Pomoč po trdgíčnem požaru v jl Brunški Gori Konec poštnega punta v Svetem Štefanu } i Ov ST. 97 - LETO 64 ■ CELJE, 11.12.2009 - CENA 1,25 EUR Ûd9ovofna uœdnica NT Tatjaoa Cvrrk Kdo je pokončal lovskega psa in ga odvrgel v gozdu? UMKOVANJE glasbe fia gostja Damjana Golavsek Ohranimo energijo. PRIHRANIMO. . Celjski vojak o misiji v Afganistanu OKNA ■ iJMi.i,. J www.mík'Cř.sÍ 8 OSO 12 24 DOGODKI novi tednik UVODNIK TATJANA CVIRN Kako do sožitja med novim in starim? Minule dni so v Celju spet podelili zlato vrtnico za lepo urejeno okolje. medtem ko so z metlo letos le za^zHi. Če k temu pHštejemo še več kot 70 razdeljenih priznanj, je jasno, dn se veliko lastnikov hiš trudi po najboljših močeh, da bi urejenost okolice zbudila občudovanje, če že ne ravno zavisti sosedov. Sprehod skozi katerega od naselij pa žal pokaže vse mogoče, ne le vzorno urejenih hiš in njihovo okolico, temveč tudi cel kup skrpucal, ki jim manjka okusa in ki jim niti Številno lepo cvetje ne pomaga, Pa ne mislim, da so tega krivi lastniki, ki so mogoče navdih našli v mehiški nadaljevanki in tamkajšnjih haciendah ali pa jih je morda presunila tirolska alpska hiša, ko so bili na smučanju. Razlog je v slabem načrtovanju celih sosesk in izdajanju dovoljenj za vse mogoče in nemogoče projekte. Človek ima občutek, da tako rekoč ni načrtov, ki ne bi bili izvedljivi v praksi. Bloki vseh možnih oblik in baru. vmes pa zasebne »barbi« roza hišice, domovanja v stilu Janka in Metke ali vesoljske kocke iz neopredeljivih materialov -po možnosti rdeče barve, kot zadnji krik mode na tem področju. Ampak to očitno nikogar ne moti. So pa ljudje zelo občutljivi, ko gre za posege v mesto. Vsaka novost sproži številne razprave, vsak ima naenkrat svoje argumente za novo pridobitev ali proti njej. Kot v zadnjem primeru nove tržnice ali pa dosti bolj žolč-no pred leti ob postavitvi slavnih celjskih biserov ali ob podiranju nekdanjega Zamorca» Če spomnim samo na nekatere. Vse te razprave navsezadnje niso presenetljive. Od starega mestnega jedra ljudje pričakujejo, da se v njem ne dogajajo revolucionarne spremembe, da ohranja podobo, ki jo lahko vsak trenutek prepoznajo in se z njo poistovetijo. Da je vsaj jedro tisto, ki ostaja, če že vse okrog izgublja nekdanji prepoznavni videz ... Toda kako najti kompromis in ravnotežje med novim in starim, ko so nekatere novogradnje v mesta vendarle nujne in ko jih je treba postaviti v duhu sodobnih zahtev življenja? Povsod v svetu je to ležko delo za arhitekte in tudi za strokovnjake, ki varujejo dediščino. Nekatere njihove projekte ljudje posvojijo, drugi ostanejo tujki. Tako me vedno znova zmrazi ob jekleno-steklenem dvigalu pred Čudovito stavbo mestne hranilnice, medtem ko težko razumem nasprotovanje petim stopnicam za novo knjižnico ob Savinji. Ampak laiki pač vidimo stvari drugače in tu bo vedno razkorak. Je pa prav. da nam pri vsakršnih posegih v naše okolje ni vseeno. Apatije je namreč že drugje dovolj. Varuhinja človekovih pravie Zdenka ČefaaŠek Travnik je med obiskom v Žaleu pohvalile delo UE Žalec z načelnikom Marjanom Žoharjem (desno). Varuhinja o spodnjesavinjskih problemih Na varuhinjo človekovih pravic Zdenko Čebašek Travnik se je med obiskom v Žalcu s svojimi pritožbami oziroma pobudami obrnilo občanov. Lani je de-lež obravnavanih primerov iz Savinjske regije znašal 10 odstotkov, kar je bistveno manj kot v osrednji slovenski regiji, kjer je bii delež 28-odstoten. pri čemer je varuhinja ocenila, da Spodnja Savinjska doHna ne odstopa od slovenskega povprečja. Občani so Čebašek Travni-kovo med drugim opozorili na socialno probleniaiiko, ki se kaže na različne načine. Tako so pobudniki podali pripombe na podelitev različnih oblik državne pomoči, od podeljevanja denarne pomoči do problemov delovnih invalidov, priložili so se tudi zoper način obravnave v centrih za socialno delo. Po-budniki so zastavili tudi vprašanje glede družinskih pomočnikov, saj je njihov status neurejen, med drugim nimajo niti pravice do regresa zâ letni dopust. Nekateri pobudniki so izpostavili problem deložacij v žalski občini, ob tem pa je žalska po-džupanja Ivica Čretnik varuhinji pojasnila, da je občina ustanovila socialni odbor, ki se bo ukvarja] z deložadja-mi. Tudi specifične pritožbe Vdrugi sklop je uvrstila pritožbe zoper delovanje pravo-sodn^a sistema, pobudniki pa so se na varuhinjo obrnili §e z nekaterimi specifičnimi pritožbami, tudi zoper sklad kmetijskih zemljiSč In urejanje mirujoče^ prometa v naselju. Kot poseben problem so pobudniki izpostavili zapleten postopek pridobitve brezplačne pravne pomoči. V Žalcu so se pogovarjali tudi o plačevanju otroškega varstva, saj posamezni- ki navajajo neresnične podatke, Nekaj teh težav bodo v uradu varuhinje skušali rešiti, nekaterim pobudnikom pa so že v Žalcu povedali, da tudi varuhinja nima pristojnosti. Varuhinja se je srečala tudi s Šestimi župani spodnjesavinjskih občin, ki so jo opozorili na nekatere specifične probleme. V ospredje so postavili urejanje prostora oziroma pridobitev gradbenih dovoljenj za načrtovane objekte. Zatavili so tudi vprašanja o enakosti pred zakonom in izpostavili problematiko nezadostnega števila zdravnikov ter zobozdravni--kov. Sicer je bila gostiteljica poslovanja varuhinje Upravna enota Žalec, ob tem pa je CebaŠek Travnikova izpostavila, da je prijetno presenečena nad poslovanjem žalske upravne enote. Kot je poudarila, se doslej noben občan iz žalske UE na njen urad ni priložil zaradi izvajanja upravnih storitev. US. foto: TT Vsi za nova ležišča! Na razpisu ministrstva za gospodarstvo za vlaganje v turistično infrastrukturo je bilo uspešnih tudi več prosilcev s Celjskega. Tako je Zlatarni Celje uspelo pridobiti 4,5 milijona evrov za hotel v BTC-ju v Ljubljani. Za kakšen hotel gre, zakaj se je zanj odločilo podjetje, ki se primarno ukvarja s povsem drugo dejavnostjo, nam zaradi odsotnosti predsednika uprave Zlatarne Celje Bojana Albrehta ni uspelo izvedeti. Podjetje Eurotas je dobilo najmanj denarja, insicer 313 tisoč evrov. Kol je pojasnil direktor Zoran Podkorit-nik, so sredstva namenje« na za drugo fazo obnove Hotela Evropa. Pridobili bodo 15 novih sob. med njimi tudi posebne sobe za Športni- ke, majben wellness ter. kar je najpomembneje, konferenčno dvorano. »To nujno potrebujemo. Ker bo lahko sprejela okoli sto ljudi, potrebujemo tudi več ležišč. Po novi naložbi, ki bo končana v približno treh mesecih. bomo imeli ól sob in predsedniški apartma,« je zadovoljen Podkoritnik. Dolga je zgodovina prenove hotela Dobrava v Zre-čah, za kar je Unior na razpisu pridobil več kot 2,5 milijona evrov. Unior je v Zre-čah sprva želel zgraditi nov hotel. Zanj so pridobili tudi 4 milijone evrov evropskih sredstev. Ker je naložba presegla 30 milijonov evrov, so se ji odpovedali in pripravili nov, cenejši profekt- Odločili so se za dozidavo obstoječega Hotela Dobrava, s katero bodo pridobili sto ležišC in razširili prostore za wellness. Takoj po koncu letošnje zimske sezone bodo na Gol-teh, tudi s pomočjo več kot 2 milijonov evrov nepovratnih sredstev, lahko začeli dolgo želeno in težko pričakovano obnovo in razširitev hotela. Finančni vložek ministrstva za gospodarstvo predstavlja četrtino vrednosti naložbe. Preosta- nek bodo zagotovili z do-kapltalizacijo, ki so jo delničarji že potrdili, najeli pa bodo tudi kredit. Tako naj bi namesto sedanjega hotela zrasel popolnoma prenovljen objekt. Sicer je na Gol-teh vse pripravljeno za začetek zimske sezone. V torek je padlo nekaj snega, razveseljujejo pa jih tudi nižje temperature, tako da so že začeli umetno zasneževa-nje. Upajo, da bodo Golte pripravljene za smuko prihodnji teden. US.^RP. MBP radiocelji gi^frt) mM ^ ^ frtkHncdh ^ TZ • à A J vvww.radiocelje.com novi tednik IpOGODKI Na Celjskem cepljenih preko 12 tisoč ljudi Na celjskem območju se je prejšnji leden proti pan-demsld gripi cepilo kar 5 tisoč ljudi, tako da so 6. decembra zabeležili skupno že 12 tísočcepljenih (vSlo-veniji preko 81 tisoč). Obremenjeni so bili vsi ce-pilni centri, Se zlasti v Zavodu za zdravstveno varstvo Ce-Ije. Dnevni rekord so zabeležili v petek, 4. decembra, ko so cepili kar 240 ljudi. Podobno je bilo v soboto, ko se je Slevilo cepljenih povzpelo na 220. Zadnje dneve je pritisk na cepljenje nekoliko popustil. Na zavodu bodo tako danes Se cepili od 8. do 17. ure, nato pa se vračajo nanormalen delovni Čas ambulante, torej od ponedeljka do soboteod 8. do 12. ure. Po pou'ebi bodo cepili tudi dlje časa. Podobno se prDa-gajajo tudi v drugih cepilnih centrih. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja so do 9. decembra zdravniki zabeležili neželene učinke cepljenja pri iS9 osebah, od tega pri sedmih otrocih, mlajSih od 10 let. V zadnjem tednu so neželene učinke zabeležili pri 56 cepljenih. Največkrat so zabeležili bolečino na mestu cepljenja, pogosto tudi oteklino in rdečino. Večkrat so se pojavljali tudi utrujenost, povišana telesna temperatura, glavobol in slabost- Vsi ti neželeni učinki so minili v nekaj dneh brez posledic. V ;:adnjem tednu sta bila prijavljena dva resna neželena s časopisom V ■■■ VH želijo oziviti mestno jedro Po sobotnem odprtju nove celjske mestne tržnice je v tem tednu izšel tudi nov promocijski tržnični Časopis. Dđnes zjutraj so ga v nabiralnike prejela vsa celjska gospodinjstva, z njim pa želijo Celjanke in Celjane seznaniti z novo pridobitvijo ter jih spodbuditi k razmišljanju, da bi tržnico in staro mestno jedro redno obiskovali ter mu na ta način povrnili življenje. pravi župan Bojan Šrot. Idejo za izdajo publikacije je dal oblikovalec Kafael PoČivašek, pri uresničitvi ideje in izdaji časopisa v nakladi 19.500 izvodov pa sta sodelovala Zavod Celeia Celje in Mestna občina Celje. »Tudi s takšnimi publikacijami, kot je časopis, se oživlja in spodbuja dejavnost in trgovanje ter obiskovanje mestnega jedra,« je prepričan Počivašek, Kot dodaja, se časopis (zaenkrat âe nima imena, op. p.) zaradi značaja mestnega jedra in produktov, ki jih želijo tržiti in tako privabiti meščane v center mesta, vizualno in vse-binsko razlikuje od letakov in prospektov, s katerimi nas vsak teden zasipajo veliki trgovski centri. V Časopisu sta poudarjena kakovost izdelkov in kultura nakupovanja, saj je, kot pravi Počivašek, nakup v mestnem jedru nenazadnje tudi družabni dogodek. Na straneh časopisa niso objavljene samo cene in fotografije izdelkov s tržnice, ampak ;e poudarek na njihovi originalnosti in kakovosti. Poleg tega bralci v časopisu najdejo tudi podatke o gradnji in odprtju nove tržnice, o zgodovini celjske mestne tržnice, preberejo lahko, kaj o tržnici menijo nekateri branjevci in obiskovalci, hkrati pa publikacija prinaša tudi napovednik kulturnih dogodkov, ki se bodo zgodili v naslednjih dneh. Ustvarjalci časopisa si želijo, da bi podobno publikacijo, ki bi vsebinsko predstavljala raznolikost In vrednost mestnega jedra, izhajala tudi v bodoče, pri čemer je vse odvisno od denarja. Za prvo izdajo časopisa je MOC odštela 6 tisoč evrov. BOJANA AVGUSTINČIČ Jutrišnji svet pripada ti^m,^a^5t¥àijalnàs^ gradijo prihodnost, tistim^ki^aio in vedo, kaj hočejo, predvsem pa tisHmfjijMrjainejo vto, kar Želimo vam prij^ne božične praznike ter da bise v letu 2010 pdpila vrata novim upom, novim željam, novim priložnostim in p^vim odločitvam. t CMCelj^dJ. "t,v ^^Bh CMCelje učinka. Pri eni osebi z že znano srčno boleznijo je v nekaj urah po cepljenju prišlo do srčnega infarkta in je na zdravljenju. Druga oseba je bila sedem dni po cepljenju sprejeta v bolnišnico zaradi povišane telesne temperature in deiiidradje. Povezanost s cepljenjem ni verjetna, so sporočili z IVZ. Sicer pa so od 30. novembra do 6. decembra zabeležili približno enako obolevnost za gripo in gripi podobne bolezni kot teden prej, nekoliko manj (čeprav še vedno bistveno več kot v enakem obdobju lani) pajebiloakut-nih obolenj dihal. Včeraj se je v Splošni bolnišnici CeJje zaradi gripe in drugih virusnih obolenj zdra- vilo skupaj 26 pacientov. Kot je sporočila vodja službe za odnose z javnostmi Danijela Gorišek, se sedem pacientov zdravi na otroškem od-deJku, pri Čemer je pri treh potrjena nova gripa, štirje pa imajo druga virusna obolenja. Na oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja se zaradi raznih virusnih obolenj zdravi 18 pacientov, Zdravstveno stanje pacientov na obeh oddelkih je stabilno. Zdravstveno stanje pacienta» ki se zaradi nove gripe zdravi na Oddelku za intenzivno interno medicino, se je predvčerajšnjim nekoliko izboljšalo, Še vedno pa ostaja priključen na respirator. MBP Tarra jo na ogled postavi in Angel tudi - Pornozvezdnici obljubljata Na Celjskem sejmu se danes začenja drugi Erotični sejem, ki lahko kmalu stopi ob bok večjim tovrstnim sejmom po svetu. »Prostora bo dovolj za vse, če nas bodo ljudje presenetili in prišli Še v večjem številu, kol pričakujemo, smo pripravljeni in sposobni prostor, namenjen sejmu, Še razširiti,« pravijo na Celjskem sejmu. Ponosno namreč napovedujejo 12 tisoč erotike željnih obiskovalcev. Soorgani-zator sejma je Zavod 69 za kulturo pornografije, Ta bo v Celje te dni pripeljal dve trenutno menda najbolj zuani in vroči pornozvezdnici, ki obljubljata marsikaj, kar bo v dvorani dvigalo še kaj drugega kot le temperaturo ... Angel Dark in Tarra White sta namreč posebej za celjski sejem pripravili posebne točke. Kdo ve. mogoče bosta preizkusili celo slovenski izdelek SeXtol. Ta obeta široko paleto seksualnih položajev, je iz kromiranih cevi in tapeciran s posebej obdelano gumo, ki se zlahka čisti. V prejšnji šte- vilki smo zapisali, da je namenjen petim položajem -napakal Kar petindvajsetim! Na sejmu bodo podelili pornofikate za najboljše erotične izdelke in storitve, za slovenskega oskarja zlatega stojana pa se poteguje pet nominirancev: fotograf Gregor Hvastja, La Toya, distribucija Alceka video, skupina Vulvathrone in celjska Galerija Račka. Glede na recesijo, ki očit^ no po pornoindustriji ni udarila, bo ceoa vstopnice enaka lanski, 12 evrov. 2a ta denar bodo obiskovalci dobili tudi posebno darilno vrečko, katere vrednost naj bi bila drugače 30 evrov! Kaj bo v vrečki, naj ostane skrivnost, skoraj zagotovo pa bo v njej nekaj takega, kar boste lahko uporabljali doma ... SŠol Sejem bo v hali L, v petek in soboto bo odprt med 17. in eno uro zjutraj, v nedeljo pa med 15. in 22. uro. VEDNO SEM SI ŽELEL... City center Obdarujmo rejniške otroke iz celjske regije in jim skupaj izpolnimo njihove novoletne želje. Dragi obisicovalci Citycentra, s pornočjo centrov za socialno úelo celjske regije smo vCítycentru Celje navezal! stike z rejnlSXimi družinami, katerih rejencí si kot vsi otroci leiifo drobnih pozornosti. Prosili smo ilh. dâ nari^eio svojo novoletno željo In nam risbice posredujejo. Panoje z risbicâml smo razpostavili po vsem Cítycentru. Va^ napr^amo, d» nsm pomagate njihove telje i^sničiti. Morda boste prepoznali nansarvo logo medvedka z Igračo, ki je^ ne potretiu}ete alf pa ste pripravljeni darilo ^mi izdelati. Morda odločite za nakup novega. Prinesite na \nk tdiko v CiCyrenter. risbico pa shranite kot spomin n^ravljeno dobro delo. Dobrodelna akcija ^oCeXa do 30. decembra. Da ne bo samo želja. Izberite risbico in izpolnite željo > Izberite risbico z oarisano zeljo > Snemite jo s panoja > Izbrano darilo oddajte na INfO TOČKI Ci tyčen tra > Risbico obesite doma poleg ostalih prazničnih vose i I Dobrodelna akcija poteka do 20. decembra. Darila bodo konec decembra predana centrom za socialno delov celjski regiji Vf ' n^: r«ww. city-center.si Medijski sponzor GOSPODARSTVO O cetis Mik odličen v evropskem merilu Podjetje Mik Francija Hibei^ je prejelo prestižno evropsko nagrado za poslovno odličnost. Je prvo iz vrst srednje velikih slovenskih podjetij, ki je prejelo to priznanje, in je likrati tudi prvo domače podjetje» ki je brez predhodnih izkušenj in ceriificiranega sistema vodenja kakovosti ISO 9001 ali prejema državnega priznanja za poslovno odličnost kandidiralo za to priznanje. Pred tem tovrsten podvig ni uspel Še nobeni organizaciji v SiovenijL Do nagrade so pravzaprav stnnemupadcugradbenihdel prisil s pomočjo svetovalca Nenada Savlča, s katerim so naredili preskok od vodilnega proizvajalca PVC-oken do ponudnika celovitih rešitev energetsko varčnegradnje. Sa-viČ je za podjetje razvil unikaten poslovni model dolgoročne strateške preobrazbe. Rezultati naj bi že biii vidni, saj je podjetju uspelo kljub za desetino povečali obseg prodaje. 1\iái na račun akcije Okno veselja, v kateri so omogočili vsem zaposlenim, da sodelujejo pri pridobivanju novih strank. S tem so se ^bolj povezali, postali še bolj enotni in se začeli zavedati, da so skupaj odgovorni za ohra-ûitev deJovnih mest. S to akcijo se je zmanjšalo tudi Šte- Pnič so pri obveščanju medijev o lepi nagradi» ki jo je prejel Mik, obveščali tudi rokornetaši. Rado Panteiič je v imenu generalnega pokrovitelja prve slovenske rokometne lige poslal izjavo medijem, da je Mik nagrado prejel tu* di zato, ker podpira šport. »Je sponzor prve slovenske rokometne lige - MIK 1. liga, sponzor Celja Pivovarne I^škoter v manjšem obsegu še nekaterih drugih, s pomembnim de-ležem podpira tudi kulturo in daje denar v humanitarne namene.« »Rezultati analiza poslovanja so pokazali, ds so tako dobri, da se lahko brez zadržkov usmerijo v Evropo,k je poudaril ocBnjevalBG ter hkrati soustvarjalec Mikove odličnosti NenadSavič. ko ssjazla^^ direktorjem Mika Francijem Pliberikom veselil nagrade. Podelitvi je prisostvovala tudi dňavna sekretarka ministrstva za gospodarstvo Daija Radić. vilo reklamacij, vrednoiat prodaje individualnim strankam je zrasla za šest odstotkov. Cinkarna, ki $e je z enoto v Moznju pisala v register EMAS, pričakuje, da bo tudi za ostali del podjela kmalu pridobila podoben certifikat Trenutno so najbolj zadovoljni z novih izgledom deponije Za Travnikom, kjer že nastajajo travnate površine. Cinkarna zadovoljila stroge okoljske predpise Cinkarna Celje se je minuli teden kot drugo {ródjet-je v državi vpisala v register EMAS. Uredbi EMA5» ki vsebuje najstrožje zahteve za okoljevarstveno vodenje organizacij v Evropski uniji, je zadostila v svoji enoti v Mozirju. Za ostali del podjetja Še Čakajo na vpis. Ker je njihova vloga najob$imej-Sa, jo bo agencija za okolje obravnavala Šele med zadnjimi. Podjetje, ki želi zadostiti pogojem uredbe EMAS, mora imeti najprej sistem ras^a-nja 2 okoljem, vzpostavljen skladno z mednarodnim okolj-skim standardom 150 14001. Nato mora narediti za Čemo oceno ravnanja z okoljem. »Jasno je. da mora dosledno spoštovati zakonodajne in druge okoljske zahteve in to nenehno dokazovati,« pojasnjuje tehnična direktorica Nikolaja Podgoršek Selič. »čim večji del zaposlenih mora biti aktivno vključen v proces nenehnih id)oljSav. Predvsem pa mora podjetje vzpostaviti z zainteresiranimi javnostmi odprto komunikacijo ^ede okoij-sldh vidikov in vplivov na okolje. V ta namen mora izdelati tudi okoljsko izjavo za javnost, kar je bistvena razlika» ki loči EMAS od ostalih sistemovrav-nanja z okoljem. Okoljska iz* java je način seznanjanja javnosti z rezuitad sistema ravnanja z okoljem, z zahtevo po nenehnem i^oljševajiju, in je hkrati priložnost, da se družba prikaže kupcem, pogodbenim izvajalcem in lokalni skupnosti .ojasnjevala z nerentabilnim poslovanjem dosedanjega poštnega urada, vendar podrobnih številk javnosti Ri predstavila. Poštarji prav tako trdijo, da so s premično poŠto poslovanje poŠte približali na domove krajanov, kar je delno res. Nekateri starejši so na> mreČ s premično poŠto zadovoljnejši» resnici na ljubo pa je treba povedati, da stranke poštni urad niso ravno (ilegale. V prihodnjem letu namerava Pošta Slovenije uvesti po državi še več premičnih pošt; po zgledih iz sosednje Avstrije. štarjev 15-minutni dnevni postanek naj bi po potrebi celo podaljšali na pol ure. saj so krajani nazadnje zahtevali vsaj enouren dnevni posta-nek. Zaradi uvedbe premične poète so bili daleč najbolj pri-zadeti zaposleni krajani. Po novem premična pošta namreč ni več uradovala ob sredah popoldne ter sobotah dopoldne, zato so morali zaposleni krajani po priporočene poštne pošiljke na oddaljeno pošto v Šmarje pri Jelšah. Pošta je zahtevam krajanov prejšnji leden prisluh-Dila ter je začela od zadnje sobote z enoumim uradova-njem v dosedanjem poštnem uradu ob sobotah ter sredah popoldne, kar namerava po zagotovilih tudi obdržali. Še več, krajani so dosegli, da bo imel takrat poštar pri sebi vse priporočene poštne pošiljke, naslovljene nanje v zadnjih dveh tednih. V tem tednu se je zato sestal svet Krajevne skupnosti Sveti Štefan ter ocenil položaj. »Z doseženim smo razmeroma zadovoljni,« pravi predsednik K5 Sveti Štefan mZ doseženim smo razmerama nr dovoljnin, ^rw predsednik KS Svoti Štefan Jakob Romih. Jakob Romih, ki je znan kot človek z umirjenim ter preudarnim nastopom. Zato so svojo peticijo, s katero je več kot 600 krajanov nasprotovalo uvedbi premične poŠte, vsaj za nekaj mesecev umak-nih. Za vsak primer, da si v Pošti Slovenije ne bi premislili, pravijo v Svetem