Pomladansko prebujanje
Sonce seje sramežljivo prebijalo skozi meglice in grelo zemljo. Veterje božal travo, šepetal v krošnjah golih dreves in se mešal s ptičjim petjem. Iz zemlje se je dvigoval prah, ki se je mešal z dimom požganega vejevja na krčevinah.
Nekako zaspano in mimo je bilo, vetidar je bilo v zraku čutiti neko napetost...
Tudi Ijudje so se prebudili s pomladnimi sapicami, razkropili so se vsak za svojim delom: kmetje so vozili gnoj in se dobrikali zemlji, branali in sejali; vrtičkarji so obračali zemljo in pripravljali grede za povrtnino in rože; tisti brez zemlje pa so nabirali regrat.
Človek je od nekdaj povezan z zemljo, odvisen je od nje, uživa plodove njenega in svojega dela. Tudi mnogi Šiškarji nosijo v srcu košček dobre zemlje...
Vsak topel in lep dan zvabi mnoge Siškarje na plano. Vrtovi, polja, sprehajališča in parki oživijo.
Kot da bi se prebujali iz zimskega spanja nas premaguje utrujenost. Nekje globoko v sebi pa začutimo nemir, pričakovanje, upanje... Veselimo se pomladanskega rojevanja, brstenja, cvetenja in rasti.
Zeleno, belo, modro, rumeno, rdeče... Občutki nas prevzamejo, silimo v naravo.
Pomlad je prišla v Šiško-
Tudi v naš objektiv.
Ivan Šučur