podjetje tudi v objekte v samem krogu delovne organizacije Transport Ilirska Bistrica. Po sprejemu urbanističnega načrta mesta Ilirska Bistrica konec leta 1978 so odkupili prek 30.000 m2 zemljišča ter začeli urejati nove parkirne površine za tovorna vozila. Tako so že deloma urejene nove parkirne površine v velikosti prek 25.000 m2. Zgradili so tudi novo transformatorsko postajo nazivne moči 630 kVA s priključnim kablovodom. Po tej investiciji je prišlo tudi do sodelovanja s Krajevno skupnostjo Ilirska Bistrica, saj so v delovni organizaciji Transport Ilirska Bistrica odločili, da se položi priključni kablovod po nekoliko daljši trasi ter s tem omogoči sočasno zemeljska dela za razsvetljavo dela Gubčeve ter Šercerjeve ulice. V mesecu oktobru so začeli z gradnjo novega servisa tovornih vozil v velikosti 2.500 m2 pokrite površine. Gradnja bo predvidoma zaključena v drugi polovici naslednjega leta. Z izgradnjo novega servisa za tovorna vozila bo rešen problem vzdrževanja lastnega voznega parka, istočasno pa bo novi servis nudil servisne usluge tudi ostalim lastnikom tovornih vozil v občini. V naslednjem srednjeročnem obdobju 1981-1985 bo potrebno najprej končati že začete investicije ter začeti z novimi. Glavna naloga, ki stoji pred kolektivom, pa je obnovitev voznega parka, kajti le nova kvalitetna vozila bodo omogočila konkurenčnost na domačem in tujem trgu. V planu investicij so tudi objekti za opravljanje tehničnih pregledov motornih vozil, servis osebnih vozil ter nova pralnica s čistilno napravo. Zelo pomemben bo za Transport že konec letošnjega leta. Dne 22. decembra bodo delavci na referendumih v Transportu, v Istri Benz Koper ter Petrolu Ljubljana odločili o pristopu k SOZD Petrol. Glede na to, da je Transport Ilirska Bistrica delovna organizacija z ozko specializacijo dela, se s priključitvijo k Sestavljeni organizaciji združenega dela, katerega prioritetna naloga je oreskrba slovenskega trga z energetskimi viri, predvsem z naftnimi derivati, zagotavlja nadaljnje delo ter razvoj DO Transport Ilirska Bistrica. T.D. Prva avtocisterna I. 1962, preokret k specializaciji prevozov naftnih derivatov Sneg presenetil vzdrževalce pločnikov Obilne snežne padavine in nepričakovano hud mraz v začetku meseca decembra sta nam povzročila marsikatero nevšečnost. Mnogo pikrih besed je bilo izrečeno na račun komunalne službe, nekatere upravičeno nekatere pa ne. Zlasti slabo so bili očiščeni in vzdrževani pločniki po mestnih ulicah. Da bi se takšno stanje ne ponovilo, pripravlja skupščina občine odlok, ki bo urejal čiščenje mestnih ulic, da morajo lastniki, uporabniki, upravitelji - najemniki nepremičnin (stavb) ob javnih poteh, ulicah skrbeti za čiščenje pločnikov ob svoji ali najeti stavbi ter za posipanje poledenelih pločnikov. Za čiščenje ostalih pločnikov bo poskrbelo komunalno podjetje. Upamo, da bomo vsi upoštevali zgoraj navedeni odlok in ne bo več prihajalo do burnih diskusij. K.S. Uveljavitev hortikulture v našem mestu Danes je sodobnemu človeku potrebno ozračje hortikulture bolj kakor kdaj koli poprej, ker_ hortikultura pomeni kulturni odnos človeka do narave. Človeku, ki se bori za obrambo in ohranitev lepote narave ter proti njeni oskrunitvi, daje narava nenadomestljive življenjske pobude, življenjski vzgon In vir zdravja. Neugnano obnavljanje in življenjska vitalnost, ki jo srečujemo v živi naravi, civiliziranega človeka duševno okrepi in biološko ohrabri. Pred 18 leti se je v Ilirski Bistrici zbudila hortikulturna zavest. Ob širjenju mesta na nove površine in ob razmahu industrije se je čutila potreba za osveščanje občanov na področju hortikulture. storiti vse, da škodljive posledice tega razvoja preprečimo ali vsaj omilimo. In ker hortikultura in zelenje odločilno vplivata na izgled in sanacijo življenjskega okolja, seje naše gibanje razširilo in učvrstilo med občane Ilirske Bistrice. Namen hortikulturnega gibanja je in ostane: pritegniti