Štefanu. BRANE JERANKO Foto: GrupA ^ Festival izobraževanja in zaposlovanja É Celje, Celjski sejem, 15. januar 2010 r od 9.00 do 17.00 OrganizatoR Zavod RS za zaposlovanje. Območna služba Celje Celjski sejem, d.d. Območna obrtno-podjetniška zbornica Celje Brezpidcnd preddvanjd, predstavitve šol in poklicev, zaposlitvene priložnosti Pokrovitelji: Novi tednik & Radio Celje Lisac&Lisac Zavod RS za zaposlovanje« Območna služba Celje, Obmo^a obrtno podjetniška zbornica Celje in Celjski sejem v januarju pripravljajo prireditev, ki so jo poimenovali Festival izobraževanja In zaposlovanja. Na enem mestu se bo predstavila celotna izobraževalna ponudba regije tako za srednjo stopnjo kot študij, ob tem pa bodo predstavili poklice in zaposlitvene priložnosti v podjetjih. Celotno dogajanje bodo nadgradili s strokovnimi predavanji in z okroglo mizo 2 naslovom Izbira poklica - izziv za prihodnost. O Festivalu smo se pogovarjali s Karmen LeskoŠek direktorico celjske ob^ močne službe zavoda za zaposlovanje. Zakaj odločitev za Festival izobraževanja in zaposlovanja? Ravno v Času gospodarske krize, se moramo le bolj zavedati, da so ljudje potencial ki bo pokazal prave rešitve za prihodnost Kariemi sejmi so že uveljavljen način povezovanja pod-jetrj z iskalci zaposlitve. In tudi v naši regiji je prostor za takáno prireditev. Festival pa gre še korak dlje in vabi tudi tiste, ki so Šele na začetku poklicne poti. Mladt« ki so danes le všolsklh klopeh, so na$i potencialni sodelavci in festival bo priložnost da jim pokažemo, kaj trg dela od njih zahteva. In zato tudi pozivamo predvsem delodajalce, da predstavijo svoje potrebe po znanjih. Kaj danes pričakujejo delodajalci od kandidatov? Morda bi tu omenila analizo, ki so jo pripravile nale strokovne službe na osnovi prljav)je- Karmen Leskošek nih potreb po delavcih v letih 2007 in 2003. Poleg formalne izobrazbe vse bolj postajajo pomembna tudi dodatna, specifična znanja. Delodajalci pričakujejo fleksibilnost in prh pravljenost na dodatno izobraževanje. Vse večji pomen dobivajo lasmosti kandidatov, ki omogočajo samostojno in kvalitetno opravljanje del in nalog na določenem delovnem področju. Pričakovanja delodajalcev s stopnjo zahtevnosti dela naraščajo, pri poklicih za preprosta dela pd je večji poudarek na telesnih sposobnostih. Poznavanje vsaj osnov drugega jezika, obvladovanje osnovnih računalniških znanj sta pravzaprav bazični znanji, ki jih pričakujejo delodajalci. Tukaj so še dodatne kompetence. Največkrat komunikativnost Še posebej, če gre za delo s strankami Analiza je pokazala, da so pomembni še natančnost in zanesljivost, prilagodljivost, poslovne kompetence ter zmožnost reševanja problemov. Čeprav morda največkrat pomislimo, da formalne delovne izkušnje predstavljajo največji selekcijski kriterij, pogosto ni tako. Zato je tudi pomembno, da iskalci zaposlitve detodajakem pokažejo vse svoje prednosti, vsa dodatna znanja in veščine, kijih obvladajo. Na celjskem sejmliču se bo 15. januarja odvijal FIZ - Festival Izobraževanja In zaposlovanja. Komu bo namenjen in kaj s« bo dogajalo? Festival izobraževanja In zaposbvanja bo največji kariecnl dogodek v Savinjski regiji. Namenjen pa bo vsem, ki se soočajo s poklicnimi odločitvami - osnovnošolcem, dijakom, študentom, staršem, iskalcem zaposlitve, brezposelnim ali zaposlenim, ki ilčejo druge priložnosti. Pridobili bodo lahko informacije o možnostih izobraževanja, stipendiranja, deficitarnih poklicih, načinih razvoja kariere, stanju na trgu dela, možnostih zaposlovanja, možnostih za samozaposHtev. Predstavili se bodo ponudniki in izvajalci izobraževanj. Srednje šole, fakultete, ljudske univerze. S konkretnimi predstavitvami bodo obiskovalcem predstavljeni različni načini uporabe znanja v praksi. Na njihovih predstavitvenih prostorih bodo lahko obiskovalci pridobili vse informacije o izobraževanju, znanjih, ki jih bodo pridobili, načinih nadgrajevanja znanja, poklicih, ki jih lahko opravljajo. S konkretnimi predstavitvami bodo obiskovalcem predstavljeni različni načini uporabe znanja v praksi. Prav tako je festival namenjen podjetjem, ki iščejo ali bodo Iskala nove sodelavce. To bo priložnost da spoznajo potencialne sodelavce že v času šolanja, da jim predstavijo delovna mesta in potrebna znanja za opravljanje det. Za iskalce zaposlitve pa bo festival priložnost da spoznajo in navežejo stik z delodajalci in pridobijo informacije o potrebnih znanjih in veščinah za opravljanje konkretnega dela. Vrstila se bodo različna predavanja in predstavitve o iskanju zaposlitve - delavnice, namenjene boljši pripravi na zaposlitvene razgovore, pisanje življenjepisov, praktični napotki pri iskanju zaposlitve. Predstavili bomo spletni pripomoček e-svetovanje, namenjen vsem, ki ž^ijo bolje spoznati osebne interese in izvedeti več o posameznih poklicih. Vsi, ki razmišljajo o samostojni poklicni poti, pa bodo lahko pridobili koristne napotke o samozaposlitvi. še posebej pa moramo izpostaviti predavanje mag. Aleša Lisca iz družbe Usac&Usac z naslovom Kako lahko tudi vň Iz set>e naredite uveljavljeno in cenjeno blagovno znamko. 2e naslov je dovolj izzivalen in obeta pravo poslastico za vse, ki nastopajo na trgu dela. Živahno razpravo si obetamo tudi na okrogli mizi, kjer bo voditeljica mag. Tatjana Stinek goste pov-pra»ld o izbiri poklica in o tem, kaj poklic pomeni v življenju posameznika in družbe. INTERVJU Alpe v 3D-dimenziji Matevž Lenarčič, avtor fotografij v knjigi Alpe - Kot jih vidijo ptice z Matevžem Lenarčičem sva nazadnje sedeta skupaj pred §tinml leti, ko je, kako preprosto se danes sUši. sam z ultraiahkim letaJom obletel svet Sporočilo takratne zgodbe se je tako. po Matevževo, glasilo, da je svet na srečo še okjtigel. V zadnjih mesecih pa vsvetu vse bolj odmeva nova knjiga Alpe - Kot jih vidijo ptice. In sporočilo te »zgodbe«? »Da svei ni oloogel,« seje preSerno nasmejal Matevž Lenarčič, biolog, alpinist, íoiograí in letalec z Rečice ob Savinji. »S projektom smo ždeli na» redili nekaj drugačnega, da bi ljudje spet opazili hribe. Če tega ne opaziš» jemlješ lepoto kot samo po sebi umevno. Potem ne zna$ paziti na stvari. V orto kapitalizmu je vsega veliko, vse je v povprečju krasno, a ravno zaradi tega ne vidimo prave kvalitete. In je potem ne pazimo.« Knjiga Alpe - Kot jih vidijo ptice je po vseh gabaritih velika: SL2 strani, 250 izjemnih fotografij, skoraj 5,5 kilograma. Knjigo so »obogaUli« z razstavami na prostem, kjer je na ogled sto fotografij, velikih skoraj dva metra. Odzivi so izjemni, razstavo v Ljubljani in Bolzanu si je v dveh mesecih ogledalo skoraj 300 dsoč ljudi, projekt, ki so ga pripravili v podjetju PanalpizNazarij (direktor Vojko SU'âhovnik ima ob Matevžu in Marku Lenarčiču na organizadjskem področju največ zaslug), naj bi se selil v Innsbruck, pojavili so se tudi Bruselj, Dublin, Pariz ... »Namenoma smo izdelali veliko knjigo za nizko ceno, zato da bi jo iahko imel \^ak. Sicer bi verjetno prodali tudi 500 izvodov po visoki ceni» toda osnovnega namena ne bi dosegli,« poudarja Matevž Lenarčič. Projekt »AJpe« je v osnovi oko-ijevarstveoi poziv. Ampak: kako drugačne so Alpe iz zraka? »Fotk« lepih hribov je ogromno, kot listja in U'ave. Iz zraka jih je nekoliko manj, medtem ko celotnih Alp $e ni bilo. Ko sem prvič letel čez Julijce. sem letel dve uri, a so bili §e kar hnbi. Po U^h urah je bilo enako. Hribi so si dokaj podobni zato je poseben izziv, kako vsakemu poiskati identiteto. Če slikaš sredi dneva, je od daleč vse isto. Če pa slikaš zjutraj aii zvečer, se naenkrat izkaže, da je vsak hrib drugačen. Včasih si pred: stavljamo, da so Alpe divjina, kar sploh ni res. Od srednjega velU so kulturna la'âjiua» ki jo ljudje nenehno «preminjajo. Se%^a je svet skozi objelUiv fotoaparata drugačen. Vsak ga vidi drugaCe, vsakemu se zdi lepo nekaj drugega. V digitalni fotografiji ne šteje več barvna kakovost, danes Šteje vsebina, Sam sem za to knjigo slikal tri leta. Mno^ bi rekli, da v Alpah ni nič posebnega, potem pa vidiS ogromno podrobnosti. Opravil sem 350 letalnih ur in, tako čez prst, naredil sto tisoč fotografij. Problem je, ker so Alpe bistveno večje, kot sem si predstavljal. Je bilo slišati kaj pripomb nara-vovarstvenlkov? To je bil eden naših prvih pomislekov. Po eni strani poudarjamo naravovarstveno plat in sonaravni razvoj, potem pa sami onesnažujemo ... Zato se tudi nekatere oi^nizadje niso odločile za partnerstvo, češ da pospešujemo letalski turizem v Alpah. No, sam sem računal, koliko sem z letalom dejansko »zasvônjal« okolje: v zrak sem spustil sedem ton ogljikovega dioksida, kar je ogromno. Hkrati pa bistveno manj, Če vemo, da povprečen šofer v letu dni z avtomobilom onesnaži okolje s sed-iTumi tonami COj. Ali: Če bi vsakega prebivalca v Alpah prepričali, da bi prevozil kilometer manj, bi bilo spet sedem ton manj »svinjarije«. S slovenskimi in tujimi znans-tverûki, ki so k fotografijam napisali spremno besedilo, ste želeli dvigniti zavest o varovanju alpskega orostora. Ce jaz rečem, da se ledenild topijo, bi lahko marsildo rekel: »So what?« A če to reče ugleden ^dolog, je to nekaj povsem drugega. To je bil naš namen. Dobili smo ključne ljudi, ki se ukvarjajo s problemi v Alpah, in potem so oni opozajjaii ter knjigi dali dimenzijo, ki je slika ne more dati. Glavni tekst je pisal Janez Bizjak, izjemen poznavalec tega prostora. Fotografija laliko pritegne, da rečeš mu«> v knji^ pa so sodelavci povedali, kaj je treba, da bo »vau« še ostal. Danes je vsepovsod ogromno informacij, ki jih nihče več resno ne jemlje. Zaradi lega nihče ne vzame zares ministra za zdravje, Češ da se je treba cepili, kar »Če jaz rečem, da se ledeniki topijo, bi lahko marsikdo rekel: >Sa whQi?< A & to reče ugleden glaaolog, je to nekaj povsem drug^a. To je bil na£ namen,« je po svoje žalostno. Podobno je v Alpah. Vs^ vidi, da je preveč prometa, a nihče nič ne stori. Qudi je ueba fascinirati, da ne morejo mimo. T\jdi zato imamo na razstavi na prostem o^men pano, kjer so na veliko napisani »problemi«. Ko se enkrat ustaviš in povežeš ^odbo. se mogoče celo zaveš, da so ledeniki resničen problem. Če bo šlo tako naprej, jih Čez 50 lei ne bo več in Alpe ne bodo več naravni rezervoar pime vode za centralno Eviopo, ampak puščava. Kako daleč boste lU z opozorilom, kako dragocen je alpski prostor? Govoril sem že o kilometru manj ... Eden ni nič, vsak prebivalec je že nekaj. Lahko bi se vnaprej bali, da nas ne bo nihče poslušal, da se narod tikvarja s preživetjem, torej, zakaj bi ljudi še dodatno uuiijali. ?o moje ravno zatoi Ker mogoče res nima smisla. Najhujše zlo človeške družbe sta apatija in indiferentnost. Ob letenju ste tudi alpinist. Kakšna je razlika? Ce gledaš športno plat, je bistvo alpinizma korak za korakom. Nen^-no obstaja zavedanje» da se lahko kaj zgodi. Če se že. potem imaš nekaj možnosti, da se izvlečeš. V aviadji, če je vse v redu, lahko samo uživaš. Am-pak če gre kaj narobe, je potem ponavadi zelo hudo. Fotografsko je povsem različno. Kotalpinistprid^zvečerpod hrib, občuduješ goro in barve, a nimaš globalnega občutka, kako ti hribi izgledajo v prostoru. Preprosto rečeno: nimaš 3D-predsiave, kako hribi stojijo in funkcionirajo. Iz letala relativno hitro dobiš občutek, vidiš, da se pokrajina spreminja, da se doline res povezujejo, da tam res živijo ljudje, o katerih si prej le bral. V bistvu lažje postaviš stvari na pravo mesto. Vsi bi morali na nek način imeti izkušnjo astronavtov- tako dobiš p«s-pektivo, da je svet majhna luknja, ki jo lahko brez težav uničiš. Če imaš »fiiing<'. da je vse končno in minljivo, znaš ceniti vsak dan, vsak trenutek in vsako skalo. Je toliko zavedanja, kaj vse se lahko ^odi na teh poteh? Ves čas. Človek pač rad živi. Zato se vedno skušam maksimalno pri- Matevž Lenarčič se je rodil leta 1959 v lYbovljah. Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani je doštudiral biologijo. Do 27. leta je večino časa posvetil alpinizmu in med drugimi splezal tudi na vrhove Cerro Torre in Fitz Roy v Patagoniji ter Broad Peak v Himalaji. Patagonske pustolovščine je opisal v knjigi Smisel in spoznanje. Zadnjih 20 let se profesionalno ukvarja s fotografijo. Poleg 32 samostojnih razstav je tudi avtor 8 fotomonografij. Aerofotogralija združuje njegovo ljubezen do narave in letenja, eden od njegovih dosežkov z leta okrog sveta pa je knjiga Okrog edinega sveta. »Letel sem s prirejenim ultraiahkim letalom Sinus proizvajalca Pipistrel, ki je lahko /5 ur v zraku brez pristanka m leti do 6000 m visoko, pri Čemer porabi manj goriva od obiiajne^ avtomobila.« praviti. Zdi se mi popoln nesmisel, dabi vživljenju brez veze izzival srečo. Tomaž Uumar je bil tisti, ki je pred štirimi letí rekel, da ste slovenski Ikar. Sam je bil »Ikar« drugje. Tomaž je zelo štrlel iz povprečja, zato so komentarji različni. To se zgodi po moje z vsakim, ki je ekstra-vaganten. Brezimna masa ljudi ima rada heroje in jih hlaati sovraži. Bil je izjemen alpimst. Kapo dol za vse. kar je naredil, sam si ne bi upal. Žal so mu mediji spodnesli občutek za realnost. Alpinizejn je bil nekdaj v primerjavi z drugimi športi medijsko podcenjen. Nekateri, ne samo v Sloveniji, so ga želeli spromovirati, da bi bili za medije bolj privlačni. To so sicer postali, ampak so se hkrati ujeli v začaran krog: preplezaš južno steno in si popularen, ampak naslednje leto to ni nič - doseči moraš več. Tako je edino, kar šteje, prava »gladiatorska« nevarnost, jaz bi temu rekel ruska ruleta. Veliko izjemnih alpinistov seje šlo to igro in končali so kot Tomaž. Meni osebno se zdi banalno, da ti mediji krojijo usodo. Naj dodam, da se je glede na to, kaj je Tomaž bil in kaj si je želel, končalo iqemno dobro. Aletmativa bi bila, da bi preživel. Lahko si samo zamishmo, kako bt mediji pljuvali pjo njem. Banalne stvari, jasno. Na primer kdo bo plačal reševanje. Zase torej ne bi rekli, da »$triitec kov in tudi ni pripravila ustreznega sanacijskega programa, s katerim bi ponovno o vrednotila gnančni in časovni okvir ureditev nedovoljenih odlagališč, ugotavlja računsko sodišče. Prav tako Mestna občina Celje v letih 2006 in 2007 ni sanirala nedovoljenih odlagališč odpadkov, so bila evidentirana s popisom iz leta 2002, temveč je sanirala le lokacije, do-ločene na podlagi ugotovitev občinske inšpekcijske službe. Za ureditev nedovoljenih odlagališč po ugotovitvah računskega sodišča tudi ni bila pripravljena tehnična dokumentacija, pred odvozom odpadkov na odlagališče ni bila izdelana ocena odpadkov, pristojni inšpektor pa za odstranitev neustrezno odloženih odpadkov ni izdajal odločb, kot to določa odlok o ravnanju s komuiialnimi odpadki v MOC. Za sanacijo nedovoljenih odlagališč je celjska občina v občinsidh proračunih zagotovila finančna sredstva v višini slabih 41 tisoč evrov, a jih je v obdobju, na katerega se nanaša revizija, porabila le slabih 5 lisoč evrov Je pa Mestna občina Celje po mnenju računskega sodišča ustrezno izvajala preventivne ukrepe glede nedovoljenega odlaganja odpadkov, saj je zagotovila pogoje za izvajanje javne gospodarske službe ravnanja z odpadki na celotnem območju občine v zadostnem obsegu, z zelenim telefonom in mestnimi redarji ter ob sodelovanju krajevnih skupnosti pa je vzpostavila sistem obveščanja o neustreznem odlaganju komunalnih odpadkov. Računsko sodišče je od MOC zahtevalo, da odpravi pomanjkljivosti in računskemu so^šču o tem predloži poročilo. BA Foco: SHERPA Čmo odlagališče na Dobrot Pet vozičkov z dobrodelne stojnice Leo klub Mavrica Celje je v soboto v Citycentru Celje organiziral tradicionalno dobrodelno stojnico, ki jo izpelje dvakrat na leto, tj. na Miklavževo in velikonočno soboto. V nakupovalnih vozičkih ob stojnici zbirajo dolgotrajno uporabne dobrine (osnovna živila, konzerve, otroške knjige, higienske pripomočke ipd.). Na tokratni Miklavževi stojnici so ljudje velikega sr- ca darovali dobrine, ki so napolnile kar pel nakupovalnih vozičkov v skupni vrednosti ÎS00 evrov. Denar so prispevali še z nakupom novoletnih voščilnic, ki jih članice Leo kluba Mavrica Celje vsako leto izdelajo same: s prodajo so zbrale 100 evrov. Del zbranega bia^ so razdelile v pakete in jih že isti večer dostavile dvema družinama, ki si sami teh dobrot ne moreta privoščiti. Ostalo hrano so razdelile celjskim brezdomcem. Varni hiši Celje in Materinskem domu Celje. Denar od prodanih voščilnic bodo združile z izkupičkom denarja od prodanih vstopnic prihajajoče akcije, ki jo v obliki zaključne zabave prirejajo v petek v Clubu Teraz-za nad Celeiaparkom. Denar bo namenjen nakupu obutve in oblačii za pet otrok iz socialno ogroženih družin. KA Mali bolniki so novih Igrač zdio vesdR Za male bolnike Lions klub Celje in Leo klub Celjski vitezi sta tudi letos razvalila male bolnike v Sploâni bolnišnici Celje. Lions klub Celje je tako kot minulo leto otroškemu oddelku kirurških strok, otroškemu oddelku in otorinolaringološkemu oddelku namenil sredstva v višini 600 evrov za nakup igral in drugih didaktičnih pripomočkov, ki jih v bolnišnici potrebujejo. Leo klub Celjski vitezi pa je z darili razveselil približ-no sedemdeset otrok. Darila je prevzel predstojnik otroškega oddelka Celjske bokušni- ce Andrej Mlakar, saj so zaradi nove gripe obisfó malih bolnikov strogo omejeni. Leo klub Celjski vitezi pa je s pomočjo CM Celje tn Taverne Mimi v okviru otvoritve celjske tržnice pripravil ludi stojnico s kuhanim vinom in čajem. Z majhnim dejanjem so pomagali polepšati praznike eni od ogroženih družin na Celjskem, na njihovo dobrosrčnost pa bodo obiskovalce spominjale ludi skodelice» ki so jim jih podarili Člani kluba. Zbrali so 250 evrov. SB 72-mesečn/ depozit po 3,70 % letni obrestni meri Ponudbo veija do 3 i. decembra 2009, za depozite nad 1.000 evrov. veina www.bankû ker je bila agencija Otok odprta v času, ko Banka Celje še ni imela svoje enote na Ljubljanski cesti» smo se odloči)! za njeno zaprtje,« razloge navajajo v Banki Celje. Bo pa na stavbi agencije Otok še naprej deloval bankomat. V Banki Celje kljub vsemu upajo, da bodo zaupanje svojih komitentov ohraniK tudi v prihodnje. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA I MAkj-dt» Agencija Otok Banke Calja ba delovala samo sa do konca lata. novi tednik Metlo si ja lotos prislužila Maijana Votf za zanemaijon lokat nasproti Gimnazije Celje -Center, vendar so v TĐ Celja odločili, da ji »nagrade«, ker si je ves cas prizadevala za ureditev lokala, ne bodo Izročili Vrtnica družini Kožuh, metla ostala v kotu IXiristično druStvo Celje |e podelilo že 40. zlato vrtnico in àe vrsto priznanj za lepo urejeno okolje in skrbno negovano cvetje. Določili so tudi dobitnico metle za najbolj zanemarjen objekt, vendar se je komisija nato odločila, dia metle letos ne bo izročila. 5 predlogi je sodelovalo IS celjskih lokalnih skupnosti, nobenega predloga niso posredovali (kot že vsa leta poprej) le iz KS Teharje. Za zlato vrtnico je prispelo sedem predlogov, za medo trije. Komisija za okolje pri TD Celje je zlato vrtnico podelila Ivanki Kožuli iz Ločja 9 pri Trnovljah. V obrazložitvi nagrade je komisija zapisaiá» da je objekt družine Kožuh letos izstopal po urejenosti. »Družina Kožuh, zlasti gos- Proračun oklestili za skoraj štiri milijone pa Ivanka, že več kot 20 let skrbno neguje okrasno cvetje, številne gredice, grmov-nice in drevje. Večino cvetja vzgoji sama ter sama in ob pomoči soproga neguje in vzdržuje bujen vrt. Urejen in v konceptu ureditve parkovnega dela vrta je tudi zelenjavni vrt. Redno so vzdrževani tudi ostale povrSine ob objektu, dvorišče in dovoz.« je navedeno v obrazložitvi nagrade. Letošnjo statuo zlate vrtnice je izdelal celjski umetnik Matej Čepin. Za metlo so bih letos nominirani lastnik zapuščenega objekta v Vrunčevi ulici v Celju Robert Žohar (metlo je že prejel leta 2006), Ana Lipičnik za zapuščen objekt v Trubarjevi ulici v Celju in Marjana Voli za prazen in zanemarjen lokal v Levstikovi ulici 5 v Celju. Komisija se je odločila, da jo letos dodeli Volfovi. Vendar je prišlo do zanimivega preo- brata. Prav v času. ko si je komisija ogledovala zanemarjen lokal, so tam izvajali meritve terena za izvedbo komunalnih vodov za lokal »Gospa Volf nam je nato pojasnila, da si jeza ureditev lokala prizadevala več let, vendar je bilo reševanje lastniških zapletov in pridobivanje vse potrebne dokumentacije za adaptacijo lokala naporno in dolgotrajno. Zagotovila je tudi> da se je divje plakatiranje na izložbah praznega lokala dogajalo kljub njenim opozorilom nel^terim organizatorjem dogodkov, da lepljenja plakatov De dovoli,« pripoveduje vodja"komisye Vesna Golner. Ker so dela za ureditev lokala že stekla in glede na okroglo obletnico akcije, so se pri TD Celje odloČili» da Marjani Volf metle tolaat ne bodo izročili. Ta bo počakala v pisarni društva do naslednje podelitve v prihodnjem letu. BOJANA AVGUŠTlNClČ Foto: GrupA Svetniki so kljub nekaterim pomislekom sprejeli drugt rebalans letošnjega proračuna Mestne občine Celje. Z njim je proračun tako na prihodkov* ni kot odhodkovni strani skromnejši za milijona evrov. Z drugim rebalansom prihodki znašajo 56,7 milijona evrov m odhodki slabih 62 milijonov evrov. To pomeni, da bo MOC proračunsko leto končala s 5,2 milijona evrov primanjkljaja, kar je za dobrih 115 tisoč evrov več, kot so načrtovali. Pokrili ga bodo s kreditom. Drugi popravek letošnjega proračuna je bil potreben zaradi zmanjšanja obsega del na projektih službe vlade za lokalno samoupravo in RCERO in s temzaradi manjših prilivov državnih sredstev za te projekte. MOC bo iz državnega proračuna letos prejela kar 4,4 milijona evrov manj denarja od načrtovanega. Med drugim bo dobila za 1,6 milijona evrov manj sredstev za izvedbo Bežigrajske ceste ter za približno 2,6 milijona evrov manj za projekt RCERO- Vendar ta sredstva niso izgubljena, temveč se bodo prenesla v prihodnje leto. Svetniki so opozorili, da so tudi prihodki od prodaje stavbnih z^ljišč ter zgradb in poslovnih prostorov pod načrtovanimi. MOC pričakuje, da bo iz tega naslova dobila okoli 5,4 milijona evrov, Svetniki pa menijo, da je več kot 3 milijone evrov nerealno pričakovati. Skrbi jih, da bi skupni prihodki lahko zdrsnili celo na 50 milijonov evrov. Svetniki so opozorili tudi na precejšen prenos neplačanih obveznosti iz leta 2008 v letošnje leto ter poudarili, da se morajo stroški zmanjšati na minimum. Kot je razvidno iz rebalansa, socialna kriza vedno bolj narašča. Kljub klestenju pro- računa so se namreč z drugim rebalansom povečali izdatki za socialne transferje. MOC bo več sredstev od načrtovanih namenila za subvencioniranje stanarin, varstvo starejših občanov v zavodih, oskrbo v varstveno delovnih centrih, pomoč družini na domu, pa tudi za letovanje socialno ogroženih otrok v Baški. Več denarja bo občina namenila tudi za subvencioniranje šolske prehrane. Sicer drugi rebalans po prepričanju občinskih služb predstavlja dobro osnovo za pripravo izhodišč rebalansa proračuna za leto 2010. BOJANA AVGUŠTINČiČ d.0.0. simbfo, V simbiozi z okoljem SUlM, ďo.o. 3000 CeM* www.ihTtb4e.sl NAROČILO ZABOJNIKOV U KOSOVNE ODPADKE I odsluže no pohištvo« bela tehnika, gradbeni material Za informaci|e o dostavi in ceni pokličite na tel.: 425 «4 00 ali GSM: 041669 362 (do 14. urel www.radiocelje.com novi tidnik ŽAIEC ň PREBOLD | REKLI SO Člani fltngloškaga druhva Srečno pod vodstvom dr. Jožeta Hribarja (levo) in rni^er Robert Gaber so ponovno zdruuli moči m nastal jo film Dan ob jašku. Rudarski srečno za večno Na dan, ko goduje sv. Barbara, se je zgodil Dan ob jašku. Zavetnic^ rudarjev je 5. decembra strnila vrste libojskih in zabukovških »kAapov<« ob ogledu premiere dokiimeDtarno-igrane|a filma Dan ob jašku v Domu [[. slovenskega tabora v Žalcu. Film prikazuje sprejem novincev v rudarsko bratovščino in je nadaljevanje prvega dela Srečno, knapl. Režiser Robert Gaber z na-turščiki tudi tokrat ni imel težav. Da so nekdaj novinci postali »stare bajte«, so morali preskočiti rudniški jašek. Ko so odprtine jaškov postale pre-široke, je jašek zamenjal skok čez kožo. Koža je kos telečjega usnja z jermenom in pasovi, ki ga je imel rudar pripa-sanega tako, da mu je pokrival zadnjo plat. Na njem se je po drčah spuščal v jamske prostore in obenem ga je varoval pred vlago. Osnovo običaja še danes ohranjajo v Velenju s tradicionalnim skokom čez kožo. Resda vsi »novinci« v filmu po poklicu niso rudarji, so pa zato »stare bajte« vsi po vrsti »knapi« in člani Etnološkega društva Srečno. Gonilna sila društva je dr. Jože Hrl-bar, njegovo vodilo pa varovanje ter ohranjanje rudarske in kulturne dediščine nekdanjega rudarskega revirja, ki je zadnjega rudarja v rov sprejel pred štirimi desetletji. Ustvarjalec filma Robert Gaber z »igralci« ni imel pretiranih težav z izjemo ralile pozabijivosli pri tekstu. Film je nastajal od sredine oktobra, zanj so porabili Štiri sne-malne dní. MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA Vili Romih, Pongrac: »Rudar sem bil 32 let. Nazadnje sem kopal v velenjskem rudniku. Na rudarske čase ohranjam lepe spomine. Če bi se lahko še enlvat odločal, bi bil pono vn o rudar. V rudarsko bratovščino ni bilo tako enostavno priti. Novinec je moral bili lovariški in vsakomur pripravljen priskoâti na pomoč. Še največ smelih je bilo ob strašenju z jamskim škratom Perkman-deljcem. Mladi rudarji nikoli prav dobro niso vedeli, ali v jami resnično straši ali ne. Ko so ' n^eteli na majhno miško ali podgano, niso bili povsem prepričani, da na delu res ni škraL« i Emil Malovšek. Prebold: »S 15 leti sem odšel v rudarsko šolo v Zagorje in z delom začel v zabukovškem rudniku. Kasneje sem odšel v Velenje, kjer sem dočakal upokojitev. Spominjam se skoka čez kožo in sprejema v bratovščino. Še preden si se zaobljubil, si moral pred vsemi povedati geslo. Eden teh je na primer Rudarski srečno naj bo za večno. Sprejem med starešine nas je navdajal s strahom in ponosom obenem. Rad se tudi spominjam prizorov, ko se je bilo treba s kosom telečjega usnja na zadnji plati pognati po drči navzdo! v jamo.« Novinec je moral za sprejem v njdarsko bratovščino izkazati tovarištva in pripravljenost priskočiti na pomoč. "Stare bajte« so jih v jami pogosto strašili s škratom Perlunandeljcem. w C/ Ivan Skok. Uboje: »Čas mojih rudarskih začetkov je bil sila težak. Ničesar ni bilo za obleči in obuti, luana je bila slaba, âveli smo od krompirja» Ožola in črnega krul^. Ko sem odhajal v jamo, sem s sabo vzel steklenico čaja ali kave in kos krulia. Kako sem si takrat želel zraven pojesti rezino >špehA(, pa ga ni bilo. Ne vem, kako smo lahko zdržali brez prave lirane pri tako težkem delu. Toda, bili so tudi lepi u'enutki, zlasd cakrai. ko smo se skupaj zbrali, kaj lepega zapeli in )hecaii< novice. Vselej pa je bilo lepo priti domov, kjer nas je čakala topla večerja, četudi skromna.« Bojazen staršev ima velike oči Zaradi prostorske sUske v vrtcu Prebold se bo februarja 24 otrok drugega starostnega obdobja selilo v prostore tamkajšnje šole. Nekateri starši so izrazili pomisleke, da za otroke v Šoli nebo ustreznih prostorov, varstva» prehrane ter prilagojenih prostorov za sanitarije. Ravnatelj vrtca in Osnovne šole Prebold Oton RaČe- čič zagotavlja, da je bojazen staršev odveč. Otroci bodo preseljeni v prostore šole. kjer so otroci prve triade. »Njihova varnost ne bo ogrožena, saj bo zanje skrbelo enako štévilo vzgojiteljic kot doslej, prav tako bodo v kuhinj I prilagodili jedi njihovemu načinu prehranjevanja.« Starši se morajo sedaj odločiti. aH želijo, da so njihovi otroci v učilnici, ki jo bodo v ta namen opremili povsem na novo ter zanje prilagodili sanitarije, ali v učilnici, v kateri so sedaj učenci prvega razreda in z ustreznimi sanitarijami. Slednja je nekoliko odmaknjena od drugih učilnic, zato je nekaj staršev mnenja, da bi bilo to bolje za malčke. Račečič pričakuje, da bodo starci v dobro otrok znali sprejeti razumno odloči- tev. Do nje naj bi prišli na torkovem sestanku starîev in predstavnikov vrtca, vendar je zaradi bolezni odpadel Večinsko mnenje staršev naj bilo sedaj znano do začetka prihodnjega tedna. »V nasprotnem primeru bom odločitev moral sprejeti sam,« poudarja ravnatelj. Je pa starše zmotila še ena »malenkost«. Ker se Šola odpira ob 7. uri in zapre ob 15. uri. jih moti, da bodo otroci na začetek vnčevskega varstva zjutraj in na starše popoldne morali čakati v 50 metrov oddaljenem vrtcu, kar pa (ponovno) ne bi smelo biti vzrok za slabo voljo, je prepričan ravnatelj. MATEJA JAZBEC www.iiovitediiik.com oskrU 5 p'trcrr ir tcp!ctc Smr^aoeva 1, C«ije [ERGETÍKA CELJE \i\vm iviielje, hxi Kl. 425 33 M ťpo^, 10 VELENJE ŠOŠTANJ Prireditveni december Več kot sto prireditev za praznične dni - Od dedka Mraza do slavnostnih koncertov s prižiganjem praznične mesine razsvetljave in prihodom dedka Mraza na Titov trg so v ponedeljek v Ve-lenju zaČeU sklop praznič-ni h dogajan). ki $o ga poimenovali Čarobni december. Prejšnji teden so izdali tudi obsežno zgibanko, v kateri so najavili vse decembrske praznične prireditve, prejela pa so jo vsa gospodinjstva. Seveda bodo v ospredju prireditve za otroke. Medobčinska zveza prijateljev mladine je poskrbela» da bo dedek Mraz v naslednjih dnevih obiskal vse otroke v vrtcih in šolah Šaleške doline. Na Festivalu Velenje bodo vse sobote v decembru prirejali Sobotne lutkari je ter sklop delavnic Praznična skrinjica, muzej bo pripravil štiri praznične nedeljske dopoldneve za otroke, medcem ko bodo v knjižnici poskrbeli za številne pravljične urice. Bogat praznični program za mlade pripravljajo v mladinskem centru in glasbeni Šoli. V mestnem središču bo praznično vzdušje vladalo vse do zadnjega decembrskega dneva, saj velenjski organizatorji prirejajo tudi številne prir^itve na prostem. V Cankarjevi ulici bo iS. in 19. decembra Praznični sejem, na katerem bo poleg drobnih daril mogoče poskusiti tudi različne praznične do-brole. BožiČQO-novoleini sejem v središču mesta pripravlja tudi velenjsko turistično društvo. Glasbeni dogodki Decembra se bo v Velenju zvrstilo kar nekaj koncertov. 11. decembra bodo v kulturnem domu gostili pevko Neisho, v Max dubu bo 19. decembra nastopila zasedba Fešta band, 26. decembra pa bo v Rdeči dvorani tradicio- Na Velenjskem gradu je na ogled razstava jaslic« ki so delo Tomaža I^ngusa in delavcev muzeja» pri čemer bo ob ogledu mogoče prisluhniti tudi različnim pevskim sestavom. nalna prednovoletna zabava s Šank Rockom, 6pack Ču-kurjem ter z zasedbo Dan D. Mestna občina Velenje bo tudi letos predzadnji dan v letu za vse občane in obiskovalce mesta na Titovem trgu pripravila brezplačen koncert - tokrat bo nastopila glas-bena zasedba Soul Fingers. Na tradicionalnem silvestrovanju na Titovem trgu, ki bo letos že dvajsetič zapored, bo občane in obiskovalce mesta zabavala Natalija Verboten. Ljubitelji resne glasbe bodo prišii na svoj račun IS. decembra, ko bo v velenjski glasbeni šoli nastopil APZ Toneta Tomšiča, ali 21. decern- Voda še vedno dragocena v Komunalnem podjetju Velenje letošnji rezultati ne bodo sijajni a kot se je izrazil direktor Marijan Jedov-nicki. bodo znosni. Velenjska komunala skrbi za vodovodne sisteme v treb c^či-nah Šaleške doline ter za toplovod v Šoštanju in Velenju. Seveda letos niso mogli mimo varčevalnega pro^ama> ki ni bil naravnan na račun kakovosti in zanesljivosti oskrbe porabnikov, temveč predvsem na račun manjših naložb. Skupno so letošnje stroške po-slovanja uspeti znižati za ne luj odstotkov. Praktično so celo leto varčevali pri ^eh postavkah, zato so letošnji stroš- ki poslovanja nižji od lanskih, zaradi recesije in finančne krize pa so nekoliko zmanjšali tudi naložbe. Poslovno leto bodo sklenili z 18,5 milijona evrov prihodkov, kar je 1,8 milijona evrov več koi lani. Po besedali direktorja se bo varčevalni program nadaljeval tudi prihodnje leto, V prihodnjih letih naj bi Komunalno podjetje Velenje povezalo osrednji vodovodni sistem Velenje-Šošianj z vodovodnim sistemom Šmartnega ob Raki, s čimer bi Šmartne-mu omogočilo boljšo vodo. Za ta projekt bo podjetje skušalo pridobiti tudi evropska sredstva. Sicer je podjetje že zago- tovilo 16 milijonov evrov za projekt odvodnjavanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda, medtem ko vloga za pn> jekt vodooskrbe, vreden približno 40 milijonov evrov, čaka na evropski denar. Velenjska komunala bo precej pozornosti namenila projektu dalj Inskega ogrevanja, kjer jih ča-1q kar nekaj posameznih projektov. Glede cene direktorje-dovnicki napoveduje» da pri daljinskem ogrevanju ne bo po-dražitev, zagotovo pa bodo podražili vodooskrbo, ker m dovolj denarja za naložbe. »Vendar podražitve ne bodo drastične,« obljublja JedovnicW. US Vodstvo velenjske komunale z direktorjem Marijanom Jedovnlakim (levo) NOVI TEDNIK I »Jle-:,-!!! ilim: Jk Na Titovem trgu se je že začel sklop pra^ničniti dogajanj, ki so ga poimenovali Čanibni december. bra, ko bo v kulturnem domu premiera slavnostnega koncerta Handel - Hyden, posvečenega obletnicama smrti dveh velikanov klasične glasbe. Projekt pripravlja- ta HiU kulture Celje ter Festival Velenje- US Razstava o Pustem gradu Mesto Šoštanj bo leta 2011 praznovalo lOÔ-letnico pridobitve mestnik pra vic. Krajevna skupnost Šoštanj se je že lani začela pripravlja* ti na dtdežilev jubileja, eden od projektov pa je oživitev simbola mesta, to je gradu Šoštanj oziroma Pustega gradu. Žal se je do danes v dobro vidni obliki ohranil le grajski stolp, ki že stoletja dominantno stoji nad mestom in je viden praktično z vseh smeri prihoda v Šoštanj. Projektna skupina za oživitev Pustega ^adu Šoštanj je v sodelovanju z celjsko enoto zavoda za varstvo kulmme dediščine pripravila idejni projekt oživitve. Predvsem želijo doseči, da območje Pustega gradu ponovno postane izletniška in razgledna točka ter prostor za občasne prireditve na prostem. Ker ima grad med domačini velika vrednost in ker aktivnosti za njegovo ohranitev potekajo v raáičnih časovnih obdobjih, bo KS ŠoStanj jutri ob 19. uri v Mestni galeriji Šoštanj odpria razstavo Pusti grad včeraj, danes, jutri. Na razstavi bodo predstavili arheološka izkopavanja, fotografije, pisne vire in idejni načrt oživitve Pustega gradu. Razstava bo v času uradnih ur na ogled v Mestni galeriji Šoštanj do konca leta 2009. US izid žrebanja Rezultati žrebanja kuponov, ki so prispeli na naš naslov do četrtka, 10. decembra: 1. nagrada - zlata kocka Adamasi Nataša Keblič. Rove 13, 3213 Frankolovo. 2. nagrada - majica in lonček NT^RC: Vinko Glavica, Grobelno 118, 3231 Grobelno. 3. nagrada - majica NT&RC: l^vro Drofenik, Zagrad 13, 3000 Celje. Nagrade lahko prevzamejo na oglasnem oddelku naše medijske hiše na Prešernovi 19 v Celju. ff^&C dAo. PrešernM 1 Obiščite Casino Faraon, berite Novi tednil<, posljfte lo števi{kood1do6« KUPON 0 (2) IME, PRIIMEK NASLOV TELEFON novi tednik RADEČE ŠENTJUR AŠKO 11 Urejen dom po sm^i mame in sina v požaru Oče Mirás in sin Denis Čdjko Iz Bninške Gore v Radečah sta v katastrofalnem požaru IzgubUd svoja najdražja. Pred dobrim mesecem sta umrla 39-letna Simona bajko ÍD 7-letnl Peter. Nepredvidljiva igra z vžigalicami najmlajšega v družini je zanetila ogenj v mansardnih prostorih večstanovanjske hiše. Denis se je pred smrtjo rešil s skokom skozi podstrešno okno. Izguba je izjemno boleča. Skrb za topel in urejen dom Čajkovih je povezala številne ljudi, združene v akciji zbiranja pomoči. Tragedija je dan po požaru združila sosede, krajane, predstavnike Občine Radeče, krajevnega Rdečega križa in Območnega združenja Rdečega križa Laško ter Kanta s. Organizirali so akcijo zbiranja pomoči za družino Čajko, ki dobrih ljudi, podjetij, ustanov, organizacij in društev po vsej Sloveniji nj pustila ravnodušnih. Prispevali so finančna in materialna sredstva ter storitve, s kate- rimi bodo iahko dokončno in dostojno uredili požgane in uničene prostore v hiši. Dela naj bi dokončali do božičnih praznikov, ko bosta znana Višina pomoči in potek opravljenih del. Zbiranje pomoči je bilo uspešno še toliko boi|> saj so krizni časi vse prej kot naklonjeni zbiranju sredstev, so zadovoljni v OZ RK Laško. 29. decembra se bodo na domačiji Čajko uradno zahvalili vsem» ki so po- magali družini v stisld urediti dom. S požarom, ki se je bliskovito razširil po mansardi, so se v nočnih urah spopadli gasilci iz Radeč ter Jagnjenice, Svibnega in z Vrhovega. Po besedah poveljnika gasilskega društva Radeče Franca Ti-tovška je bilo posredovanje v prvih nekaj minutah skoraj nemogoče. Vpad v objekt jim sprva ni uspel, zaco je bi) edini način» da se v notranjost Pozgans hiša bo kmalu dobila podobo urejenega doma. Nenadomestljiva izguba 39-letne Simone Čajko in njenega 7-letneg8 sina Petre za očeta Mirana In sina Denisa ostsja za večno. prebijejo skozi gorečo streho. Ko jim je uspeJo priti v hišo, so začeli iskati tiste člane družine, za katere so pred-videvali» da so ujeti v ognju. V spodnjih prostorih večsta-novanjske hiše je živela babica, nadstropje višje sorod- Prizadevnim prostovoljcem V Šentjurju so že peto leto zapored ra^asili naj prostovoljce občine. Prireditev je pripravila Razvojna agencija Kozjansko v okviru projekta Izboljšaj svojo lokalno skupnost, ki ga financira Evropski sklad za razvoj podeželja. Tudi tokrat so izrekli zahvalo tistim, ki se nesebično razdajajo za soljudi ter aktív-no delujejo v različnih druš-tvih občine, letos pa so prvič razglasili tudi naj prostovoljski projekt. Tako so različne organizacije za občinsko prizna- nje naj prostovoljca nominirale kar 11 kandidatov. V starostni kategoriji do IS let jo je prejel Gašper Andri-nek, ki kot tajnik skrbi za promocijo in aktivnosti Mladinskega društva Ponikva. Poskuša čimbolj motivirati mlade, zna pritegniti pozornost ter v družbo vnaša dobro voljo in optimizem. Pohvali za prostovoljno delo sta prejela še Ciril Obreza in Ana PalČnik, v kategoriji 19 do 30-let je občinsko priznanje prejel Matija Iskra. Je član več društev v svoji krajevni skup- nosti Gorica pri Slivnici; med drugim vodnik v planinskem društvu, mentor in operativec v gasilskem društvu, predsednik turističnega društva, organizator prireditev in še marsikaj. Pohvale za prostovoljno delo so prejeli Še Katarina Jenšter-le. An že Rezar ter Luka in Martin Strašek. V starostni kategoriji nad 30 let so občinsko priznanje podelili Albini Karmuzel, ki se že leta razdaja otrokom in pomoči potrebnim, Že 14 iet deluje v Občinski zvezi prijateljev mladine Šentjur, or» ganizira letovanja za otroke, skrbi za izvedbo otroškega parlamenta in bralne značke. Prizadeva si tudi za pomoč socialno ogroženim družinam in družinam z otroki s posebnimi potrebami. V tej kategoriji sta pohvali prejeli še Elizabeta Tu-čič in Damjana Firer. Za naj prostovoljski projekt je prispela le ena nominacija in sicer za projekt Eko agenti, ki ga izvaja mladinska skupina VIS. PM nica družine Čajko. Obe sta pred požarom uspeli pobegnili na varno. Skozi podstrešno okno je uspel ubežati tudi najstarejši sin Denis, ki je zaradi poškodb ostal v celjski bolnišnici. Žal je bilo posredovanje gasilcev prepoz- no, da bi pred smrtjo rešili mamo in sina. Zogleneli trupli sta dali sludti. da sta se 39-letna mati in 7-letni sin v požaru zadušila. MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA (arhiv NT) 1 —- • > NA KRATKO Pel bo Robavs LAŠKO - V kulturnem centru se v soboto obeta koncert baritonista Matjaža Ro-bavsa ter pianistke Andreje Kosmač- Robavsa sicer širša javnost pozna kot člana tria Eroika, v soboto ob 19.30 pa bosta s Kosmačevo laškemu občinstvu predstavila program priredb najlepših slovenskih ljudskih pesmi. Tudi letos Tatjani RADECE - v kulturnem domu se v nedeljo ob 19. uri obeta tradicionalni glasbeni večer z naslovom Tatja- ni. Nastopil bo pianist Vladimir Babin, rojen v Osijeku, sicer pa eden najbolj eminentnih predstavnikov mlajše generacije hrvaških pianistov ter dobitnik številnih nagrad iz klavirskih tekmovanj. Jaslice v kartuziji JURKLOŠTER - V kartuziji bodo v nedeljo ob 9. uri odprli tradicionalno razstavo jaslic. Zbirko izvirnih jaslic pripravlja Zavod Odon, na ogled pa bodo vsako nedeljo do konca januarjamed 14- in !6- uro. PM t fl IV0graj9ncein \ë edstrtaf tudi župan mag. §t«fan Tissl. Vi' elektrosignal, do.o. Uspešno podjetje z več kot polstoletno tradicijo zaposli: komercialnega direktorja {m/ti -V1Í. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri - najmanj 5 let delovnih izkušenj - vozniški izpit B-kategorije - znanje vsaj enega tujega jezika (angleško) vodjo ponudbenega oddelka t m.'