k aktivnemu delu in tekmovanju ne samo člane društva, marveč tudi mladino in ostale občane, da vsak po svojih močeh in s skupnim delom in napori lepša krajinsko podobo ter izboljšuje in oplemeniti življenjsko okolje. Z odločitvijo, da se na neobdelanem, zanemarjenem in pustnem zemljišču, kraju za odlaganje mestnih smeti in odpadkov, smrdljivih in nezdravih mlakuž, osnuje park Pust in neobdelan teren za ,,provizorjem" leta 1962 Tuje ime ni bilo privlačno, ker je bil pojem ,hortikultura" nepoznan in mnogim nerazumljiv. Zato so bili začetni koraki težki. Le vztrajnemu delu gre zahvala, da si je hortikulturno društvo pridobilo zaupanje in naklonjenost javnosti. Počasi so se vrste članstva začele množiti, kar je še posebnega pomena, saj društvo ni imelo možnosti pomagati članom v materialnem pogledu. S ponosom ugotavljamo, da je hortikulturno gibanje pri nas v zadnjem obdobju dobilo večje razsežnosti, širšo vsebino in globlji pomen. S hitro rastjo mesta in z vsemi posledicami tega dogajanja v prostoru se naše naravno zeleno življenjsko okolje nenehno zmanjšuje, istočasno pa se zmanjšujejo vrednosti njegovih naravnih in ustvarjalnih vrednot. Spoznali smo, da moramo ,,Nade Žagar", je bil prebit led in zaorana prva brazda v hortikulturne ledine v Ilirski Bistrici. Pred dvajsetimi leti je Ilirska Bistrica predstavljala še mestece zanemarjenih vrtov in predhišnih vrtičkov, mestece brez prave ozelenitve in stanovanjskih blokov z neurejeno, puščobno okolico. Prav hortikulturnemu gibanju gre zasluga, da so se tudi v kraju, kjer ni bilo tradicije negovanja lepe krajine, uveljavila načela ustvarjanja in ohranjevanja lepega in zdravega okolja. Hortikulturno društvo „Vrtnica" nenehno skrbi, da dobiva park „Nade Žagar" iz leta v leto lepšo podobo. Postati mora košček sveta, ki odpira in širi obzorje v rastlinskem svetu. V začetku je ustanovitev parka naletela na nerazumevanje. Prevladovalo je mnenje, da parka v Ilirski Bistrici ni treba, češ, saj so tod ljudje v preteklosti živeli brez Dodobnih novotarij. Danes, ko se razprostira park ,,Nade Žagar" od rečice Bistrice do Doma družbenih organizacij, med železniško progo II. Bistrica - Reka in Bazoviško ulico, je nekako samoumevno, da je tu pravo mesto za park. Če se pa ozremo nazaj, ko tu pred 18 leti še ni bilo parka, tedaj ugotavljamo, da je bilo za park izbrano' neobdelano, zapuščeno in skrajno zanemarjeno zemljišče. Tik ob kopalnem bazenu, ki so ga zgradili pripadniki JLA, je bilo pred nastankom parka ,,Nade Žagar" odlagališče mestnih odpadkov in smeti, danes pa je to eden najlepših mestnih parkov v Sloveniji. Na ,,Hribu Svobode", vzpetini, ki se dviga nekako v sredini mesta II. Bistrica, je bil postavljen spomenik padlim borcem (delo kiparja Lenassija in arhitekta Baragove). Do spomenika so bile speljane asfaltirane poti in postavljena tu in tam kakšna klop. In tu se je tudi ustavilo. Hrib nudi videz puščobnosti in neurejenosti. Zaradi tega namerava Hortikulturno društvo Hrib svobode spremeniti v privlačen objekt: ozeleniti ga, pri temu pa strogo paziti, da ne bo zelenje zakrilo pogled na spomenik. Z deli se je že začelo, vendar ta zaradi pomanjkanja denarnih sredstev počasi napredujejo. Hortikulturno društvo ,,Vrtnica" je hortikulturno uredilo tudi okolico osnovne šole ,,Dragotin Kette", Kraškega zdravstvenega doma in okolico spomenika III. PUB na Vidmu. Vsa leta obstoja Hortikulturnega društva Vrtnica so ilirskobistriške delovne organizacije pomagale društvu, da je lahko realiziralo programe dela. Velika zasluga, da je društvo v II. Bistrici zaživelo in doseglo lepe uspehe, gre nedvomno Skupščini občine Ilirska Bistrica in političnim organizacijam, ki so uvedli pomembnost hortikulturnega gibanja in nudili društvu vsestransko pomoč. Ne smemo pa pozabiti na pripadnike JLA, ki jim gre velika zasluga za ozelenitev mesta. Ob zaključku naj dodam še misli in hote lamjihje vsem ljubiteljem narave vcepljal znani juo