ž) • VII. stopnja izobrožbe elektrotehnične smeri • najmanj 4 leta delovnih izkušenj - vozniški Izpit B-kategorije • znanje vsaj enega tujega jezika (angleško) Pogodba o zaposlitvi se sklene za določen čas 6 mesecev z možnostjo podališanja za nedoločen čas. Kandidati morajo k prijavi predložiti: - vlogo s kratkem žMjenjepisom - kopijo zadnjega šolskega spričevala - pregled dosedanjih zaposlitev Kandidati morajo poslati vloge z dokazili do 31.12.2009 na naslov: ELEKTtïOS,3NAL dAíL. Uav^ ea '^dOO Olie Ni vse denar v šinarskem kulturnem domu so v soboto slovesno razglasili prostovoljce in prostovoljke Občine Šmarje pri Jelšah 2009. ki delajo na različnih področjih. Na razpis, ki ga je objavila lokalna akcijska skupina za preprečevanje odvisnosti, se je prijavilo 29 prostovoljcev. Izbrali so »naj« prostovoljke in prosiovoljce v treli različnih starostnih kategorijah. V najstarejši, med starimi več kot 31 let, je bila izbrana prostovoljka Silva Vrčkovnik s skoraj 40-letnim prostovoljskim stažem, ki deluje vRde-čem križu ter med gasilci »Silva Vrčkovnik je skromen človek, ki svojih zaslug in dosežkov ne izpostavlja, zato je Še toliko bolj prav, da to stori njeno okolje,« utemeljuje svojo odločitev za prostovoljko leta komisija, ki jo je izbrala. VrČkovnikova dela v skladišču rabljenih oblačil Rdečega križa ter pri razdeljevanju hrane, dela tudi kot tajnica krajevnega Rdečega križa. Prav tako obiskuje starejše, bolne» onemogle, osamljene in invalidne občane. Velik pomen ima tudi njeno vodenje šmarskega gasilskega društva, ki ga vodi pri skoraj 72 leiih, V kategoriji od 19. do 30. leta je zmagaJa Maja Raté), študentka novinarstva, filozoft-je in sociologije, ki dela med drugim v vodstvu Mladinskega kluba Netek, Letos je sodelovala pri osrednji občinski slovesnosti ob kulturnem prazniku, vodila otroško delavnico izdelovanja pustnih mask, sodelovala pri organi- zadjiin izvedbi pustovanja ter brucovanja... Med počitnicami je vodila plesni del otroške skupine Zvezde večera, ureja župnijsko glasilo, delala je kot animatorka na duhovnih vajah ... V kategoriji do 18. leta je po mnenju komisije dober zgled za mladino Žiga Šraml> ki poje v več zborih, igra različna glasbila, nastopa v gledališko plesni skupini, povezuje prireditve, je odličen košarkar, sodeluje na likovnih natečajih... Na podelitvi, ki je bila na mednarodni dan prostovoljcev, jim je priznanja in pohvale podelil župan Jože Čakš ter manjše nagrade predstavnica LAS Vesna Zidar, V kulturnem programu so nastopili pojoča družina Bele ter gle-daiiško-plesna skupinaZvez-de večera, na ogled je bil tudi videoportrei lanskega prostovoljca leta na državni ravni Blaža Selekarja BRANE JERANKO Prihodnji teden direktor parka? Na razpis za direktorjaza-voda Kozjanski park, ki ga je objavilo ministrstvo za okolje in prostor, so prejeli štiri popolne pravočasne vloge. Komisija jih je pregledala ter vse K^didate povabila na razgovor. Po razgovorih bo komisija izbrala kandidata ter pri- dobila še mnenje sveta javnega zavoda Kozjanski park, nato bo predvidoma piiîod-njl teden izbrani kandidat predlagan vladi v imenovanje. Med Štirimi kandidati, ki so se lahko na razpis prijavili do 2. decembra, so sedanji direktor parka Ivo Trošl in Hrvoje Oršanič, Tat- jana Šelekar ter Emil lYon- tel j. Med razpisnimi pogoji so univerzitetna izobrazba naravoslovne ali družboslovne smeri, sposobnost vodenja in organiziranja dela ter pripravljena vizija razvoja za prihodnjih pet leL BJ o rastlinskih čistilnih napravah V okviru projekta Ekormediacije - za čistejše podeželje pripravlja zavod Kozjanski park od ponedeljka izobraževalno osveščevalne delavnice na to temo, in sicer s poudarkom na rastlinskih čistilnih napravah. Predavala bosta proi. dr. Ana Vovk Korže z mariborske filozofske fakultete ter prof. dr. Danijel Vrhovšek iz Limnosa, podjetja za aplikativno ekologijo. V upravi Kozjanskega parka v Podsredi bo delavnica v ponedeljek, v Kulturnem centru Rogaška Slatina v torek, v Kulturnem domu Rogatec v sredo, v Gasilskem domu tmeno v četrtek ter v Kulturnem domu Šmaije pri Jelšah v petek, 18. decembra. Delavnice, ki so brezplačne, bodo v vseh omenjenih krajih od 16. do 19. ure. BJ Med trami prostovoljci letajo najstarejsa Silva Vrčkovnik. F^ skoraj 72 letih je predsednica šmarskega gosRskega dništva ter veliko pomaga pri Rdečem krihi, kjer je med drugim tajnica. Obletnica s knjigo o upravi in sodstvu ŠMARJE PRJ JELŠAH - Nocoj ob 18. uri bo v kulturnem domu predstavitev knjige dr. Milka Mikole Razvoj uprave in sodstva na območju Upravne enote Šmarje pri JelSah od 18. stoletja do danes. Obenem pripravljajo odprtje razstave načrtov šmarskih trških in podeželskih hiš ter gospo- NAKRATKO darskih poslopij iz 19. stoletja, ki jih hrani celjski zgodovinski arhiv. Dogodek pripravljajo ob 160-letnici ustanovitve Občine Šmarje pri Jelšah v sodelovanju med občino in knjižnico. Z dobrotami iz drnul LESICNO - v kulturnem domu bo nocoj ob 18. uri 15. srečanje ljudskih pevcev in godcev Pod cvetočo drnulo. Na srečanju, ki ga pripravlja Kulturno društvo LesiCno-Ptlštanj, bodo številni nastopajoči iz krajev med Prevorje/n» Dobjem in Bistrico ob Sotli> pa tudi z Dobrne. Obletnico prireditve bodo popestrili z jedačo in s pijačo iz drnul, piî-štanjskega simbola» kar bodo pripravili učenci OS Le-sično. BJ Od Prešerna do Prešerna so brali v Knjižnici Šmarje pri Jelšah» ki deluje na območju šesri h občin Obsotelja in Kozjanskega» so že tretje leto pripravili bralno značko za odrasle. Bralci, ki so začeli brati za slovenski kulturni praznik ter so morali prebrati vsaj pet od predlaganih knjig, so ob »ta veselem dnevu kulture« prejeli priznanja (na sliki). I^znanja, ki sta jih podelila gostja večera, pisateljica Ak-sinja Kermauner» ter direktor knjižnice Jože ČakŠ, je prejelo 36 bralcev iz različnih enot. Večer je povezova- la knjižničarka Gusta Gro-bin, ki projekt bralne značke vodi. Sofinancira ga Javna agencija Slovenije za knjigo. BJ Pred podpisom za most v imenem Za občane ob slovensko-hrvaški meji, ki so do aprila lani uporabljali meddržavni most v Imenem pri Podčetrtku, prihaja ve^a novica. Slovenska vlada je pooblastila prometnega ministra dr. Patricka Viačiča za podpis sporazuma za gradnjo novega cestnega mostu. To je storila po obravnavi končnega poročila o pogajanjih slovenske in hrvaške delegadje, s sporazumom pa bo omogočeno ponovno odprtje meddržavnega mejnega prehoda v občini Podčetrtek- Obstojeâ leseni most so zaprli zaradi dotrajanosti, občani na obeh straneh meje, ki jih povezujejo sorodstvene in druge vezi» pa morajo mejo od takrat prestopali na oddaljenem mejnem prehodu v Sedlarjevem. Zaradi tega so zelo nezadovoljni, poleg tega je most na območju meddržavne turistične cone Sotla. Projekt bosta financirali obe dižavi. HrvaŠka bo morala poskrbeli za projektno.dokumentadjo za vadbeno dovoljenje, stroške gradbenega dovolj^ja 1er gradnje mostu pa bodo plačali z obeh strani. B^edilo medvladnega sporazuma sta slovenska in hrvaáka delegadja uskladili že 22. maja. BRANE JERANKO SG/MZEBECd VRUNČEVA2 3000 CEUE GSM: 051/335-200 FAX: 05/9118150 novi tednik VOJWIK I SLKOMJICEl ZREČE j 13 > 1 * M Nov rekorder na cesti v Slovenskih Konjicah Konjiška občina v skrbi za večjo prometno varaost že neluj časa meri hitrosti vozil in na njihovi osnovi pripravlja analize prometa. S pomočjo preventivne ra-darske (able so zabeležili no* vo največja hitrost. Na regionalni cesti Slovenske Konjice-Zreče» na odseku. kjer je hitrost omejena na 60 km/h, je neznani voz- nik v poznem petkovem dopoldnevu vozij s hitrostjo 191 km/h in s tem prekoračil omejeno hitrost za kar 131 km/hi Analiza stanja prometa je na tem odseku tudi sicer zaskrbljujoča, zato so izsledke posredovali ludi Policijski postaji Slovenske Konjice. UŽ T Zreški veseli Vo jničane se kako zanima, kaj S6 bo s krajem doga j alo v prihodnje. H a predstantvi novega o tici nskeg a prostorskega nacrta in strategije razvoja fm ^ ^^ se ja zbralo okoli 150 krajanov. Visoka udeležba je bila tudi na podobnih predstavitvah v Novi CeM I I V Vojniku se bo odslej gradilo manj! Krajani Vojnika so minuli leden predstavitve novega občinskega prostorskega načrta ter strategije razvoja kraja zapuščali skorajda z večjimi dvomi» kot so tja prišli. Nihče jim ta trenutek ne zna povedati, kako, če sploh, bodo obdavčena stavbna zemJjišča, ki jih ljudje hranijo za svoje potomce. Kaj storiti. Če si kupil stavbno zemljišče, zdaj pa ga nov prostorski načrt »vidi« kot kmetijskega? Pa tudi> kdaj bodo uresničene pobude, ki jih je pripravila posebna skupina. Se. bolj natančno - kdaj in kje bo teUa vojniâka obvoznica? Nedvoumno in povsem jasno je» da po novem občinskem načrtu razpršene gradnje ne bo več. Pristojna ministrstva so zavrnila 160 vlog za dodatna stavbna zemljišča, odobrili so jih le nekaj čez 30. Večji projekt, ki je šel v Vojniku »skozi«, je le Reberšakov hrib» zavrnjena pa je bila med drugim tudi širitev obrtne cone proti Arclinu. Na Fran-kolovem bo po novem načrtu možna gradnja igrišča pri šoli, v Novi Cerkvi pa je bila povsem zavrnjena pobuda za razširitev naselja. In sicer z obrazložitvijo ministrstev, da je tam Še veliko nezazidanih stavbnih zemljišč. Ta obrazložitev je bila pripisana k večini predlogov, ki jih je na ministrstva poslala občina. So pa gradnjo ponekod dovolili tam, kjer bi z dodatnimi stavbnimi zemljišči zaokrožili naselja. In to brez predhodnih predlogov. Nekdanji občinski pripravljavec prostorskih načrtov Bojan Trkaj je podal pobudo» da se nov občinski prostorski načrt še ne sprejme, saj tako ali tako do konca prihodnjega ieta oi obvezen. Po njegovem namreč Vojnik, rečeno »čez palec«, izgublja kakšnih 60 hektarjev stavbnih zemljišč. Svetnik Marjan Kovač, ki je že dolga leta pristojen tudi za kmetijstvo v občini» je bil drugačnega mnenja. V Vojniku je po njegovem preko 100 hektarjev nezazidanih stavbnih zemljišč, ki jih lahko država v prihodnje obdavči, je svaril. Pripravljav-ka načrta Jelka Gregore pa jih je pomirila s podatkom, da bo na kmetijah gradnja gospodarskih poslopij ali nadomestnih gradenj, ne glede na kategorijo zemljišča, še dovoljena. V naslednjih dneh bo Nekatero kanalizacijo, pločnike, kolesarke ste», vodovode In še kaj bi lah-ko občina že naredila, če ne bi imela toliko težav pri pridobivanju služnosti. Kot je zbranim povedal župan občine Vojnik Beno Podergajs^ je oa občini en človek zadolžen le za pridobivanje služnosti od krajanov. Pri tem pa ima zelo velike težave. Postopki se zaradi določenih« ljudi zamaknejo za pol leta ali še več. Zaradi zamud pa latiko občini skozi prste spoSzijo obljubljena nepovratna sredstva. občina sprejemala pripombe in Jih poskušala razrešiti. Kar nekaj krajanov pa je na predstavitev prišlo zato, ker jih je bolj kot prej opisana prva točka dnevnega reda zanimala druga, to je strategija razvoja občine. Ali bo res vVojniku golf igrišče? Kje bo torej tekla obvoznica in kdaj? Kdaj bo prišla kanalizacija do Spodnjega Arclina, kdaj bodo pešpoti in kolesarske steze? Kdaj se bodo rešili hmelja? Pripravljavci so znova poudarili, da so to zaenkrat le še ideje, katere lahko dopolnijofudi sami. Na vprašanje» kda) bodo uresničene, pa v tem trenutku še nihče ni znai podati točnega odgovora. Okviren rok je prihodnjih 20 let. za uresničitev idej pa bi občina ali posamezniki potrebovali vsaj 60 milijonov evrov. ROZMARI PETEK Foto: SHERPA V ZreČah so se konec prejšnjega tedna začele prireditve, ki so jih strnili v Zreškv veseli december. Skupaj jih pripravljajo občina, Lokalna turistična organizacija Rogla-Zreče, G IZ, Uniorjev program lii-rizem ter številna dru^a. Tudi letos so postavili praznično vas na ploščadi pred termami, kjer je tudi osrednji prireditveni prostor. Na njem so osnovnošolci že pripravili adventni direndaj, turistično olepševalno društvo in Kulturno društvo Konrad So din Stranice predstavitev Straruc, Unimr in Katoliško kulturno društvo Zreče pa čajanko za starše, igro in pri- hod Miklavža. Jutri bo med 16.30 in 19. uro Otroška novoletna tržnica, ustvarjale bodo likovnice Kluba zreški art (ki sicer razstavljajo v prostorih Term Zreče vse do 31. decembra), domaČe dobrote bo ponujalo Društvo kmetic Zarja... Nedelja se bo po prireditvah za otroke v Hotelu Dobrava zaključila ob 17. uri z gledališko predstavo Ženske što rije v večnamenski dvorani term. Podobno bogato dogajanje bo vse do konca leta, ki ga bodo pričakali na prostem ob koledo vanj u z Ljudskimi pevci s Stranic ter ansambloma Neža in Rimska cesta. MBP Bogastvo prostovoljstva na Konjiškem Ob svetovnem dnevu prostovoljstva je konjiški župan Miran Gorinšek v dvorani Konjičanka sprejel prostovoljke in prostovoljce s Konjiškega. Županovemu povabilu so se odzvali številni predstavniki gasilskih društev, združenja šoferjev in avtomeha-nikov, predstavniki društev Vizija in Sožitje, predstavniki Rdečega križa, društva pri- jateljev mladine in prostovoljci tele/ona v stiski Sopotnik. Spregovorili so o delu v iztekajočem se letu in o izkušnjah s prostovoljnim delom, ki bogatijo tako tiste, ki pomoč nudijo, kakor tudi tiste, ki so je deležni. Župan se jim je za nesebično in uspešno delo zahvalil ter jim ob prihajajočih praznikih zaželel vse dobro. UŽ Miklavževa darila za 17 družin Lions in Leo klub Konjice sta v soboto v okviru tradicionalne humanitarne akcije Miklavževo obdarovanje družin obdarila 17 družin in 44 otrok na širšem konjiškem območju. Humanitarni organizaciji sta ob pomoči sponzorjev razdelili 4 tisoč evrov v obliki vrednostnih darilnih bonov za družine ter darilnih paketov za otroke. »Poskusili smo najti pravo kombinacijo pomoči družinam v stiski, zato smo se odloČili tako za vrednostne bone kot za darilne pakete. Družine najbolje vedo, kaj potrebujejo, ouoci pa so veseli prazničnih daril. Potreb je veliko. saj kriza ne prizanaša nikomur. Se najmanj tistim, ki jih prizadenejo še bolezni in nesreče. Upamo, da smo z našo akcijo, v kateri se posebej zahvaljujem za pomoč Leo klubu Konjice, ki je pomagal tako v finančnem smislu kot ludi pri razdelitvi darilnih paketov, dosegli tiste, ki so pomoči najbolj potrebni tn jim tako prižgali vsaj drobno lučko, s pomočjo katere Člani Uons in Leo kluba Konjiee pred odhodom k družinam bodo lažje preživeli praznični december, morda pa bo osvetlila še kakšen dan v novem letu,« je opisal namen akcije predsednik Lions kluba Konjice Stanko Kolar. Akcijo so tudi tokrat podprli sponzorji. >»Še posebej smo hvaležni CLtycentru iz Ceija in Europarku iz Maribora, ki sta skupaj z vsemi udeleženimi pri pripravi in izvedbi naše letošnje akcije pomagala osrečiti številna otroška srca,« je izpostavil največja dobrotnika predsednik kluba. MBP 14 REPORTAŽA novi tednik www.novitediiik.com Na dražbi so Enooki Celja ponudili 21 avtorskih fotografij. Odločitev je bila za kypce kar težka... »Prvič, drugič, tretjič ... prodano!f€ Enooki Celja z dobrodelno dražbo za učence OŠ Glazija Ta veseli dan kuJture so z dnižabnim dogodkom ter v znameij u dobrodelnosti obeležili tudi Enooki Celja. Svoje fotografije, ki so bUe na ogled v Planetu IViš, so v Četrtek ponudili še na dobrodelni dražbi. Kar nekaj del je že romalo v svoja nova domovanja, kjer bodo lastnikespo-minjala» da so storili nekaj dobrega za otroke OŠ Glazija Celje. Prireditev je bila v celoti v znamenju dobrodelnosti, za kar so po svojih močeh poskrbeli številni sponzor}!. Prostor za dražbo Enookih Celja so prijazno odstopili v hotelu Wellness Park Laáko, kjer so z nastopajočimi pričarali gostoljubno vzdušje. »Kar nekoliko intimno,« je pripomnila voditeljica prireditve Tina Go-renjak, ki se je odzvala pozivu za sodelovanje v dobrodelni akciji. In ... začelo se je! KJ j ub poplavi dogodkov ob dnevu kulture je prišlo kar nekaj obiskovalcev; eni že kar z jasno začrtanim ciljem, kaj bodo kupili, drugi so z zanimanjem čakali na »mimohod« Gorenjakove, ki jezavtorji po-kramijala o njihovih foto^a-fíjah in hkrati trkala na dobrodelna srca gostov. Dražba se Je razživela, »prvič, drugič, tretjič, prodano.« in fotografije so dobivale nove lastnike, z vsako prodano fotografijo pa so bili u&nd OŠ Glazija Celje bliže novemu igralnemu pripomočku. Kot je v uvodu povedala ravnateljica Romana Le-bič, so v šoli s prilagojenim programom najbolj veseli, kadar lahko s takšnimi igrali olajšajo in polepšajo vsakdan tudi tistim, ki se težje gibajo. Ravno njim so Enooki Celja skupaj z organizatorjem, M,A.G. - Zavodom za kreativno kulturo, namenili izkupiček. Da dražbe vsaj za lokalno občinstvo niso ravno vsakdanji do-godek, se je pokazalo še po prireditvi, saj so se nekateri sprostili in opogumili šele ob prijetnem družmju ter se vendarle odločili, katera fotografija bo romala z njimi domov. Videti pa je, da dobrodelna akcija še ni končana, saj se še o^Šajo povabljenci» ki se večera sicer niso mogli udeiežití, a j Lm je kakšno avtorsko delo vendarle »padlo v oko«. Biooki, tokrat so v dobrodelne namene svoje fotografije prispevali Črt Cene, GašperDomjan, Edo Ons-pieler. Severin Hirsch, Matjaž Jambriâko, Nik Jarh, Marko Mazej, Nataša Millier, Matjaž Očko, Andraž Purg in Aleks Šlem, cako upajo, da bodo v sklad OŠ Glazija za nakup igrala lahko prispevali skoraj tisoč evrov. bi to v prazničnem de-cembm, ko so na pohodu dobri možje, ki posebno pozor- nost namenjajo ravno otrokom. PM. foto: SHERPA Bojan ârat se je, kot se za zepriseženega ljubitelja gora spodobi, uspešno potegoval za fotografijo Kamniško-Savinjskih Alp. Čeprav jo je avtor Aleks Stem obrnil na glavo v fskanju zarisanega profila, se Šrot ní dal. Gorelo gore in na steno gredo v klasični obliki, pa pikal (Foto; ČRT CBUO Slikanice za otroke Brinove zgodbe '1'"'uša Mavsar, Uréka lekler v slikanicah z naslovom BRINOVE ZGODBE, ki so namenjene tako najmlajšim kot malo starejšim otrokom, lahko sledimo dogodivščinam malega Brina, simpatičnega, prebrisanega In tudi malce nagajivega dečka, ki kot mnogi njegovi vrstniki živi v stanovanjskem bloku, hodi v vriec in na zanimiv način spoznava svet okoli sebe. V slikanrci z naslovom BRIN IN ALEKS AFRIKA se sreča s sneženim možem in njegovo največjo željo - obiskati Afriko, ta se na koncu tudi uresniči s pomočjo dedka Mraza. V knjigi z naslovom BRIN IN ZAJEC KAROL se Bdn s svojim strahopetnim prijateljem zajčkom Karolom odpravi na pustolovščino-iz teme pod posteljo rešita nekaj najljubših Brinovlh igrač. V tretji knjigi BRIN IN POSKOČNI JAN pa se deček odprav» z mamico v mesto, kjer pa se v vrvežu izgubi, reši pa ga brezdomni ulični glasbenik Poskočni Jan, ki postane njegov BHN UBSf^ ^KUOL novi prijatelj. g . ^^ Slikanice vefikega formata (210 x 280 mm), trda vezava Cena posamezne slikanice: 15 € ena kompleta: 36 € Ha dražbi je bH med nejbolj glasnimi Avouštin Penič, s katerim so domov romale kartrifotografijel Seveda tudi ob pomoči Goranjakove, ki je kupce simpatično in učinkovito prepričevsla. neviodunum Knjige iz Posavja Založba Neviodunum, Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško Tel. 07 49 05 780 - Fax: 07 49 05 781 marketing@posavje.info - www.neviodunum.si - www.posavje.info novi tednik KULTURA 15 p,^ I . v. NE ZAMUDITE Mladinski pihalni orkester Glasbene Šolo Celja ima nekaj nadSO članov, toda Koncert za víDlonČelo in pihalni orkester ja izvedel vmanjši zasedbi, okrepljen t gosti » $ solistom Gregorjem Feletom in močnejšo ritem sekcijo. Godbeniki brez koračnic Imeniten koncert Mladinskega pihalnega orkestra celjske glasbene šole Pihâlni orkestri že dolgo niso več niso zgolj tístí, ki s koračnicami budijo narodno in drugačno zavest in dvigajo moralo in duha. So resni glasbeni sestavi, ki posegajo tudi po zelo zahtevni glasbeni literaturi. Tak |e tudi Mladinski pihalni orkester Glasbene Šole Celje, ki je v ponedeljek s svojim pred nov o let ni m koncertom kar nekoliko Šo-kiral občinstvo. Ne le z odličnim izvajanjem» zlasti z izborom sporeda. Prve koračnice je občinstvo sliSa-lo Šele v dodatkih celovečernega koncerta. Mladinski pihalni orkester je pod vodstvom mJadega di- rigenta Bernarda Beline do- kazaî zrelost in zmožnost pre-pričljive interpretacije zahtevnega sporeda, ki je sega) od klasice do modernizma z vsemi variacijami in mešanjem slogov vmes. A kot zapisano» pihalci že dolgo ne igrajo zgolj koračnic, Bernard Belina pravi> da s koračnicami ni prav nič narobe. »Le malo smo se jih naveličali. Pihalni orkester smo želeli pokazati še v drugi luči, kot izvajalca klasičnih in malo bolj priljudnili tudi že kar bigbandovskih del. Hoteli smo pokazati cel spekter ^as-be, ki jo je zmožen odigrati pihalni orkester,« je povedal dirigent. ViSek koncerta je bil nedvomno Koncert za violončelo in pihalni orkester sodobnega avstrijskega skladatelja Friedricha Guide» z odličnim violončel i sto m Gregorjem Feletom. V tej mestoma šaljivi štiri-slavčni skladbi je avtor spojil praktično vse sloge od romantike do modernizma in dodal še krepek ščepec džeza, celo rokeru'ola, »To je poseben koncert za čelo, o katerem kroži zgodba, da je bil napisan za nekega znanega violončelista. Ta je skladate- lja dolgo prosjačil, oaj napiše koncert za čelo, Na nek način se je skladatelj iz nje-ga pošalil (n napisal res čuden koncert z glasbo, kol bi bila iz drugih svetov,« je skladbo opisal Belina. No, za drugačne glasbe pihalcev bolj vajeno občinstvo se je orkester v dodatkih le vrnil h koreninam godbenikov, koračnicam, in ob koncu pred novoletnemu času primerno dodal Še Radelzky marš. BRST foto: TimE wiArw.novitednik.com Slomškove pridige v knjigi V knjigi Ljubeznivi moji bratje in sestřel je izšel izbor sedmih pridig, ki jih je napisal v dveh letih bivanja in kaplanovanja v Novi Cerkvi blaženi Anton Martin Slomšek. S tem se je uresničila pobuda že pokojne Jelke Samec Hotko, da bi spomin na Slomškovo dveletno delo v Novi Cerkvi ohranili tudi v knjižni izdaji. Novo knjigo so predstavili v Novi Cerkvi. Knjiga je sad prizadevanj projektnega sveta, ki je izdajo ob odličnem sodelovanju mariborske nadškofi je pripravljal pet let. Ker je iz časov bivanj a Slomška v Novi Cerkvi ohranjenih kar 55 pridig, je bilo jasno, da vseh ne bo mogoče objaviti. Odločili so se za izbor sedmih pridig, ki spremljajo najpo- membnejše dogodke oziroma praznike - advent, božič. velika noč in binkošti. Izpostavili so tudi vsebinsko sporočijo pridig: medsebojni odnosi na splošno, odnos mladih do starih, odnos do sočloveka, do socialnega čuta, do poduhovljenosti v ožjem in najširšem smislu, odnos do maternega jezika, do nasilja in zasvojenosti, torej do vsega, kar je ludi danes tako aktualno. Knjigo Ljubeznivi moji bratje in sestre! je izdal in založil Župnijski urad Nova Cerkev v sodelovanju z Občino Vojnik, uredil pa jo je Drago Medved. Vsi zaslužni za to pomembno izdajo so ponosni, ker je knjiga izšla v Slomškovem letu, ko se spominjamo tudi 150-ieimce njegove selitve sedeža lavan-tinske škofije iz Št. Andraža na Koroškem v Maribor in 180-letnlce njegovega odhoda iz Nove Cerkve. BS VEUW PREDNÔVOLETNI KONCERT OB 25. OBLETNIC! & Instruktori + after party Aá sejmu «rottho (01 (20.00 > ÛO.ÛÛ) w. • novi 12.12.2009 GOLOVEC CELJE ... prednovolelnega koncerta ob 25-letnici skupine Bajaga & Instruktori ter gostov Nude v soboto, 12. decembra, ob 20. uri v dvorani Golovec Celje. Bajaga & instruktori so zagotovo ena največjih srbskih pop rok zasedb vseh časov, za jubilejni koncert ob 25-letnici izdaje svoje prve plošče napovedujejo »the best of« repertoar vsem dobro znanih uspešnic. Skupina Nude je nastala pred 15 leti, Še v šolskih klopeh, prvi »pravi« koncert pa so imeli v Celju, ko so bïïi predskupina prav na koncertu Bajage. Nude danes sestavljajo: Boštjan Dermol (vo-lUl), Gaber Marolt (bobni). Marko Furek (bas), Teodor Amanovič-Tbš (kitara) in Damijan Cigler (klaviature). Vstopnina 19 EUR. ... premiere ^edališke igre za otroke Josipa Ribičiča MiškoUn, ki bo v petek ob 18. uri na odru trnoveljske Zarje. Miškolin je otroška pravljica, ki govori o dogodivščinah naslovnega junaka v času njegovega odraščanja. Razvajeni in osamljeni Miškolin, ki si želi bratca ali sestrico, se naenkrat znajde pred hudo preizkušnjo, ko mora začeti čuvati in skrbeli za svojo komaj rojeno sestrično Mišo. V igri nastopa 13 otrok v starosti od 4. do 14. leta. članov gledališkega ansambla KUD Zarja Trnovlje Celje, predstavo je režirala Cvetka Jovan Jeki. Vstopnina 3 EUR za otroke, 5 EUR za odrasle. ... pred prazničnega dobrodelnega koncerta celjskega kiinteta Gamma, ki bo v petek, 11. decembra, bo ob 19.30 v Celjskem domu. Gamma je za ta koncert osvežila svoj bogat re-perioar z novimi skladbami temperamentnega Argentinca Astorja Piazzole in deli drugih skladateljev. V Gammi, ki postaja vedno odmevnejša ludi izven celjskih meja in v letu 2010 snuje kar dve mednarodni turneji, ustvarjajo violinistka Anja Čretnlk Videmšek, Študentka violine na graški akademiji, akordeonist Mihael Strniša, ki študira na Akademiji za glasbo Ljubljana, Celjana, sicer dijaka Srednje glasbene in baletne Šole Ljubljana, kitarist Aljaž Cvim in kontrabasist Miha FirŠt, ter pianist Gregor Deleja. Izkupiček koncerta je namenjen akciji Božična košarica, ki jo organizirajo slovenski fotaraci klubi. S 10 akcijo bodo člani celjskega rotaracia v soboto, 12- decembra, v City-centru Celje ves dan zbirali izdelke, ki jih bodo naku-povaici namenili socialno ogroženim družinam s Celjskega. Vstopnina 5-iS EUR ... koncerta Mladinskega simfoničnega orkestra Glasbene Šole Celje s solistkama - sopranistko Sabino C vila k (na fotografiji) in violinist* ko Anjo Čretnik Videmšek. Koncert pod taktirko Matjaža Brežnika bo v ponedeljek, 14. decembra, ob 20. uri v Celjskem domu. Celjski simfoniki bodo na tradicionalnem prednovoletnem koncertu predstavili dela Mozarta. de Sarasateja. Dvořáka. Mascagnija, Cilea. Bizeta in Leharja. Sopranistka Sabina Cvilak (na sliki) se je rodila v Mariboru. Solopetje je študirala na Umetniški univerzi v Gradcu, kjer je leta 2000 z odliko diplomirala, leta 2003 pa tudi nia^strirala. V sezoni 2004/2005 je poslala šti-pendistka Karajanovega sklada in članica Dunajske državne opere, kjer je nastopila v Številnih solističnih vlogah. Letos je prejela nagrado Prešernove^ sklada. Violinistka Anja Cretnik Videmšek seje rodila v Celju. Pri petih letih je pričela s poukom violine pri Radovanu Marvinu. Po končani osnovni šoli in nižji glasbeni šoli se je vpisala na Prvo gimnazijo v Celju in vzporedno na glasbeni konzervatorij J. J. Fux v Gradcu. Od leta 2008 študira na Univerzi za glasbeno in upodabljajočo umemosivGradcu. Je čknica Mladinskega simfoničnega orkestra GŠ Celje, kjer od leia 2007 deluje kot koncertna mojstrica. Poleg tega je Članica simfoničnega orkestra KUG Graz-Oberschutzen, kvinteta Gamma in dnj^ komornih sestavov. (Foto: MARJAN LAZNIK). Vstopnina 10 EUR. Pojasnilo V članku z naslovom »Eva-Nina Kozmus bo zastopala Slovenijo««, kj smo ga objavili v torkovi izdaji na strani 14, je po pomoti izpadel podatek, da je nagrajenka uspešna mlada flavtistka, ki bo zastopala Slovenijo na tekmovanju Evrovizijski mladi glasbenik 2010 maja na Du naju . 97 - 11. «l«CMib«r 2009 m Koresove pevske svetinje Večer s tenoristom in z zborovodjo Jožetom Koresom - Pevec iz Rogaške Slatine preko celjske gimnazije na odre ljubljanske in mariborske opere v Celju je zagotovo veliko takšniht ki bodo ob imenu Jožeta Koresa začeli kar malce popevatî. Nič čudnega» ko pa je čil, zabaven in duhovit SO-letnik sUl pred mnogimi pevskimi zbori, pri čemer je tudi veliko otrok spoznaval s skrivnostjo glasbe. Za Jožetom Koresom, doma »od Svetega Križa pri Rogaâki Slatini«, je zanimiva in pestra pot, ki jo je pred kratkim predstavil na Rečici ob Savinji. V goste ga je ob pomoči KUD Utrip povabil Bert Savod-nik, ki že nekaj let pripravlja večere s svojimi prijate-Iji. Prijatelja Koresa in Savod-nika je v Celju pred Šestimi desetletji združila ljubezen do odrskih desk, ko je gimnazijec Bert začenjal svojo kariero kot igralec ... Tako je pred številnimi obiskovalci začel Kores tkati spomine, tâ-ko ali drugače povezane z glasbenim ustvaijanjem. v katero ga je zaneslo življenjsko naključje, l^h je bilo veliko. Ampak Koresova zgodba se je začela pisati v Rogaški Slatini. »Bilo nas je pet otrok, trije bratje in dve sestri. Najmlajša je bila rojena leta 1937. Vsi >prejšnji< smo vsak dan prepevali slovenske narodne pesmi, ki sta nas jih učila mama in oče. Večkrat smo na vinidariji pri Sv. Florjanu zapeli z očetom, ob spremlja--vi harmonike.« »V prvem razredu nas je učiteljica Slavica poleg vseh učenosti pripravljala tudi za prvo sveto obhajilo. Pomagala si je z violino in ob njenih zvokih sem neskončno užival Spomnim se neke pesmi o Mariji, bolj za\ite, nenavadne viže. No, ob svetem obhajilu nas je postavila pred oltar. Nekaj časa je Slo dvo-glasno» potem sem naenkrat pel samo jaz, kot da sem solist, ker so vsi ostali pozabili tekst in melodijo. Župnik Mala;nar se mi je zasmejal, kar je bila redkost pri njem, ob odhodu iz cerkve pa mi je neka stara ženica s solzami v očeh dejala: >Pajbek, ti boi pa s svojim petjem §e daleč prišu<.a Od keksov do premoga Vendar Koresova pot ni bila samoumevno zapisana glasbi. »Preden sem priSel na uči- »Povabili som£ na operni bienále v Salzburg, i^em-no težko vlo$o nt^ bi pel v Pastirjih. Tekste sem se u£U v gozdu pod smreko. Ampak izvedel sem. da bom dobil tretjino honorarja drugega soiopevca. Šele ko sem zagrozil, da bom pel samo premiera in reprizo, smo se nekako izpogajali za boljše plaćilo.« Jože Kores s prijateljem Bertom Sevodnikem teljiŠČe. sem želel biti pomo-rec, navigator recimo. Ze vpisal sem se v šolo v Piran, da pa ne bi izgubil leta, sem se vpisal na učiteljišče. Sicer sem prej pel, tudi oče je bil glasti^ulk, ki je igral na več inštrumentov. Vendar sem pri nauku o glasbi prepisal vse domače naloge v smislu >kaj čem z muzko<. Potem je prišla profesorica Zlata Prodan, zahtevala je, da naj zápojem v C-duru, jaz pa Še vedel nisem, kaj želi. Po pesmi Na planiacah je ugotovila, da imam absolutni posluh in da sem tenorist. Pa spet nisem vedel» kaj je to,« je začetke opisal Kores. »Potem me je Prodanova povabila domov in na klavirju zaigrala Aido. Se pomembneje je b'ûo, da sem dobil čaj in kekse in se tako zapisal glasbi.« Žena Ema, hči Polona 1er sinova Andrej in Uroš so najbližji spremljevalci. Ko je končal učiteljiSCe, je šel v službo. »Za deset dni v Kobarid, potem je klicala vojska.« Vojaški rok je odslužil v Vipavi, nato ga je čakal sprejemni izpit za pedagoško akademijo. »Ubadal sem se s strahotnimi stanovanjskimi, prehrambenimi in finančnimi problemi,« je opisoval Kores takratne razmere v Ljubljani in življenje z »enimi hlačami, dvema sraj- »Po drugem letniku učUeljišCa me je prof. Prodajwva poslain na pevovodski tečaj v Šempeter pri Novi Gorici Ze sama pot iz Celja je bila svojevrstna dogodivščina} Na tečaju ^ sami stařeji pevovodje, med njim i tudi oče Alenke Pintarič in oče bivšega mariborskega župana KrUmoTL Obupno sta smrčala. Ko sem se pojavil prvič v učilnici, mi je vodja tečaja dejal, da sem zgrešil, da so ta sami mojstri in da bom moral domov. Samo zborovodja Adolf Croeb-ning je očetovsko omenil da je tu končno mlad fant. Ko sem mu odgovoril na vprašanje o Chiuru in vzporednem molu ter odpel tormcijo, sem mu povedal, da momm naslednji dan domov. Kar poskočil je... Nb, vse tri tedne sem. potem po učnih urah stare mojstre učU teorijo in solfeggio. Eden med njimi mi je poplačal z veliko merv medu in kruha. In seveda sem edini konňd tečaj z odliko. « cama, dvojimi gatami, eno suknjo in staro aktovko«. Sicer naj bi dobil štipendijo v Vojniku, ampak šele potem, ko bi se izkazal. »Če je deževalo, sem spal na železniški postaji, drugače v parku. Nekaj dinarjev sta mi dala oče in mama. ampak ni zadoščalo niti za knib, V gostilni Lovec sem pod oknom vohal večerjo, doider mi ni portir pri Starem tišlerju omogočil, da sem spal na podstrešju. Ulegel sem se na ^rton in se s kartoni tudi pokril. "Ridi nekaj kruha in ostankov sem do-biU Ura za zobe Potem se je zgodil sprejemni izpit za solopetje, pri katerem je pomagal prof. Slavko Miheiič. »Na izpitu sem izvedel, da bi bil navaden kriminalec, če ne bi študiral soiopetja. Ko sem končal študij v Ljubljani in se pripravljal za službo v Vojniku, se je zgodilo Celje. S posredovanjem Egona Ku-neja sem kot profesor na gimnaziji nadomestil Jožeta Bajdo.« Hkrati s poučevanjem se je začela plesti paleta različnih zborov, ki jih je vodil neumorni pevovod-ja. »Vse te male pevce sem imei neskončno rad. Veliko mojih nekdanjih učencev je danes znanih imen. Osem let sem učil na celjski gimnaziji. In še danes rad učim.« Jože Kores je prvi pel Savinjsko dolino, vendar skladbe niso posneli. Na I. gimnaziji je vodil predmutacijski zbor, v katerem je bilo vedno več kot 70 pevcev, enkrat pa se je zbralo 219 odličnih pevcev. »Se vedno hranim to fotografijo.« IXidi o ljubezni do padalstva in letenja, česar se je priučil v teh celjskih časih, je govoril, pa o prijateljstvih, ki jih je stkal po krajih na Celjskem. »Za vsak končen posebej sem bil maksimalno pripravljen, kot bi bil vsak posebej svetinja.« V enem od moških zboxov so pevovodji, ki ni imel ure in je bil vedno prezgodnji, podarili škatlo zobne paste. »Najraje bi tisto škatlico vrgel s Kapucinerjevega mostu, a na srečo nisem. Hranil sem jo doma. Nato mi je, na srečo, zmanjkalo zobne paste. V škatlici je bila ura. Šele potem sem spoznal, zakaj so me pevd tako čudno pogledovali po moji roki.« Zastavonoša slovenskega petja Potem je prišlo pismo iz ljubljanske filharmonije z vprašanjem, če bi postal član Slovenskega okteta, ki je bil v takratnih časih po programu, muzikalnosti, vrednosti in Še čem zastavonoša slovenskega petja. '>Na avdicijo, tudi te sem se moral udeležiti, je prišlo 25 pevcev. Ljubljanski pevci so se nosili kot neki petelini, sam pa si še skoraj na gnoj ne bi upal stopiti. Ne vem koliko robčkov bi potreboval, da bi si obrisal ves znoj. Ampak še tisti dan. nedelja je bila, sem postal član Slovenskega okteta, V torek smo imeli prve vaje ... Potem sem se 20 let večkrat tedensko vozil na vaje v Ljubljano in niti enkrat nisem manjkal. Da o koncertih ne govorim. Vmes sem se zaposlil kot nek šef za propagando. Od nedela so me noge bolele, smo pa z oktetom prepotovali velik del sveta. Čeprav odnosi znotraj niso bili »Spomin na Clinškovo, kjer so starujvali trije srbski študentje, ki so dobivali paJcete iz tujine, je sicer Še vedrw grenak. Tako hudo je bilo, da sem za potešitev lakote grizel najmanjše koščke premoga in pil vodo. Potem mi je eden od teh študentov dal kavo v zrnih, ki sem jih počasi žvečil. Pa se je dalo živeti. Je pa res, da sem jih spravil čez (malce starejšim verjetno ni treba razlagati, da to pomeni. da jim je pomagal pobegniti iz takratne Jugoslavije, op. p.) in po mnogih letih sem enega od teh študentov obiskal v Londonu.« Rsaške iola js »vzdržala« Koresov tanor melodie En starčka je živel najbolj bratski, smo bili na odru vedno enkratni.« »Čudovito je bilo na več krajih. Na Japonskem je žena Jožeta Smoleta poskrbela za krasno govejo juho, na koncertu pa sem kar 13-krat zapel Kalinko. Ali koncert v Mogadišu, kjer so bile prve vrste prazne - stole za diplomatski zbor so pobarvali šele na dan koncerta in se barva še ni posušila. Aii Somalija > kako so plesale tiste ženske z otroki!« Vmes je Kores obiskoval solopetje. Pred koncem kariere v Slovenskem oktetu je bil na avdiciji v mariborski operi, kjer je takoj dobil službo in seveda višjo plačo. Skupno je pel [aktivno kariero je končal pred desetimi, leti) v 68 operah, naštudiral ] 26 različnih vlog, skupaj pa preživel 35 let na odrih ljubljanske In mariborske opere ter seveda na gostovanjih v tujini. Jože Kores je bU v Celju zborovodja mešanih, mladinskih in otroških zborov, izvedenec za klavir in harmoniko pri folklornih skupinah; sodeloval je v mnogih ansamblih in pevskih zborih, 12 let je pel pri Slovenskem oktetu. Bil je solist mariborske in ljubljanske opere, gostujoči pevec v Salzburgu, Pragi, Bratislavi, Trstu in drugih velikih mestih. Kot solist je na« stopil v 68 različnih ope^ nih predstavah, v 9S različnih režijskih izvedbah; odpel je 126 opernih vlog na 15 opernih gledaliških odrih. Vodil je zbore v Avstriji, Nemčiji in Južni Ameriki. Tako je v prijateljskem po-menku mineval večer na Rečici, kjer so Koresa pozdravili številni pevci, nekaterim je dirigiral, našel se Je kakšen učenec ah prijatelj iz dna-ge zgodbe. Predvsem pa so obiskovalci petkovega večera pokazali, kako izjemno cenijo njegovo človeško plat. Ko se je s tistim kozjanskim »jezusmarija, a resno mislite« odzval na prošnjo in zapel En starček je živel, je bil večer popoln. Seveda potem, ko smo se nehali bati, da bo eden največjih slovenskih tenoristov s svojim glasom predrl šolski strop. URSKA SELIŠNIK »Tik pred vojno smo v, šoli uprizorili igro Grada. V njej sem pel o rožicah in se tam prvič srečal s hrenovko in z veliko btíožemljo. Doma tega ni bilo.« novi tednik REPORTAŽA 17 • -t:.: Da ba misija v Afganistanu trajala ssem masecsv, sg vojaki vadeli pred odhodom. »Ko sa ja bližal dan odhoda in se je začalo govoriti o zapletih, sem vedel le, da si bo treba dneve čim bolj zapolnili in ostati miren,« o štirinajstdnevnem Čakanju na polet domov pravi vojak Darjen Binel. Kako se v Afganistanu menjajo letni časi Najmanjši ob bok velikim proti terorizmu izgubljajo boj - Kdo je taliban? - Stiska in napredovanje Slovenska vofska je pripravljena na boj proti terorizmu. Je del zavezniških sil, katerih skupni sovražnik so taliban in zloglasne teroristične organizacije. Toda naši pripadniki ne bodo dosegli konca vojne v Aiganistanu. Na bojiáčái niso prisotni in z bradatimi možmt v (urbanih nimajo opravka. Ko je pred mesecem dni završa-lo. da zaradi zapletov s prihodom domov zamuja 11. kontingent Isai. $e je zdeio» da gre zares. A bolj kot pravi so bili izpostavljeni vojni z živci. Da gre na terenu večkrat tudi za vojno s samim seboj, pa je opozori) samomor vojakinje na Kosovu. Vojak Darjan BincI je bU v treh letih službovanja v celjski vojašnici že drugič na (nirovni misiji v zahodnem delu Afganistana, v Hera-tu. Rodnega Celja v ničemer ne primerja s pusto prašno pokrajino 950 metrov nad morjem, ki }e obdana z gorovjem. Dva svetova. '»En sam pa je način» kako boš živel med enim in drugim,« je začel pripovedovati nekaj dni zalem, ko je uniformo pastelnih barv zamenjal za »običajno«. Če ne bi odhoda domov namesto po osmih mesecih dočakali dva tedna kasneje, marsikdo ne bi vedel, da so na§i vojaki sploh tako daleč od oči vsakodnevnega dogajanja. »Da se bo misija zaradi predsedniških volitev podaljšala za osem mesecev, smo vedeli, preden smo ..Jfe mu_ Vojaške velesile izgubljajo boj z islamskimi boœl. V pfimeijavi s pripadniki največjih zaveznic sa naši fan^e (na ^iki s psom Unom) ne čutijo manjvredne. Prihodnjo jesen naj bi prevzeli urjenje bataljona afganistanske vojske. redili največ za ljudi.« Prebivalcev ni ločeval na sovražnike in prijatelje in orožje mu ni dajalo občutka moči. »Marelkdaj so se mi smilili.« Z njimi so imeli opravka, ko so kot natakarji» čistilci, gradbinci in ostalo osebje prihajali skoa »checkpoint« v bazo na delo. »Podrobno smo jih pregledali, tudi njihova vozila, in jim dodelili spremstvo.« Pri tem niso imeli opravka s talibani. »Nisem ga še videl. Venčno ima brado in nosi turban, čez ramo mu visi orožje» ostalo je >prosto po Prešer-nu<,«jebil slikovit pri opisu »sovražnika«, V primerjavi s pripadniki vojaških velesil se naši fantje ne čutijo manjvredne. Sapa pojenja tudi najbolj izurjenim. Tisoče ameriških marincev in angleških vojakov izgublja boj, ki je malodane že predan v goratem predelu Afganista-na, kjer domujejo islamski borci. »Tam so doma. poznajo vsako jamo in luknjo.« Vojna z živci in na bojišču Priprave na misijo trajajo približno pol leta. Vojake med drugim nau-čijo, kako se znajti na minskem polju, saj bombe in mine terjajo mnogo žrtev. Vojake čaka dvanajsturni delavnik in vmes prosti dnevi. )>Rt-nes, košarka, nogomet, kartanje, internet in zvečer pica,« našteva aktivnosti, da dan brez dela hitreje mine. 84 pripadnikov, med njimi dve ženski in pes Uno z vodnikom, so hočeš nočeš postali družina. »Bili so kdaj kratki stiki, saj smo ljudje in ne stroji. Znajdeš se v tujem okolju. med drupmi ljudmi. Z njimi moraš živeti pol leta in več. ř^ikoH prav dobro ne veš. kaj te čaka.« Preden se je odloČil oditi, se je BincI pogovoril s partnerko in nič ni ostalo nerešeno. Njemu podobni niso vsi. Marsikdo meni, da bo težave doma reševal v tujini ali da Ministrica za obrambo dr. Ljubica JeiuŠič je pred nedavnim na slovesnosti ob sprejemu pripadnikov z misije v celjski vojašnici napovcdab fMrukturiranje slovenske prisotDOSli v Afganistanu. Naši vojaki naj bi prihodnjo jesen prevzeli urjenje bataljona a^anistanske vojske. Vojaki sicer Že zdaj sodelujejo v t L operativni skupini za mentorstvo in povezave (OMLT), vendar skupaj z Italijani. V prihodnje naj bi prevzeli lastno skupino okoli 600 mož. Vendar vojake pri tem omejuje politika, ki Sloveniji prepoveduje delovanje v bojnih operacijah, razen v samoobrambi. Kako bodo rešili problem, naj bi bilo znano še pred novim letom. bodo preprosto izpuhtele. Marsikomu je v lažno tolažbo plača. V Času misije navadnemu vojaku z osnovnih 650 poskoči na štiri tisoč evrov. Pritiskov in šikaniranj nadrejenih ni Čutil. »Če delaš, kot je treba, ni nesporazumov in stiske.« Živčna vojna je enako pogubna kot vojna na bojišču, še pravi. »Kljub mladosti sem se naučil ohraniti trezno glavo. Kjer divja vojna in je vojno stanje, pa lahko hitro izgubiš razsodnost.« Samomor vojakinje na Kosovu ga je pretresel. Ostaja brez besed. Nikoli se nI znašel v tako hudi stiski, da bi pomislil na konec, bodisi v uniformi ali brez nje. Pravi, da je srečen, da je vojak. »Služim domovini in nočem tarnati. V času recesije sem brez strahu, da bi izgubil službo. Želim si napredovanja,« optimistično sklene. Ali je z mislimi že pri naslednji misiji, je ta hip prehitro ugotavljati, »>l^hko se zgodi, da bom spomladi ponovno odšel, saj nimamo nobenih omejitev.« in takrat bo v Afganistanu nov letni Čas. MATEJA JAZBEC Poto: SHERPA odšli. Ko seje bližal dan odhoda in seje začelo govoriti o zapletih, sem vedel le. da si bo treba dneve čim bolj zapolnili in ostati miren.« je strnil čakanje na polet domov. Bolj kot tam se je ustvarila panika med drtižinskimi člani in sorodniki doma. Zakaj je bilo treba čakati, BincI ne ve prav dobro. Vzrok naj bi bila prepoved preleta vojaškega letala skozi Turkmenistan. Z brado in s turbanom 25-letni vojak v misijah od avgusta 2007 do marca 2008 ter med februarjem in novembrom letos ni bil v nevarnosti- »Nastanjeni smo v vojaški bazi Arena, skupaj z Italijani, s Španci in z Albanci. Varujemo kamp v Heratu, delujemo na nadzornih točkah, patruljiramo v neposredni okolici in spremljamo vozila v okolici mesta»« je opisal peto leto nalog, odkar je naša država prisotna na mirnejšem, zahodnem delu te islamske republike na območju Srednje Azije. Razlike med eno in drugo misijo ni bi)o. »Samo letni Čas se je zamenjal.« se je pošalil. Zaradi njega se vojna, ki je seme zla zasadila 11. septembra 2001 s porušenima »dvojčkoma« v New Yorku. ne bo ustavila. »Afganistana nobena dr^va doslej ni premagala. Slovenski pripadniki smo majhen del velikih oboroženih sil v izjemno prostrani in ponekod težko prehodni pokrajini, kjer je obenem tež» ko nadzirati državni aparat. Z gradnjo in obnovo šol ter zdravstvenih ustanov, s preskrbo z zalogami vode in z drugimi projekti bomo na-- St. 97 • 11. december 2009 delal, kot je treba, ni nesparaiumov in stiske. Živčna vojna je enako pogubna kot vojne na bojileu.« 18 ^PORT Z leve: Maijsn Vengust, Tomaž Ambrooč. Ivan Hribamlk, Sebasljan Gobec, cianica upravnega odbora CM Celje UnB Korberin Milan Tumsek Tradicija je vselej adut Na slavnostni akademiji ob 90. obletnici celjskega nogometnega kluba je bilo v Narodnem domu podel je-nih âest najvišjih klubskih priznanj. Za izjemne zasluge pn de-lovanjLi NK Celje so jih prejeli Bojan šrol» Tomaž Ambrožih. ivan Hribemik, Sebastian Gobec, družba CM Celje, d. d., in Milan TVimSek. Župarí Mestne občine Celje Bojan Srot je velik ljubitelj nogometa. V letih, ko je bila inirastruktuiâ za celjski klub eden ključnih ciljev, je znal prisluhniti temu izzivu. Skupaj z mestnimi svetniki je podprl pobudo za izgradnjo nogometnega štadiona pod Golovcem. »Nogomet ima neizmerno povezovalno moč. To smo ob nedavnem uspehu slovenske reprezentance zagotovo še posebej občutili. Izjemno sem ponosen, da je titdi v Celju nogomet šponna panoga, s katero mesto živi in se razvija,« pravi Šrot. lb maž Ambrožič se je klubu pridnižil kmalu po osamosvojitvi, kot dan vodstva kiuba pa je začel ddovati léta 1996. Dolga leta je bil nepogrešljiv pri organizaciji tekem. medijskem poročanju in oblikovanju prepoznavnosti celjskega nogometa. Njegova ustvarjalnost, inovativnost in pozitivna karizma so bistveno pripomogle k rasti blagovne znamke in marke-tinškem razvoju kluba. »Celje je najbolj športno mesto v Sloveniji. Na to je vsak Celjan lahko ponosen. Nogomet ima izjemno tradicijo in bogato zgodovino, čeprav verjetno nikoli ne bo osvojil lige prvakov. Klub je ostal del mene, ostal sem njegov velik navijač,« priznava Ambrožič. Ivan Hribemik je legenda celjskega nogometa. Bil je eden ključnih mož enaj-sterice, ki ji je leta 1964 uspela uvrstitev v2. jugoslovansko ligo in istega leta tudi osvojitev naslova pokalnega prvaka Slovenije. Bil je član amaterske reprezentance Jugoslavije in ludl njen kapetan. Odlikuje ga silna skromnost. Njegov vzdevek Anza je skorajda sinonim za celjski nogomet. Star je 73 let. Se vedno igra za veterane Kla-divarja. Spominja se: »Vadili smo trikrat tedensko. Ekipa je bila sestavljena iz samih Celjanov, bili smo prava družina. Navijačev je bilo vselej veliko, največ na mestnih derbijih.« Dolgoletni kapetan članskega moštva Sebastjan Gobec je eden redkih uspešnih n<^ome-tašev, kije skoraj celotno igralsko pot preživel v Celju. Dres članskega moštva je oblekel s 1Ć. leti in še vedno ga nosi (30 let je dopolnil pred petimi dnevi), ima 20 nastopov za mlado reprezentanco Slovenije in dva za člansko izbrano vrsto. Na povratni tekmi polûnala pokala NZS v Areni Petrol je že kazalo, da ne bo niČ s tnalom» potem pa je njegov projektil skoraj razparal mariborsko mrežo. Zaradi kartonov je nato s tribune pospremil zmago nad Gorico. »Izpostavil bi trenerja Milovana Tarbuka, ki me je v dansko vrsto uvrstil pri mojih 16. letih. V času pubertete je odločilno vplival na moj razvoj,« Gobec ni pohabil na žal že pokojnega strokovnjaka. Družba CM Celje. d. d., je pravzaprav več kot sponzor kluba, saj je preko svojih delavcev aktivno vključena v delovanje kluba, še posebej na področju vzdrževanja, obnove in gradnje infrastrukturnih objektov, ki jih ima klub v upravljanju. Kot izbran izvajalec je končala vse faze gradnje štadiona pod Golovcem, Ta objekt je Še vedno največji nogometni štadion v Sloveruji. Leta 2005 je odirala ključno vlogo pri izgradnji igrišča z umetno travo na štadionu Olimp. S tem je omogočeno treniranje in igranje nogometa tudi drugim klubom in društvom, ki delujejo v Celju in okolici. Glasen in izjemno dolg a-plavz Milanu Ibrnšku je povedal vse o njegovi priljubljenosti. Ni slovenskega nogom^-nega igralca in delavca, ki ne bi poznal celjske^ klubskega ekonoma. Z ženo Ireno sta u^an par. redoljuben, natančen, skrben. T\irnškov zaščitni znak so vzpodbudne misli, ki jih Izobesi po stenah garderobe. »Najbolj sem cenil Fai-ka Kamberoviča, velikega borca, ki je za ekipo na igrišču vselej pustil srce. Do vseh je imel prijazen in obenem profesionalen odnos. Najbližje takšnemu kalibru igralca je danes Sebastjan Gobec,« meni Tiirnšek, ki je od trenerjev izpostavil Marijana Pušnika. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA _hovi tednik Ponosen na prehojeno pot Predsednik NK CM Celje Marjan Vengust je podelil šest priznanj L stopnje za izjemne zasluge pri delovanju kluba. l\id} sam je prejel priznanje, toda v imenu kluba. Predsednik Združenja slovenskih prvoligašev Brane FlorjaniČ je namreč v imenu Nogometne zveze Slovenije izročil plaketo zvezeob 90-letnlci kluba. Vengust klubskega priznanja ob 80. obletEiici ni dobil, deset let kasneje si ga, pokončen in ponosen kot je, očitno ni želel nameniti. Torej ob stoti obletnici. In če boste še tedaj na čelu kluba? »To je provokativno vprašanje. Vsekakor si čez desetletje ne bi želel še naprej voditi klub. Spominjam se jubileja ob 80-letnici, na sedanjem sem prisoten kot predsednik, na stoletnici pa bi želel videti mJajšega, sposobnejšega, preudarnejšega in boljšega predsednika, skratka takšnega, ki bo tako kot jaz klub imel za svojega otroka,« odgovaria Vengust. Ta bo težka. Kaj vas je prevevalo med akademijo? Mešani občutki. Tako kot v športu, ko je enkrat bolj, drugič pa manj lepo, ko pomisliš, da bi celo pobegnil iz vsakodnevnega »diila«. Ko pa se ozrem na prehojeno poi, sem nanjo ponosen. Proslava ni bila namenjena samo tistim, ki 80 do danes delali v nogometu, temveč je na nek način obveznost za vse nas, da poskrbimo za nadaljevanje dela generacij, ki so postorile ogromno glede inh'asuuktu-re, kadrovske politike, zagotavljanja finančnih sredstev. Preudarno moramo v času resecije še naprej vzpodbujati nogomet, delati z mladimi Še naprej in jih naučiti, da sprejemajo življenje takšno, kakršnega ponuja ta trenutek. DEAN SUSTER Živeli za nogomet, njega ne od Priredit«v j» skrbno pripravljala Jasmina Vdn^ust skupaj z Darkom Jojičem (levo) in s številnimi ostalimi sfiddlav«. Desno je Milan Kojič, nekoč nogometaš Kladivsija. Z Dajvečjimi uspehi Kladi var ja je povezano tudi ime vratarja Ivana Baumana. Marsikdo iz njegove generacije se iz 60. let prejšnjega stoletja spominja le najpomembnejših dogodkov, »Ivek« pa tako. kot bi bilo včeraj. »V Celje sem prišel v začetku leta 1961, branil sem do konca spomladanskega dela leta 1972. V sezoni 1963/ 64 smo se borili za prvo mesto v slovenski ligi. Ob koncu prvenstva smo imeli precejšen naskok, toda vmes je bilo precej tesno. Tekmeca sta bila trboveljski Rudar in Svoboda. Sledile so kvalifikacije za 2. zvezno Ugo. Imeli smo kakovost, da bi v njej obstali. Zmanjkalo nam je sreče, svoje so storili tudi sodniki. Tedaj smo živeli za nogomet, ne od njega,« se spominja Bauman. Golovec ima svojo tekmo z Veležem, Zlatorog z Ade-mar]em> Arena Petrol s Slovenija • Italija, vaša Glazi-ja pa s Karlovcem ... Po prvi tekmi v Karlovcu smo bili na pripravah v Krškem, odkoder smo pripotovali neposredno na povratni obračun. Prispeli smo dve uri pred začetkom. Glazija pa je bila že polna. Bili smo osupli. Napetost je naraščala, tudi zato smo najbrž izgubili prvi polčas. Kasneje smo odlično nadaljevali in izločili Karlovac. Število obiskovalcev? Izvedel sem, da je bilo fvan Bauman skuŽa na stanh fotografijah vedno prepeunatf vsakogar. prodanih osem tisoč vstopnic. Potemtakem je tekmo gledalo še tisoč ljudi več. Viseli so z dreves, stali na ogradi, bilo je noro. Kaj pa denarna nagrada? Takrat je to bil velik uspeh» plačilo pa, lahko bi rekel mizerno v primerjavi z današnjimi. Kdor je nastopil na večini tekem v celotni sezoni, je prejel 200 tisoč dinarjev, ostali manj. Tedaj so imeli navadni delavci okoli 25 tisoč dinarjev plače. Nismo dobili vsega v denarju, nekaj je bilo v bonih. Spomnim se, da sem kupil darilo mojemu tedanjemu dekletu, sedanji ženi. Nekaj posebnega so bili tudi mestni derbiji, še posebej med Kiadivarjem in Železničarjem. Nasmejali ste me pred časom, ko ste dejali: »Joj, kakšnega mi je zabil Letner, v sam zgornji kot ...« Tu pa je Slo na nož. Polna sta bila oba štadiona, tudi njihova Skalna klet. Zbiralo se je med 2.500 do 3.000 ljudi. Vselej je šlo »na knap«, nikoli se ni vedelo, kdo bo zmagal Kasneje ste bili tudi trener. Od vratarjev je bil pod mojim vodstvom najbolj talentiran Martin Štancar, ki je bil v svojem času med najboljšimi v Sloveniji. Sicer pa sva s pokojnim Vladom Glinš-kom. ki je bil profesionalni U^ener pri Kladivarju, većkrat nadomeščala trenerje članske ekipe, ki so bili odpuščeni zaradi slabih rezultatov. Na Gîaziji sva bila kuhana in pečena. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Richard StochI je bil nepremagljiv. Celjani brez izgubljene točke V U. kn^u državnega rokometnega prvenstva sta se srečali ekipi Celja Pivovanie l^Ško in velenjskega Gorenja. Tekma s pravim nabojem sosedskega derbija se je končala s 30:27 za nekdanje evropske prvake. Z zmago nad državnim prvakom Gorenjem, ki letos nastopa v elitnem evropskem tekmovanju, so si vodilni Celjani še okrepili přednesl na prvenstveni lestvici. Čeprav so pobudo v uvodu tekme prevzeU gostje, so se )>pivovarji« prebudili v dnjgi polovici 1. polčasa in na odmor odšli s prednostjo Šestih golov. Gorenje si je najvišjo prednost prii^aio v 13. minuli, ko je v Zlatorogu vodiJo z 10;7, a so ga v nadaljevanju gostitelji z agresivno obrambo zaustavili. Drugi del so Celjani spel začeli bolj medlo, zato je začetek drugega polčasa minil v znamenju Hrvata ivana Čupi-ća, ki je zmanjšal zaostanek na trï gole. Celjski strateg Tone Tiselj je nato v napad poslal mladega Davida Kazgorja m s tem nekoliko zaustavil nal« gostov. Vdike zasl uge za zmago je imd rudi cokrai vratar Richard Slochl, ki je predstavljal Velenjča-. nom veliko oviro, saj je zbral kar 22 obramb. Tiselj je bil z zmago zadovoljen: »Tisto, šteje, je zma^, Na trenutke smo igrali zelo lepo in kvalitetno, nato se je ta igra porazgubila. Celih 60 minut nismo odigrali enako, vendar točke so tu. Tekma z Gorenjem je bila težka, specifična, ker smo igrali s kvalilelnim moštvom. Ne glede na to, da imajo v Velenju težave, so to pravi igralci, ki so poskušali šporuio zmagati in so igrali precej bolj kvalitetno kot na zadnjih tekmah, Id sem jih videl.« Pri Celjanih ni bilo v eldpi poškodovanega Edvarda Kokáarova, ki letos ne bo več stopil na pcďket. Na klopi pa je obsedelo prec^ oslaiih igralcev. Tiselj odgovarja: »Morda bi moral narediti več menjav, a sem kljub temu zadovoljen z zmago. Če posedamo rezuliatsko, Gorenje ni bilo dejansko nikoli dovolj blizu nas.« Da se je igrala hitra igra, je dejal tudi Marko Bezjak, ki je dosegel en zadetek: »Celjani so vodili skoraj celo tekmo in zasluženo zmagali. Moram priznati, da so trenutno boljši od nas.« Od samega začetka )e bil najbolj razigran Renato Vugrmec, )d je v prvem polčasu zadel sedemkrat, skupaj je dosegel 8 zadetkov. Prva toliko golov je vpisal Alem Toskić, ki se je razigral predvsem vdrugem delu. Uroš Zonnan je na parketu prebil celo tekmo in je bil na trenutke ludi precej živčen: »Na srečo smo zmagali in ostajamo neporaženi. Zmaga šteje ogromno že zaradi lega naboja sosedskega derbija. Povečali smo prednost pred zasledo vald in menim. da če bomo tako nadaljevali, bi lahko osiali v decembru neporažerú.« Miha Žvižej je dosegel en gol in je bil z igro nezadovoljen: »Celjani so dokazali, da so trenutno boljši in so zasluženo osvojili dve točki.« O slaíjem stanju v klubu pa pravi: »Situacija ni ravno briljantna, a še vseeno ne gre za razpad sistema. Mislim, da bomo fantje to poskušali reševati po koncu sezone in da bomo izpeljali vsaj prvi del do konca v čim boljši luči ter bomo dali vse od sebe.« Velenjske »ose« so se v 57. minuti po sedemmetrovki Čupiča uspele približati na 28:26, a je Toskić razliko takoj vrnil na tri, s čimer so si »pivo-vaiji« zagotovili dokaj vamo končnico, čeprav so vmes vodili že za sedem golov. Gostujoči trener Ivica Obrvan je dejal: »Na takih tekmah si vedno vsi želimo zmago. Z igro svojih fantov sem zadovoljen, z re zultaiom pa seveda ne. Žal smo vzad-njih 15 minutah prvega polčasa padli, nismo znali organizirati napada, če pa že, smo z^ešili stoodstotne priložnosti, kar so Celjani znali izkoristili.« Z zmago si je Celje Pivovarna Laško utrdilo vodilni položaj pred Koprom. ki zaostaja za 6, Gorenje, ki se je s porazom pomaknilo na 3. mesto, pa zdaj zaostaja že za 7 točk. MOJCA KNEZ Foto: SHERPA Derbi je terjal precejšen davek pri Celjanih. Poškodovala sta se David Razgor in Miha Go-renšek. Pni že nosi longeto, saj ima zlomljeno kost v stopalu In bo moral počivali vsaj en mesec. Pri Mihi Gorenšku teža poškodbe Še ni dokončno znana, saj zaradi otekline gležnja pregled še ni možen. 2e prej se je poškodoval tudi Edi KokSa-rov in ekipa je ostala brez levega krila, zato bo iz celjske B ekipe prestopil Nikola Ranev-ski in najverjetneje že zai^al v gosteh proti Ormožu. (DŠ) Lanska finalista slovenskega pokala za rokometa še. Ce-Ije Pivovarna Laško in Koper, se bosta v tej sezoni pomerila že v polfinalu. To bo marca na zaključnem turnirju, za katerega organizacijo se bo potegoval tudi celjski klub. Čaka Še na razpisne pogoje. Nadeja se» da bodo ugodnejši gle< de na to, da se v tej sezoni tekmovanje imenuje Pokal Pivovarne Union. Drugi par bo Ormož - Maribor. (DŠ) Rudar petič zapored klonil doma! Nogometaši CM Celja so v 22. krogu 1. SNL v prestolnici proti Interblocku osvojili le točko (0:0), medtem ko je velenjski Rudar proti Domžalam (0:2) doživel peti zaporedni poraz na domačem igrišču, skupno desetega. Celjani so bili v polčasu veliko boljši nasprotnik, okoli sto gledalcev je opazovalo le njih. Dvordnčič ne, Korun ne ... Igralci interblocka so se le branili in čakali na protinapade, a tudi teh ni bilo. Najlepše priložnosti je zapravljal S la viša Dvorančič, ki nikakor ni uspel zadeti tudi iz izvrstnih priložnosti. Najlepšo je zapravil v 28. minuti, ko se je sam znašel v kazenskem prostoru in neovirano meril, a seje žoga skota lila mimo gola. Kapetan Rajko Rep je dvakrat poizkusil s strelom z razdalje, domači vratar Rozman je bil venomer na pravem mestu. Čeprav so imeli Celjani ogromno premoč ludi v nadaljevanju, je bila zgodba ista kot v prvem delu, težava pa spet realizacija. Najimenitnejša priložnost za zade- Rudar (4-3-2-1): Sa Vič-Pokleká, Stoj nič, Sulejma-novič, Dedič - Tbmažič Še-ruga, OmladiČ, Golob -Prašnikar, Mujaka\1č-Lo Duca. Igrali so še: De Mo-raes, Grbič, Mahmutovič. tek je sledila v 56. minuti. Domači igralec Tabot je Roka Štrausa, ki je odlično prodiral, podrl v kazenskem prosto ru, glavni sodnik Peter Šart pa je brez oklevanja pokazal na belo točko, toajst-metrovko je izvedel Uroš Ko-nm. ki je že večkrat dokazal, da gre za mirnega in uspešnega izvajalca najstrožjih kazni. Tokrat je njegov strel odletel preko vrat... Po odHčni predstavi CM Celja je seveda ostal grenak priokus, kajti izkupiček treh točk je bil zelo blizu. Trener Milan Đuričić ni bil nezadovoljen: »Obe ekipi sta zelo mladi. Poizkusili smo zadeti, ni nam uspelo. Nikakor pa ne bi bilo korektno govoriti o kvaliteti igre. Težak jesenski del je za mladimi fanti, nič jim nesmemo zameriti, pred njimi je svetla prihodnost-Tteba jim je čestitati za hrabrost.« Anej Lovrečič je dejal: »Igrišče je bilo zelo težko in tudi to je razlog, da nismo bili v zaključkih akcij dovolj sveži in zato nismo zadeli. Upam, da nam bo jutri v Kopru uspelo osvojiti tri točke in dá se bomo dvignili po lestvici.« V obrambi ni imel veliko dela Milan AndělkoviČ: »Bili smo bolj- CM Celje (4-4-2): Muj* činonč ' Gobec, Asdžel-kovlč» Mijatovfč, Bakaríč - Štraus, Rep, Korun. Lovrečič ' Dvorančič» Duspa-ra. Igral je še Bezjak. ši, že nekaj tekem smo slabi v realizaciji. Upam, da se nam bo že jutri odprlo.« Poškodbe« neučinkovitost in nov poraz Zaradi poškodb In rumenih kartonov so bili Velenj-čani znova okrnjeni. Da so poškodbe moštva Marijana Pašnika v zadnjih nekaj krogih že pravilo, se je potrdilo že v 10. minuti, ko je moral igrišče zapustiti še branilec AlmirSulejmanovič. Zamenjal ga je komaj ozdravljeni Renato De Moraes. Toda tudi Brazilec je moral zaradi poškodbe gležnja predčasno zaključiti srečanje! Vdrugem polčasu so gostitelji pritiskali proti golu gostov, Najlepšo priložnost za izenačenje so si priigrali v 69. minuli, a sta bila Golob in PraŠnikar nenatančna. Po poskusih Grbica, Mujakoviča in zopet Goloba so imeli DomžalČani ogromno sreče, da niso prejeli zadetka. Zmago so potrdili v sodnikovem dodatku. Trener Marijan Pušnik je poudaril: »Za nas seje prvenstvo nedvomno podaljšalo v nepravem trenutku, ko smo bili zeio oslabljeni. Na začetku sezone ni bilo skrbi, kako sestaviti osemnajsieri-co. Zadnje tri tedne pa smo imeli ogromno težav, ki se bodo prenesle tudi v spomladanski del prvenstva. Poudariti moram tudi, da na zadnjih petih tekmah, ki smo jih odigrali na domačem igriš- ču, kriterij delilcev pravtce za naše moštvo rú bil pravičen. Veliko prekrškov nad mojimi i^alci ni bilo kaznovanih, mi pa smo drago plačevali vsak naŠ prekriek.« Zimski premor bo prišel še kako prav. MITJA KNEZ Foto: SHERPA LESTVICA 1. SNL 1.uiKaKOPsr 2.MARR0DAJALNE; VSAKA SOBOTA MED 8.00 IN 15.0 fanshop fanshop fanshop fanshop % PANORAMA NOGOMET 1. SL, 22. krog: Ituerbbck • CM Celje 0:0, Rudur-Dom-žaleOiZ (0:1); Pekič (51. Vi-dović (92). Maribor - OUm-pija 2:\, Gorica • Koper 1:2, Nafia - Dniva 1:0. KOŠARKA ].SL, 10. krog: Hopsí-Hť-lios 68:74; Ovčina 18, Skok 15. Thondique 13, Udrih 8, King 7. Hafnar 5. J. Kobale 2; Snow 15, Laškevič 14. i. SL (ž), 10. krog: Meiicw Celje ' Kozmetika Afrodita 133:59; AbramoviČ 23, Tavić 19, Jagodlč 18. KJavžar, 'Hir-činović 14, Kopušar 13, Ba-rić 11, JevtoviČ9, Kerin 5, Ver-bole4.Coh3: Baloh 26. Mu-hovic, Turi< 6, Krebs, Starček 5, B. Volarlč 4, A. Volarič 3. Škel, Cveriin 2. ROKOMET 1. SL, 13. krog: Celje Pivovarna Laško - Gorenje 30:27 (18:12); Vugrinec» Toskić 8, Pajovič, Gorenšek 4, Zorman 3, Razgor2. Ko-jićl;Cupićl3,NatekS,Rni-Ć 4, Mlakar 2, Bezjak, Žvi-žej, Harmandić 1. Vrslnl red: Celje 24-0, Cimos 18- 6. Gorenje 17-7, Trimo. Slovan 14-iO, Ormož 13-11, Maribor 8-16. Škoija Loka 7-17. Krško. Ribnica 6-18. Prevent 3-21. L SL (ž), zaoslali tekmi: Celje Celjske mesnine - Olim-pija2S:29 (13:15),ČetoŽrt-lec-lzola 33:25 (16:9). (KM) ~ ŠPORTNI KOLEDAR Esitek^jmi MALI NOGOMET 1. SL. 11. krog, Celje: Pekarna Duh - Puntar, Rogatec: Dobovec - Pluj (20). 2. SL - vzho 10. krog. Slovenska Bistrica: Kebelj -Nazarje (20.30). ODBOJKA 1. DL (ž), 12. krog: Novo mesto ' Aliansa (18). NOGOMET LSL.2i.krog:Koper-CM Celje (13). ROKOMET 1. SL. 13. krog: Ormož -Celje Pivovarna Laško (17). t B SL. 11. krog: Sevnica -CeijeRvovanul.aákoB(1930). l.SL(ž). 10.krog:CdeiaŽa-leť- C^lje Celjskemesnine (18). KOŠARKA 1. SL, 10. krog: Šenčur -Zktorog. Ljubljana: Geoplin Slovan - Šentjur, Sošianj: Eîekrra - Koper (19). LBSL, 11. krog: Konjice-Medvode, Utija - RogaSlu (19). Jadranska liga (ž). 10. krog, Noví Sad: Vojvodina -Merkur. 1. SL (ž), 10. krog: Konjice - Ilirija (16.30). ODBOJKA 1. DL. 13. krog: SIP Sem-peter - Marchiol (19). Nedelja, 13, 12. ROKOMET l.BSLCž). 12. krog: Velenje - Ajdovščina (16). »Takrat je umrl del mene!« Triurna izpoved povzročitelja tragične nesreče Huseina Kešetovića: »Čutil sem, da se bo nekaj zgodilo!« KeSelović je 24. decembra pred štirimi leti na cesti Velenje-Kavče do smrti zbil moškega. Ta je klečal sredi ceste. Oba sta bila v času nesreče, ki se je zgodila opolnoči, vinjena, obtoženčev zagovor pa je pokazal, da bo sojenje odprlo še marsikakšno vpraia-nje» ki je zaenkrat brez odgovora. »V času nesreče sem videl, kako dolga je lahko sekunda... Toda imel sem občutek, da v nesreči nisva bila udeležena le jaz in moški, ki je klečal na cesti,« je razlagal Keše-tović. Je s tem želel povedali, da naj bi klečečega moškega pred njim zbil kdo drug? Kešetovič tistega dne ni bil v službi,, se je pa s sodelavci srečal, saj so imeli novoletni zaključek, ki se je začel že v dopoldanskem času. To pomeni, da so nekateri že takrat začeli piti aikohol - tudi obtoženi. Na nekem kmečkem turizmu v Nazarjah je spil pivo in nekaj borovničevcev, nato pa so se prestavljali iz gostilne v gostilno, kjer je tudi obtoženi nadaljeval s pitjem. Vmes |e nekaj časa celo prespal za gostilniško mizo in v vozilu, medtem ko ga je sodelavec odpeljal v spet drug lokal in ga cam tudi pustil Kešetoviča, ki je svoje vozilo imel na drugem koncu, je do avtomobila odpeljal natakaričin prijatelj. Ko je sede) v vozilo, je spet odpeljal v gostilno, kjer je srečal prijatelja in z njim nazdravil »Nato sem začutil, da bo nekaj narobe in oddrvel iz gostilne, sedel v vozilo in se odpeljal. Običajno čakam, da motor dobro zažene, takrat pa nisem. Pomislil sem tudi na policijo, češ, kaj bi bilo, če bi me ustavili in koliko bi napihal Zagotovo pa sem mislil, da ne bi napihal več kot 0,5 promila,« je razlagal obtoženi, ki je v sodni dvorani imel tudi prevajalko v srbski jezik. Domov se je odpeljal po daljži poti kot ponavadi. »Ker sem imel težave z avtom, bi mi naglavni cesti hitreje kdo pomagal, če bi se kje ustavil. Del ceste je bil popolnoma neosvetljen. Pomislil sem na dogodek pred dnevi, ko se komaj izognil moškemu, ki je hodil po sredini vozišča,« je KeSetovič slikovito pripovedoval in opisoval svoja občutenja ie nekaj sekund pred nesrečo. »Videl sem človeka, kako kleči, proti meni je bil obrnjen s hrbtom. Sprednjega dela telesa nisem videl. Takrat mi je na misel priSlo le, da bi želel živeti... SliSal sem glas, da moram nekaj storiti, a da mi ne bo uspelo ustaviti. Z roko sem si poskušal zakiiti oči, toda nisem mogel Prikazala se mi je slika človeka, prerezanega na pol in nisem vedel, ali sem to dejansko videl ali sem si domišljali« Kešetovič, ki je vijugal po cesti, ker se je hotel pešcu, nato pa Še nasproti vozečim vozilom izogniti, je mislil, da je moškega zadel z bočnim delom vozila, saj naj bi mu dvignilo zadnje desno kolo. Po trčenju naj bi sam poklical policijo, ali je pešec živ, pa naj bi preveril voznik, ki se je takrat pripeljal mimo. Ko je povedal da ne čuti utripa, je umrl del meneî« »»Zaruma me, kako se lahko zgodi, da je bila peščeva ročna ura 15 metrov stran od kraja nesreče,« je še dodal ob koncu zagovora. Moškega na tleh je prevozil Je uro lahko odneslo tako daleč ali je možno, da je obtoženi naletel na pešca, ki ga je pred njim povozil nekdo drug in odpeljal dalje? KeSetovič se je pred malim senatom zagovarjal več kot tri ure! Včeraj so na sodišču zaslišali še eno pričo, ki pa bistvenih podrobnosti o nesreči ni povedala. Šlo je za sodelavca, ki je s Kešetovičem pil, a ne dolgo. Nadaljevanje sojenje so preložili na 5, januar. Takrat naj bi zaslišali tri sodne izvedence, ki bodo med drugim pojasnili tudi čas peščeve smrti in njegove poškodbe. Ravno slednje naj bi pokazale, ali se ujemajo s smerjo in načinom Kešetovičeve vožnje. Pred sodišče pa bodo morali tudi policisti, ki so opravljali ogled nesreče in ki bodo morali pojasniti, zakaj ni v uradnih dokumentih imen vseh, ki so bili na kraju nesreče prvi in pomagali reševati. Zaslišali bodo tudi še nekaj obto-ženčevih sodelavcev, ki so z njim preživeli popoldne. SIMONA ŠOLINIČ novi tednik U KRONIKA 21 Po besedah Nglenika, ki je prišel po psd, je takih primerov zelo veliko. Azakaj smovprimeru.kogre zažívali, raje vsi tího? Usmrtitev žívali je po zakonu kaznivo dajanja, zagrožena kazen pa znaša do 1.2Q0 avrov. Čigav je in zakaj se mu je tako zameril? člani celjskega airsoft kluba so v nedeljo pri čiščenju gozda na Ponikvi pri Žalcu nalete]i na precej grozljiv prizor. Poleg odvrženih gospodinjskih strojev je v kotanji ležal pokon* čan pes. O najdbi so obve-sUIi pristojne (čeprav jih je bilo izredno težko najti). Glede na to, da je bil pes precej neobičajne lovske pasme za to območje, upajo, da se bo storilca in/ali lastnika hitro našlo. Člani airsoii kluba v zâh-valo za to, da jim kmetje za njihovo veselje odstopijo gozd, tega enkrat do dvakrat mesečno očistijo. Pri zadnjem čiščenju so poieg odsluženih strojev v kotanji našli še sveže truplo psa. Rane na glavi kažejo, da je bil pes najverjetneje pokončan s topim predmetom ali s strelom naravnost v uho. Obe možnosti sta po zako- nu kaznivi, zato so o najdbi obvestili tudi policijo. Še več, najdba jih je tako Šokirala. da so naročili tudi obdukcijo, ki bo natančno pokazala, na kakšen način je bil pes pokončan. Medtem policija in Člani društva zbirajo podatke o tem, komu bi pes lahko pripadal. Gre za precej redko lovsko pasmo, kratkodlakega istrskega goniča, ki je imel v ušesu tudi lepo vidno tetovirano številko. Ni pa bil čipiran, kot bi bilo po za- Na forumih, kjer so zgodbo o psu že objavili, so se oglasili tudi lovci. Enotno sporočilo najditeljem je. naj se brigajo zase! konu nujno. Sploh ker je šlo za lovskega psa. Člani pravijo, da bodo toliko časa brskali, da bodo končno prišli do lastnika poginulega psa. Zagrožena kazen za takšno dejanje znaša od 800 do 1.200 evrov RP Člane društva je poleg najdbe »šokiral« tudi odgovor veterinarske inšpekcije» saj so o najdbi najprej obvestili njo. Tam so jim pojasnili, da za kaj takega niso pristojni. To so potrdili tudi na Veterinarskem uradu RS. »Za odvoz trupel živali je pristojna veterinarsko higienska služba. V sklopu te službe je tudi oddelek za patoana-tomsko diagnostiko, ki lahko identificira vzrok smrti na način, da je možno kasneje sprožiti preiskavo eventualnega suma kaznivega dejanja mučenja živali, kar izvajata tožilstvo in policija,« so sporočili. Padel v globino V sredo se je v Začretu huje poškodoval 48-letni moški. Ta je opravljal gradbena dela na novogradnji. Moškemu je med zidavo spodrsnilo na betonski plošči, nakar je padel okoli 3 metre v globino. Pri padcu se je huje poškodoval. Nina, 4 leta Izgubíía nrmrtnrfin v ptpflgni nepifii» .. m^ % M Brutalen konec Rožnika na vesti avstrijskega lovca Šest mesecev po tem, ko so ustrelili in odrli 3,S-letnega medveda Rožnika, so avstrijski policisti prijeli osumljenca, ki naj bi bil odgovoren za njegovo smrt. Truplo medveda so člani Lovskega društva Solčava našli v potoku Jurčeí v bližini naselja Podolševa v bližini sloven* sko-avstrijske meje. Avstrijci so za ko-ristne informacije ponudili visokih 10.000 evrov nagrade. Kot so poročali na spletnem portalu 24 ur.com. je dejanja osumljen moški z avstrijske Koroške, iz mesta Železna Kapla. Sum so potrdile sledi medveda, ki so jih preiskovalci našli v vozilu moškega. Osumljenec naj bi sicer imel licenco za lov, vendar ni bil aktiven lovec. Če bo sum nekajmesečne intenzivne preiskave potrjen, kri-volca najbrž čaka visoka kazen. Kot je znano, so Rožnika večkrat opazili v Ljubljani in ga vsakokrat omam- ljenega vrnili nazaj v gozd. Opremili so ga z GPS-ovratnico, da so lahko nadzorovali njegovo gibanje. 90-kilogramski kosmatinec je na dan prehodil do 60 kilometrov in zašel tudi na naše območje. Med drugim so ga opazili prebivalci Črete na Vranskem in Tabora, od koder se je odpravil proti Čemšeniški planini. Signal z ogrlice je izginil 1. junija, nekaj dni zalem pa so njegovo truplo našli v Solčavi. Mozirski policisti, lovsko-goz-darski inšpektor in predstavnika zavoda za gozdove ter ljubljanske biotehniške fakultete so bili takrat na kraju grozljivega dogodka. Truplo medveda je bilo brez glave, kože in stopal ter brez notranjih organov. Na njem so našli strelno rano ter zareze med kostjo noge in kitami, kar kaže, da je bil medved obešen za zadnje noge in očiščen. Kdo je odpeljal clia? V Podpeči ob Dravinji so sredi tedna vlomili v stanovanjsko hišo. Lastniki pogrešajo veČ kosov zlatega nakita, vrednega okoli 3 tisoč evrov. Policisti pa še vedno iščejo neznance, ki so v sredo zvečer s parkirišča v Trubarjevi ulici v Celju odpeljali srebrn avtomobil Renault Clio letnik 199S, registrske številke CE 33-31. Tatvino so prljavih tudi v Njivicah, kjer je nekdo s parkiranega polpriklopnega vozila odnesel predelana cross motorna kolesa in gokart. Škode je za 10 tisoč evrov. V zadnjih nekaj dneh pa je bilo na gradbišču nadvoza ceste v Lazah pri Dramljah viomljeno v tri gradbene zabojnike. xs XI K CCUC. Mubtjonsiu c. 7 »aw u »itn. hotel hmk im 4* funuvffi» sukiLaSM 11U.SIK ÍULBM RTafAU^MTlLPinU«* SKCTVUnfElUVa i&aujii» sulUNiMiUMfcttftiJCaufet NAVDIHUJEMO PRAZNIČNO VZDUŠJE • SILVESTROVANJE, 31.12.2009 ZDUOMBONŽUR • NOVOLETNI PL£S, 01.01.2010 s SKUPINO SLOVENSKI EXPRESS Terme Dobrna £ infoi^terme zahteva manj napora, odpadli so tudi večni problemi z mazanjem. Vsalca tehnika zahteva posebno pripravo prog. specifično pripravo tekmovalcev na tekmovanja, drugačno opremo in pripravo smuči. Proizvajalci delijo tekaSke smuči na tri skupine; rekreativne, športne in tekmovalne. 19. in 20. decembra bo Rch gla prvič gostila tekmo svetovnega pokala v smučarskih lekifa. Nastopila bo tudi slovenska smučarska tekačica Petra Ma jdlč. Ob tem bodo pripravili večdnevni festival športa. Pri izbiri srauči je potrebno poleg telesne višine upoštevali tudi teîesno težo» od katere je odvisna potrebna trdota smuči. Vezi in čevlji so pri tej Športni panogi prav tako zelo pomemben element. Za klasično tehniko so običajno čevlji nizki ali pol visoki, pri drsalni pa polviso-ki oziroma visoki. Pri nakupu opreme moramo biti pozorni, da se blagovne znamke smuči in vezi ujemajo. Za (ek na smučeh uporabljamo palice, ki so trdne, lahke in prožne, višina palic je odvisna od tehnike, ki jo uporabljamo. Tekaška oblačila so lahko povsem preprosta (trenirka) ali strogo namenska (dresi, ki jih običajno nosijo tekmovalci). FRANCI HORVAT Podjetje AlpIe^ízŽeÍeznikovjevodllni slovenski proizvajalec ploskovnega pohiltve, ki se l^jub težlúm go&podarsidm razmeram uspešno bori na trgu. Intenzivno uresničujejo zastavljene razvojne projekte Širitve la^ne blagovne znamke. Za teto 2010 pripravljajo vrsto novosti, med katerfmi Je bila spalnica Samba na Ljubljanskem pohištvenem sejmu že nagrajena s prvo nagrado - Zlata vez. Poleg spafnice bodo v začetku prihodnjega feta na trgposlallvgradneomarepo meri, s katerimi se bodo popolnoma prilagodili meram kupca, hkrati pa bo omogočena skladnost z d mg imf Alplesovimi programi. Trino uspešni so (ud) njihovi obstoječi programi, tckcčit bi izpostaviii spalnico Harmonija. Pohvalijo se lahko, da so od začetka prodaje do danes s to spalnico opremili 100.000 naših domov. Program se je ^ozi leta ves čas dopolnjeval in dobival nov polet. Harmonija bo na trgu tudi v prihodnjih letih, v decembru pasooûtej priložnosti kupcem pripravili ugodnejši nakup izbranih sestavov Harmonije. Kronološki pregled razvoja Alplesovih spalnic ^Družina... Pohištvo Harmonija so razvili v podjetju, ki je leta 1996 Imelo za sabo skoraj polstoletno dediščino uspeinega pohištvenega podjetja. Skoraj v vsakem slovenskem domu je bilo najti kak kos pohiltva, izdelanega v Al plesu. Podobno b) lahko rekli za ostanek bivše Jugoslavije, saj Je biiotudf tam pohištvo Triglav, rtajuspeinejli program ploskovnega pohiStva. dobro znano. Devetdeseta leta so na tem področju povzročila konec sodelovanja, ki je že prej napovedujočo se krizo spremenil v realnost, ki je pokopala del podjetja. Ostanek Je preuve). ^ već! Vzcvetel Je. pri čemer so pomembno vlogo odigrali novi Izdelki. Za zadetek Tempo, pohištvo za predsobe, dnevne in otroike sobe. so razilrrtl ponudbo tako. da bf bilo mogoče z našim pohi^om opremiti vse bivalne prostore v stanovanju. V tistem Času Je bUa ponudba spalnic taka. da si lahko kupif le komplet spalnice. Morda se ie spominjate: petdelna omara z ogledalom, »zakonska« postelja, dve nočni omarici m komoda z (spet) ogledalom. Alplesu pa se je zdela ideja, ponudite spalnico po meri, zelo obetavna. In izkazala se Je za zetovabipvo tudi za kupce, sajsojov kratkem času vzeli za svojo. [...rojstvo... Temelj spalnici Harmonija Je bli položen z razvojem sistema garderobnih omar, kt Je bi) izdelan na principu dograjÈvanja omar do zaželene dolžine omare. Prava mala revolucija je bií a možnost, da notranjost omare fahko poosebimo z vstavljenimi predalniki, pregradami, policami. Prvo jesen so sistem na ljubljanskem pohištvenem sejmu ime^i priložnost pokazati javnosti in kmalu ugotovili, da Ima svetlo prihodnost Za nal trgje biiacaka ponudba velika novost. V naslednjem letu sojo dopolnili s ponudbo različnih postelj v več dimenzijah In ostailmi za spalnico običajnimi kosi pohliCva. Kar naenkrat je kupec lahko izbral število in vrsto elementov, pa tudi različne barve in oblike. Ljubljanski pohlceni sejem je leta 1996 prizadevanja Alplesa nagradil zdiplomo. Resnična vrednost programa pa se kaže $e danes, ko so ga prodali^ za 100 milijonov evrov. Pesem, kajne, popolna hannonijal Spafnica Harmonija Je prinesla podjetju veliko več. kot ;e bilo vidnega na zunaj, če si pogledal sam izdelek. Hkrati z razvojem programa se Je razvijala tudi proizvodnja. Novi materiali in nove konstrukcijske relitve so potegnili za sabo tudi posodobitev proizvodnje z novo strojno opremo, spreminjali pa so se tudi način ponudbe In prodaje, Dostopnost informacij ni več problem, prej jih je preveč kot premalo. Najti pa Je treba nove pristope do potrošnikov in jim ponuditi za njih najboljieiz ponudbe. ...mladost... Vsak pohlceni program Je kakor organizem, ki živi neko življenje. Z njim se ves čas nekaj dogaja, saj tudi nanj, kot na vse ostalo, vpil va vse. kar se okoli nJega dogaja. Tako so skoz2 /eta programu odvzemali indodajalr.enkrateiemence, drugič barve. Vse to z namenom narediti Izdelovanječim bolj optimalno, ponudbo pa čim bolj tržno zanimivo In kvalitetno. •«.miajîa sestra... Svet se tmiasto vrti naprej, ljudje pa vztrajno iičemo novih izzivov in priložnosti. Tudi na poslovnem področju Je treba ob pravem času narediti prave poteze. Vsa pretekla spoznanja pripomorejo, da so njihovi projekti boljši, izvimejii, korak bliže k popolnosti. Na podlagi izkušenj, ki so si jih nabrali s Harmonijo, so leta 2004 dali na trg novo obsežno zbirico elementov, ki skupaj ustvarjajo neskončne možnosti spalnice Balada. Z notami, ki so se jih naučiii pri Harmoniji, so zaigrali novo melodijo, ponudbo pa razširili tako, da spalnica lahko služi tudi kot delovna soba aJi kabinet. Z njo iahko v določenih primerih opremimo predsobo ali celo mladinsko sobo. ...lepa starost? Ne,druga mladost! v letu 2008 so spainico Harmonija Še enkrat pomladiti in ji s tem dati novega poleta. Ponovna rast prodaje dokazuje, da Je bila odločitev za nove postelje, elemente in barve pravilna. Tako se nadaljuje tradicija stalnega preverjanja vseh Alplesovih pohištvenih programov, ki pomaga loviti ravnotežje v negotovem poslovnem okolju. ^Življenje teče... v življenju se vse spreminja, nobena stvar neostane dolgo enaka, če ni napredovanja, je nazadovanje. Leto 2010 bodo začeli z več novimi programi pohlitva. Na področju sj^alnic bodo ponudili na Ljubljanskem pohištvenem sejmu nagrajeno spalnico Samba, pa tudi nove vgradne omare po mert. ki jih bo mogoče kombinirati z vsemi Alplesovimi programi, tudi tistimi za ostale bivaine prostore. Pa to še ni vse! Spremljajte AIples, presenečeni boste. _ Pozitivno! novi tednik PISMA BRALCEV Urednjšrvo obfávljá pisma bralcev po svoji presoji v sktadu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vr-Stic, velikost pisave 14, oziroma največ 3.000 znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu ozirojna jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtoija ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO PREJELI SMO Ne nasedíte še vi, ko pridete na vrsto! Kar nekaj časa je že minilo od uvedbe premične pošte na Kalobju in v Sv. Štefanu. Čas je pokazal, da je biJa povsem upravičena bojazen nas krajanov, da poslovanje še zdaleč ni pridobitev za kraj. kot je Pošta Slovenije (PS) predstavila. S tem pismom pozivam vse na Kalobju in krajane pošt, ki so doživeli ali bodo preizkusili enako usodo, da se z vsemi silami uprejo počeiju PS, če je potrebno, tudi z n^okorščino. 2e prvi dan poslovanja premične pošte so se pokazale po-manjkljivosti. zato sem poklical na sedež PS v Maribor, kjer so me podajali drug drugemu, vsedoJožeuKužnika, pomočnika direktorja PE Celje. Ta me je res pok]ical in $e tudi naslednji dan pripeljal na Kalobje. Zaključek pogovora me je še bolj prepričal, da se je PS lotila projekta, ki ni premišljen, ni namenjen varčevanju. Nerentabilnost poltena Kalobju so izra* bili le ko( îz^ovoT, saj Je način poslovanja, kot ga imamo po novem, po preprosti kmečki logiki dražji. Hidi prodor konkurence ni edini razlog za te spremembe poslovanja, saj bi se lahko s pravilnim preoblikovanjem rê obvarovala pred konkurenco, a tu gre verjemo za divjo privatizacijo delov pošte, Večina podjedj v družbeni lasti je imela podobne simptome pred razpadom in nato prevzemom. In kakšna je zares razlika v poslovanju premične in stacionarne pošte? Na pošti na Kalobju, ki je bila odprta dve uri dnevno, smo uredili vse, kar smo potrebovali. Opremljena je bila 2 računalnikom s povezavo na medmrežje, POS ter-tninalom, tehtnico, blagajno, poštnim predalom... Po obratovalnem času je poštar odšel na terea Danes je poslovanje ročno, kot je bilo pred 30 leti. Poštarjeva naloga je le dostava pošle in reklam, pri vsem ostalem je veliko zapletov in neprofesionalnosti, Dnevni limit dviga denarja je 60 evrov pod pogojem, da imaš knjigo na vpo^ed, saj z bančnih kartic v mobilni pošti ni mogoč dv^. ker ni opremljena s POSom. Če žel^ plačati račun, daš poštaru položnico in gotovino, ki mora biti vsaj točna ali s pri-bitkom. Plačilo s kartico ni mogoče. Stranka nato prejme ročno izpisano potrdilo o prevzemu. Poštar odnese položnico (n denar na pošto v Šentj ur, kjer mora)o dejansko opraviči plačilo. Naslednji dan vrne potrdilo o plaâîu in ostanek denarja. Ce moraš dokazovali isii dan plačilo, moraš osebno v rwjb- ližjo banko (Šentjur, Celje, Šmajje). Če inočiš poštarju paket z odkupnino, postane storitev umetnost in trening živcev. Najprej moraš pozabiti, da živiš v času elektronike in digitalizacije. Že v času pottijo-če pošte je kočijaž lahko odtehtal pošiljko, pa čeprav s preprosto rimsko tehtnico. Zdaj tehuiice poštar niina, pred prevzemom pošiljke le »na oko« oceni njeno težo, kajti od te je odvisiB poštnina, za katero mu moramo dati spel gotovino. Kot opremo ima le baterijsko tračno seštevalko, pošiljko mora tudi ročno popisati pred prevzemom. Za ves proces porabi neprimerljivo več časa kot nekoč. Seveda s tem procedura še ni končana, saj poštar odnese pošiljko, popisni list in denar na pošto v Šentjur, kjer morajo pošiljko računalniško obdelati; stehtati, prišteli poštnino vrednosti paketa, izpisati poštno nakaznico in finančno obdelati. Naslednji dan pa poštar vrne stranki potrdilo o oddani pošiljki in morebiten ostanek gotovine. Sprejem priporočene pošiljke je za stranko nadvse n^ri-jazen in bistveno dražji. Če poštar prinese priporočeno pc^iij-ko. ko straiike ni doma, pusti v nabiralniku obvestilo, da pošiljka čaka v Šentjuiju, kjer jo lahko prevzame. Prej jo je lahko na poŠti Kalobje v času uradnih ur. Zaradi pomanjkanja prostora pustimo ob strani, kaj • če sploh kaj - je PS s tem pridobila. Glede na zgoraj opisano namreč ni Oljčnega prihranka, dela pa je še veČ. Ko sem povprašal g. Ktižnika, zakaj niso opremili pošlaije z osnovno opremo, saj Ima intemetno povezavo in POS tOTiinal fe vsak srednje dober dostavljavec pic, mi je pojasnil, da je to velika investicija in da tudi o tem razmišljajo. Ko sem ga poslušal, rai je kot kmetu bilo povsem jasno. PS se je lotila tega projekta tako, kot bi se kmet oranja s sodobnim traktorem, na katerega bi priklopil leseno ra-lo namesto sodobnega pluga. Ralo je res cenejše, a temu primeren je tudi učinek. Ob koncu sesprašujem, kakšno mnenje imata resorno ministrstvo za gospodarstvo in država kol lastnica PS. Prepričan sem, da mnenja sploh nimata, saj oba delata z denarjem davkoplačevalcev in se za lakoto krave ne menita, dokler tz nje Se teče mleko. MILAN KALAN, Kalobje Pajer in ErtI -zagovornika kršenja človekovih pravic Spodaj podpisani veteranke in veteram vojne za Slovenijo se sprašujemo: »Ali ni Zvesa veteranov vojne za Slovenijo oaroma njen predsednik Janez Pajer, zlorabii/-a veteransko organizacijo s tem, ko je javno podprla odlikovanje Tomaža &tla s strani predsednika Republike Slovenije?« Z začudenjem smo v medijih prebrali sporočilo, da je podelitev visokega državnega odlikovanja Tomažu Ertlu, nekdanjemu šefu Službe za državno varnost ter republiškemu sekretarju za notranje zadeve, podprla tudi Zveza veteranov vojne za Slovenijo (ZWS). Iz sporočil, ki so bila objavljena v medijih, je moč razbrati, da je izrek polne podpore podpisal predsednik zveze Janez Pajer. S spletnestrani ZWS ni razvidno, za kakšno sporočilo gre in kateri oi^ zveze je to stališče oblikoval, sprejel ali podpri. Iz do sedaj objavljenih sporočil in ob dejstvu, da na spletnem naslovu zveze ni tega spo- ročila, je moč zaključiti, da gre za osebno in politično motivirano potezo predsednika Pajer-ja. S svojo podporo Tomažu Ertlu, ki je v letih 1978-80 vodil slovensko tajno policijo in bií v letih 1980-^ repubEld sekretar za notranje zadeve, predsednik ZWS posredno tolerira r^resijo, sodelovanfe pri nezakonitih aretacijah in političnih procesih, vodenje zaprtih območij, preganjanje »buržuaz-ne desnice«, tajno zbiranje podatkov o političnih nasprotnikih, pos^nje v Svljenja posameznikov, izdajanje tajnih uradnih listov, prisluškovanje, sledenje, iiařrtovanjé organizi-ranjd koncenUHCijsldh taborišč, pritisk na univerzitetne profe-soije in kulturnike, nadzor ve- rujočih, verskih organizacij in politične emigracije, prepoved knjig in revij, cenzuro, pregon novinarjev in svobode tiska... Tbmaž Erti se je celo hvalil, da v komunistični Sbveniji izvajamo več represije kot v dni-^ delih nekdanje Ji^oslavi- je. Ker ZWS deluje javno in v javnem interesu ter smo prepričani, da velika večina članov ne podpira kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jih je zagrešila tajna politična policija pod vodstvom Tomaža Ertla, pozivamo predsednika zveze, da nemudoma objavi celotno sporočilo na spletni strani ZWS in priloži obrazložitev, kateri organ je sprejel omenjeno stališče. Prav tako pričakujemo, da zveza poimensko navede, kdo je omenjeno izjavo podprl oz. zavrnil. V kolikor se izkaže, da je predsednik ZWS samovoljno podprl dejanje pred sedr^ republike, pa zahtevamo, da poda odstop s funkcije predsednika ZWS. Naša domovina Republika Slovenija potrebuje resnico, ne pa po-tvarjanje le-te. »To je tudi zaveza veteranov vojne za Slovenijo, Id pravimo, ďa nas druži ljubezen do doma, družine in domovine, da spoštujemo hrabrost, poštenost, čast in resnico, da želimo in delamo v dobro naše domovine Republike Slovenije«. JANKO POŽEŽNK, prvopodpisani skupine 19 veteranov in veterank fi. s iň S N lS:5 [AŠKO ZmiKRlM KPtftfŠrtil ODPK>.\ I.' tóíivťin-tic.oeE t ť 1 t L ^ i lASKO , StKpřiC M ^éV'tLlKJH ' ^ rOVTlKOĆH Rad imam Laško- WWW.LASKO.6U MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU! 24 RADIO, Kl GA BERETE hoví tednik TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 12. december S.30 NZ melodija tedna. 6.0D Poročilo OKC» 6.15 Caso-plov, 6-45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9,20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 6isov-ni stroj - glasba 60-ih, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni strq - glasba 70-ih, 12.00 Novice, 12.20 Tedenski osir, Z3.15 Časovm stroj • glasba 60-ih. 14.00 Regijske novice, 14,15 Časovni stroj - glasba 90-ih, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17>00 Krooika, 17.40 Jack pot, 18.00 Lestvica • 20 Vročih Radia Celje, Í9.00 Novice, 19.15 Zabavni večerni program, 24,00 SNOP (Radio Celje) NEDELJA, 13. december 5.30 NZ melodija ledna. 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časo-plov. 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot. 9.15 Luč sveti v temi, 9.30 Adventní venček, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Alja Novak, 11.20 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestítke in pozdravi, po čestitkah - Nedeljski ^asbeni veter z Magdo Oc-virk, 18.00 Domače 4 (izbiramo NZ skladbo tedna), 20.00 Kaifca s Klavdijo Winder, 24.00 SNOP (Radio Celje) PONEDELJEK, 14. december 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 615 Časo-plov, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSio, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack • predstawiev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do .11.45), 11.00 Poslovne novice, 12,15 Bingd jack - izbiramo sl^dbi tedna, 13.15 Znand pred mikro-tonom • Alja Novak -ponovitev, Î4.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Ni vsak za vse in ni vsak poklic za vsakogar!« 17.00 iO'onika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Cordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrab-lom, 24.00 SNOP (Koroški radio) TOREK, 15. december 5.30 NZ melodija tedna. 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Č^o-plov. 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pol, 9.15 Stetoskop - oddaja o zdravju, 10.00 Novice. 11.00 Posbvne novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, \3.00 Kulturni mozaik. 14.00 Regijske novice. 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Župan na zvezi. 1700 Kronika, Î7.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkaD-cija, je še znanje • kviz s Sandro èater, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Koroški radio) SREDA, 16. december Jutranja nostai^ja na Kadiu Celje, 5.01 Žinganje (na* rodnozabavna nostalgija), 5.30 NZ melodila tedna, 6.00 Poročilo OKC. 6.10 Navadna igra, 6.15 Časoplov. 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSto, 8.00 Poročila, 8.25 Poroûlo PU Celje, 8..45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.00 Poslovne novice. U.15 Zeleni vaj z Matejo Podjed, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik. 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Re^jske novice, 15.00 Spore danes, 15.30 Dogodki in od-mevi RaSlo, 16.20 Filmsko plamo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek - Tabu, 19.00 Novice. 19.15 Večerni program, 19.20 Ponovitev oddaje Zeleni val, 24.00 SNOP (Radio Sora) ČETRTEK, 17. december 5.30 NZ melodija tedna. 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.25 Bonbon za boljši bonton z Majo Gorjup, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Adamasov čarobni krog mineralov, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14,00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 kviz Glasbeni trojček, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev • ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev. 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Sora) PETEKt 18* december 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov. 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8,25 Porofilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice. 11.15 Sedem dni nazaj, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kuiturni mozaik. 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje-»biti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.20 Strokovnjak svetuje ' o praznikili z Dragom Jerebicem, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Na plesnem parketu, 19.00 Novice. 19-15 Dobra godba, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice) Skupina Olh/ar Twist Nostalgično s Simono, Bojanom in skupino Oliver Twist Vsako sredo zjutraj vas na frekvencah Radia Celje prebudila Simona Šolinič in Bojan Pišek, tokrat pa vas ne bosta le prebujala, saj vabita, da se jima pridružite v sredo. 16. decembra, ob 17. uri v Planetu Tuš. Sredina Jutranja nostalgija bo tako postala popoldanska, Na velikem odru bo uspešnice iz 60-ih, 70-1h in 80-ih preigravala skupina Oliver TNvist. Igranje odličnih glasbenikov v živo, zabava s Simono ŠoliniČ in Bojanom PiŠkom brez vstopnine ... Ni razlogov, da bi.manjkali. 1 lanske prireditve v Tušu, kjer so Navihankd preverile zdravilne napitke Ginka. Vrtiljak polk in valčkov ter Zeleni val V Planetu Tuš bo 17. decembra ob 17. uri zabava, ki jo pripravlja Tone Vrabl. voditelj ponedeljkove oddaje Vrtiljak polk in valčkov. Na tokratni praznični vrtiljak, ki ga bomo izjemoma zavrteli v Četrtek, Je povabil skupino Vagabundi m Navihanke. Ob veselih zvokih glasbenih gostov bomo tudi letos v Planetu TXiŠ 17. decembra po- poldne okušali čaje in vonjali čajne mešanice, okušali drobne prigrizke in sladke napitke. Pod prireditvenim odrom jih bodo v veselem decembrskem razpoloženju na stojnici razstavile, pripravile in ponudile članice društva ze-liščarjev Ginko Celje, Dragica, Mira, Heda in morda še kaiera od njih. Mateja Podjed, voditeljica priljubljene oddaje Zeleni val, pa bo tistega dne k pripovedovanju o zdravilni moči zeliŠČ In čajev, ki nas bodo branili pred prehladi in obolenji v dolgi zimi, povabila še zeliščarko Paniko Burjan iz Zabukovi-ce, prav tako dolgoletno znanko oddaj Zeleni val. Zastavili ji boste lahko tudi kakšno vprašanje in spoznali, da »ZA vsako bolezen raste rož'ca«. Pričakujemo vas v velikem Številu in z dobro voljo, ki je tudi »poi zdravja«, kot pravi pregovor. Kaj nam prinašajo zvezde v letu 2010? Leto bo ponovno naokoli in skupaj se bomo zazrli v zvezde in pogledali, kaj nam prinašajo v letu 2010. Astrologinji Gordana in Dolores bosta gostji v SNOP-u, ki bo potekal iz studia Radia Celje v noči s 13. na 14. december. Izvedeli boste, kako bodo planeti potovali in vplivali na naše vsakodnevno življenje. Prvi del oddaje bo namenjen splošnemu dogajanju v svem in v Sloveniji. Dru-^ del oddaje bo namenjen astrološki interpretaciji vplivov, ki jim bodo izostavljeni posamezi^ znaki zodiaka in seveda vprašanjem v iivo. Vabljeni k poslušanju in soob-likovanju nočnega programa. Voditeljica SNOP-a bo Andreja Petrovič. .(âl •I ií -:^- m- ■ ■ .m 20 VROČIH RADIA CELJE TUJAUSIVICA l CKASINGPIRATES-NOftAN JQNES (31 Z HDNmK'9mmřm (4) 3. R(jHTFI»mSUM (»EflYl tm (6) 4. BADBOYS-ALDMMDRABURKE FEAT aO RĐA (4) 5. TQfPHONE-LAOYGASA FEAT.BEVOra {1) 6. UKEAHÛ60 CHARUEVUMST0N(2) 7. HAVBVTMETWWYn-MCHAELBtm tS) 8. /SOIÍTAGIRL-SUGABA^S |2) 9. NEEOYOUNOW-tAOY ANTEBaUlM (3) laDOESf^TMEANANYmiNG- AUCIAKEYS (1) DOMAČA LfSTVICA 1 HEROJJUUFTTEJUSnNE (3) 2. SVEČE OMP (S) 3. tmil^ŽIVUENJA-FUSIONPOP {7) 4. PfllOI(SR£VA-E.VJl {3} 5. 42-TABU (2) 8. P^IKOUNISIRESSAM-BiaYSl (1) 7. SLEČENO SRCE-NINAPUŠLAR (4) 8. MARKO VQZEU(I) a DAJ, POVEJ-GM, ' (4) la A NJEGA NI IN NI-BORI & TKE mmms m PREDU)GAZATUJO 1£STVIC0: if WE EVER MEET AGAIN-nMBAlANDFEATKATY PERRY 1 NEED YOU NOW-AGNES PAEDLOQAZA DOMAČO ŒSTVKO: ČE JETO VSE-nNiWM KOVAČ Nl^KRlVStAVKOlVANČlf Nagnqsnce: Tone Mátoh, JelCQ 24«. Gorica pňS^ká T^szíja Pohítnik.Tmbarjeva 8, Celje Nagraiencd dvigneta nagrado tid oglasnem o(JdelJ(u Ratfia Celje. Lestvico 20 vroâh lahko posluâte vsako soboto ob IB.tid VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2009 CEUSKIH S ptus L 10 JIH JE-SUMNSK) ZVOKI (2| Z SL0VENSKA0HCEr Z/U(ATAN£(6) 3. JU6UEJNA-OKROGU MliZIKANTJE 4. SOSEDI-BISER {4) 5. RADIPOJEMO^IGRAMO-NAVDIH 13) PREDLOG ZA LESTVICO; VESBAMAMCA-DRUÎIN^ mOPOGUUHČ SLOVENSKIH 6 plus L VSlZArajM0-PMS.SA£0AV%NK(2) 1 ZlfVOROKOPUEMOGAœVCl-ANS.TONCTARUSA (3) 3. DONAZGA-R)U(IDOU (4) 4, NEOBRAÍAJSEVSLOVD-KOLÛVRAT (5) t VMEM8UESL[»ajS»)a^-6lANNI RUAVEC&ZIDANIŠKi KVINTET (1} PREDLOG ZA USTVIOO: Nagrajenca: Eliea Plajhner, Kerlova 5, V^nik VffiRflloumk. Jantova 12b,Žs^ Nograjenca dvigneta nagrado na oglasnem oddelku Radia C^je. Lestvico Cefjsioti 5 lahko posluiatt vsak fKmadeljskcbžltS uri. le^tvko Síovend(ih6|»ob23.l5urí. Zs predkige 2 obeh lestvic tahto glasujets na dopisnki s pfiKsnon kuponStont Poltjo na naslov: Nni tethik. Preiamov» 19.3000Celje. wviniif.radiocelje.coni Gordana in Dolores hoví tednik INFORMACIJE 25 1 , . I . I . I M I u 'I ...........n...l_LL^-L Za sodelovame v oglasni rubriki VSI NASI MOJSTRI pokličite: 031 692860 WWW.COMPUTER-PLANET.SI HITRO IN UGODNO POPRAVILO RAČUNALNIKOV NA VAŠEM DOMU ALI PODJETJU Tel: 0590 70 101 Uob: 051/620-281 Šf^ OtMiffilM.Ot-l» l^1«l>19llH*M|t:»otiMtnMI(5TV« Vv Rimska c.S4.Sempdtdr lnfo@computer-pianet.8i SVEĆARSTVO TRGOVINA GALANTERIJA UskItA Fmkolovo T^i 32UrmlHlwo t:+J86i0}mi4555 F^+386 (0)3 577 47 33 PESlovettsb« Konjic« iŽlO Slovenske Konjke T.:->-366 (0)3 75$ 18 60 R: 4-386 (0)3 7581&M Uek^tilíi Ifsk MIZARSTVO MIO OPREMA W«n)a vaslS^^H 32l2Vo}nlk Tel.: 03/78-00-750 GSM-04V64S-71S wwwjnioopfema^i KUHINJE PO VAŠI 2EUI Svc£uTtM Za sodelovame v oglasni rubriki * VSI NAŠI MOJSTRI Mál)aŽ Železnik u^íaířtwM/ť klavirjet' $sm:0il714 240 pokličite: POT glasbeni center Cc«poskd25,30(X)Ci>lje tel: 03 $48 40 06, faks 03 54S 40 čO MAC ■ ŽREZNTK d-o.o-Mi]iinsk€g9 12,3(XX] Cd}e tel.: 03 541 32 Ć6 ID:Sl3S2tô397 DO K s « IRQteksCdje EROteks trgovina Ûj)ek2miikd ulícalSa VSE NA ENEMMCSTU: * strokovno ímerlmo 3(XX) Celje * obiščemo vdJiudomi) " kvalitetno m hitro zajemo Tél. 03/492-40'78 • vàfnsvenjjenw ' zmontíramo In obwirio ^^n^ „^g^p^^jg llSk.. VUUtANBBRSTVO ProalkrdjianjeJeaii$3 '(^nje obtdûl menjâvâ •p^rsvila usnjenih otlačil usnjenih oblatil nM^lnpmikl ZAPftTO DCrfcfoRjl www.kitajskamedicina.si TRADICIONALNE KITAJSKE MEDICINE Mariborska 722,3000 Celje Td.: 040720 169 Zelene ulica 17,2000 Maribor TeL'040 417463 ali 05 91243 43 EUROS I J OfeROOOM.COM STORITVE: ^^V tanwow« íteil:tnícSíií«til-storttye.5Í Td'03/7805960 G$mt04l675595 ^^ gmk^fcoùi^niimodJov^on&djB^^ iipHB iBidraif * kozmetiki- negi obraza; •pedikurâ; / •maiaáaj iser^kfr terapij« antl^Bîtne svttovmjč dermabpliTga; C^t/tAn^ MAflJAN TERŽAN ip. Mar1i>or%hâ 54 p.p, 1013,3102 CEUE T«l.: 03/491-36-00. Fax: 03/49V3&^1 cthjm »tviam«« V ormi TVRIÂN V*U moomi^ • SmSROVNI PA£OU0ViaA£*O&kU • KVAUTTTKA STE)(LA Og OKWUE 2A K0n9(CUSRAO6>lA • pasoledzakontaktnc ig6$ • KVAUT^n« KOfnvmisi^ • ĆISTUAZA KONTAKTNE LE^E • SONČNA O^U^AIZNANH PftCHZVMiOCSV miVNOIT •iAâmg PAWHta Pn09ltlR2*9T1lAN«£OFnKE ' DELOVNI ČAS: do^vnlkf od S.oooe.oo. sobom od 8.00-13.00 %AVNA • PEOIKUW'' Andrija Ćuk, s.p. Colovlíř7iM. Jíložjíoc tel ÍÍJ/S7 17 871 gsm:i)«i] 7S9 idC Nsjsodobn^ Usenko odscam^evanje dlak in fotopomiajevanje; Pedikúra;Masaž«; Manikúra;. * nega ^rua in Kltta; * gdinmi ivohci; dep^lan^aj Odprto: Pon.*pet. od 14.00 do 21.00 ure. sobo(3 po predhodnem ruročilu. A VTOPREVOZNlřrVO GRADBENA Jožef MEHANTZACUA ArzenS^k liinolA, .1263 OuiCB pri Slivnici T«1.' 03/74e'3000; GSM: 041/644'&6S PIANIMMIEZEMUISČAZ BUIDOUU UKIANJiOKOOO. ES(0flZM6flMNMINIBA6RI, KLPtRSKI PfiCVOZIOMUlOZA. IZPOSOMHINiajMiROV, VAUAftlEV.VlMOPtOiC KOMniESORIEVINACflffiAm QALI Najboljša izbira okvirjev v mestu. OalaljaOkTlr, Jfnčar ím&í^ Delovni cas: poneer 2009 m 26 ZA AVTOMOBILISTE - NASVETI NOVI TEDNIK Prvih tisoč električnih smartov Dirkač iz Renaulta je R.S. v irancoskem Hambasu. mestu v neposredni bližini nemško-irancoske meje» je nemški Smart začel serijsko izdelovati električnega smarta /ortwo. Naredili so prvo serijo tisoč vozil, ki imajo litij ionske baterije, te pa napajajo elektromotor. Teh tisoč vozi] bodo namenili nekaterim evropskim mestom oziroma tistim, ki imajo ustrezno infrastrukturo za delovanje električnih voziJ. in v ZDA. Od leia 2012 bo izdelava električno gnanih smartov vzporedna s proizvodnjo običajnih smartov. Električni srna rt fortwo Različni alternativni pogoni se sicer pojavljajo kot gobe po dežfu, a vendar tovarne po drugi strani skrbijo tudi za sprotno in pogosto predstavljanje pcFvsem dir-kaških vo^l, torej takánib> ki z varčnostjo in tudi prijaznostjo do okolja nimajo veliko skupnega < Renault bo tako v drugi polovici januarja tudi slovenskim kupcem ponudil novega me-gana v R.S. izvedbi trenauii spon). Avto bo naprodaj v dveh variantah, torej ob običajni še cup, pri čemer gre predvsem za nekaj razlik pri zunanjosti oziroma opremi. Avto poganja bencinski štirivaljni k z gibno prostorni- no 2.0 Utra s 184 kW/2S0 KM pri 5.500 vrtljajih v minuti in največjim navorom 340 Nm pri 3.000 vrtljajih. Nekako 80 odstotkov navora je na voljo že pri 1.900 vrtljajih. Kot pravijo v tovarni, me-gane renaull spor! pospeši do 100 km/h v obeh izvedenkah v 6,1 sekunde, najvišja hitrost je 250 km/h, povprečna poraba naj bi bila 8,4 litra goriva. izpust C02 pa 195 g/km. Avto ima 6-stopenjskj ročni menjalnik. Osnovna izvedba naj bi na slovenskem trgu stala 25.290 evrov, medtem ko naj bi bila izvedenka cup (serijsko 13-palčna platišča) dražja za2.450 evrov. Pranovtjani doblo Petek. 11. december: Sek-sdla Lune z Marsom in s Soncem prinašata izvirne ideje, a tudi velik notranji nemir. Naj se vam ne mudi. da bi prehitevali tam, kjer bi bilo pametno počakati, saj bo Luna v trigonu z Jupitrom. Prisoten je tudi trigon Lune z Neptunom, kar bo dobra protiutež prejšnjim vplivom. Sobota, 12. december: Lu* na ob 6.33 vstopa v Škorpijona, to je porok, da vas v ljubezni lahko spremlja sreča na vsakem koraku. Zaradi dobro položenega Neptuna boste čustveni in ideaii-stični. Kakšno priložnost si morate ustvarili. Večerni sek-stil Lune in Merkurja obeta poglobljeno razumevanje in harmonijo, zalo ta čas izkoristite za druženje v dvoje. Nedelja, 13. december: Brez posebnih astralnih dogodkov. Luna je v Škorpijonu. zalo idej in zamisli ne bo manjkalo. Ene so lahko dobro sprejete, druge povzročijo presenečenje. Morda boste ma]o samosvoji, a nič hudega. V svojilzbiri. kako preživljati čas, Sť btJste dobro počutili. Ponedeljek, 14. decem-ben Kvadrat Lune in Neptuna lahko pripelje do neljubih situacij v odnosih ali družabnem življenju. Ne bodite zaverovani le v svoj prav, pa bo vse v redu. Luna ob 14.26 vstopi v Strelca, kjer bo izrazila ognjeno energijo. Intuicija bo močna, za- nimivo jo bo prepoznali v konkretnih situacijah. Ne odločajte se. v mislih vas lahko zanese. Kot naročeno za kreativno izražanje. Težave lahko prinese kvadrat Sonca in Urana; nepredvidljivo razpoloženje, upornosti tudi brez razloga. Torek, 15. december: Prijeten dan, ko ne bo manjkalo dogajanja in dobre energije, Odnosi bodo harmonični, zato si privoščile vsega po malem, nekaj dela, nekaj družbe. Sonce bo v prijetnem sekstilu 2 Jupitrom, zvečer Luna sreča Venero, odlično za ljubezen, romantiko. Sreda, 16. december: Luna v kvadratu z Uranom dopoldne vabi, da pokažete naklonjenost. ljubezen in Čustva, naj vas ne bo strah zavrnitve. Vsem s poudarjenim ASTR0L06INJA GORDAK& gsm041404 935 090 14 2443 napovedi, bioterapije, regresije âstroiogjnja.gortiana@$icri.r>et www.goftíana.$i ASTR0L06INJA DOLORES 0904361 090 14 26 27 gsm: 041519 265 napovedi, primenalna anaffza astrologinjd@dolofes.sl www.dolores.sI Fiat prenovil dobia Doblo je Fialov veUkoprostorec, kl bo januarja doživel dovolj opazno prenovo. Doslej so prodali skoraj milijon doblov, novi oziroma prenovljeni doblo pa bo imel večjo medosno razdaljo (275 cm), kar je vsaj nekoliko pripomoglo k temu, da je prtljažnik izjemno velik, saj ponuja 790 litrov. Doblo bo na voljo s petimi ab sedmimi sedeži, pri čemer bosta zadnja dva (Če je sedemsedežnik) zložljiva. Motorji bodo Štirje, in sicer bencinski (70 kW} in trije dizelski, ki bodo imeli 66, 77 in 99 kW. Nekaj kasneje se pojavi še varianta, ki bo šla na bencin in metan. Hkrati bodo pripravili tudi cargo izvedenko, torej dostavnika, kjer bo lovorni prostor meril 4,2 kubičnega metra, nosilnost pa bo približno tisoč kilogramov. v mM i m ognjenim znamenjem bo to uspevalo z lahkoto. Razvajajte sebe in svoje najdražje in dvojno vam bo povrnjeno. Lahko pride do kakšne motnje osebnega miru, nepričakovane spremembe, a vas tudi 10 ne bo vrglo s tira. saj se boste prilagodili. Ob 14.03 srečanje Lune in Sonca v Strelcu. Nemir bo povzročal kar nekaj težav, zato umirite duha. Luna po polnoči vstopi v Kozoroga. četrtek. 17. december Nočno srečanje Lune s Plutonom bo otežilo sanje in zbudQo nezavedne spomine in energije. Zjutraj in dopoldne bo Luna v napetem aspektu s Saturnom, pazite, kaj delate, govorite, težave z avtoriteto. Položaj Lune in Sonca bo v pomoč pri korJcretnih opravilihin v splošni komunikaciji. Bolj stresno, a tudi uspešno. Astrologinji GORDANA in DOLORES Megane R.S. BMW uradni prevoznik v Londonu Bolj ali manj je znano, da bodo leta 2012 olimpijske igre v Londonu. Ot^nizatorji so že izbrali uradnega prevoznika. Pri izbiri so določili oziroma zahtevali, da povprečna vrednost izpuha C02 ne sme preseči 120 g/km. Odločili so se za nemški BMW, ki bo prispeval 4.000 vozil. Te bodo uporabljali tako športniki kot organizatorji. Zanimivo je tudi, da naj bi vsa vozila oziroma motorji ustrezali normativu euro6. poleg tega dižl, da bo vsaj del avtomobilov vozil na eîekiriko. Omenimo še, da bo BMW za olimpijado pripravil tudi kolesa in motocikle. ^UlUilo » ima d.o.o. ica 5, Celje 8 05 m Ži. 97 • 11. dee^mber 2009 novi tednik pmKLi OGLASI - INFORMACIJE 27 O WQtednik ObveetepnopočneromMovego tednlraf NdTOčnlki Novega tedr^ boste lahko naročnike ugodnosti- > a'^itmi^cKMos^v NM 10 MiRodib'CeiJe izJcopfstlU izključno s svojo naroCnKJco kartico« naročniško polotrrico oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika. KelzUodMene voodnosti se rte prenesejo v tiwlođn|e lefol PRODAM SUZUKI monrti, lehilk 1993, dobro ohro-nf». fddni sefvis, 66.000 km, malo pcrobo gorivo, prodom zarodi borzni. TeÍ9f«i04l 661-674,051 267-335. 5643 DPaostni u. hmik m, dobro ohm-njen, redno sernsirort, prodom zo 750 EUR.releionl}3M3l)-752. FORD mrl. bmik 1997, prodam 200 El)fLTelefon04D 645-144. 5eo4 PASSAT korovQt] 1,9 idi, zeler^e borve, prodGm.TeMon03M80-510. 5646 TW1NG0 U ielr^ik 199B. reg. vse le!o. odlično ohronjtn, prodom zo 1.250 RIRJelefon 041951-527. šess GOLf K diesel. M1990,5 vrni, 5 pre^, pm loslr^ik, prodom zo 950 EUR. Telefon 041240-580. âd52 KUPIM OSEBNO vozilo, od Istniko 2000. gotovino, kupim. Tel^or()4170B497. SSSS PRODAM TOMO Vinkovic, z vtib l^on. 21, nove gume. lelr^ik 1964. dobro hranjen, pfodom zo 2.200 EU9. lelofon 051 251-622. 5390 SNCZMO desko UP 125 m, zo kflj^lifsko mehonizDOfo Mirfo. prodom. Telefon 041361-290. &496 KUHASTO bf0t)0. zo monjši rmklor, prodom. Telefonfi316164B2. s6oe BEIONSU mesok obnovilen, 220 voltov, siMlnje velik, rzpniven. prodom zo 60 EUR. Telefon (03) 57704]|4. 5577 MEŠAL£Czfibeiofl prodam zû 50 lUR. Telefon 040 645-144. &603 OiPlilfiiM rtal(8i pMÍcvin|a. prsíilitnts^líoM if) ihniB spnmliâfita ttvidftuti kupwvl •I RtânmB^ urni I tnďk^ ^ OiPliifilW N teos/bi IIOTMI CASINO FAR.\ON TeLst.03/545-2Ô-26 HOTEL FAMON' LJUBLJANSKA 39 3000 CELJE, mi TRAJrrOR Unnerroi dtc 445. letnik 1992. 3.340 ur, nove gume 14.9-28. ugodno predam.Te^fon04l 8154)81. lsos POSEST PRODAM VOKOUGVoImko prodom enoaK večzozi-dolnih parcel, od 700 do 1.000 m^ r^o lepf, sonini legi. osfoll do porcel. (eno po do90Von.T^ofl04177M66. s32ô VŠEK7JANŽU md ŠToromi pmiomo priblo-rw3.000m^ zemljisco. Telefon 041620-914,ViakoKn)jrK. p V LDÙCI ^ Vronskem zelo ugodno prodom enodružinsko slonovonisko hišo. 126 m^, leto izgradnje 1952. obnovljeno 1996. Hiša je opremlleno z vsemi pr> kljurlain ie v btrzirv glm^eie^ Ijubljo-n& 040 734-571, p ZAMENJAM lASniSKO stonovonje v Celju zamonjom zo monjše ali prodom. Telefon 5411-532,7večerdl051229-575. 5629 PRODAM GARAZOv Kfoigherfevi utid, eUctricno vrtita, zelo lepo urejeno, s keramiko, prodam. 7eleÍQn04132S420. s6s9 Tím. SÏEDIDIlKzo sseai brejo-sti. prodom. Tetsfvi 04) 770-970, (03) 5743-143. 5626 TEJCKO »mflto8(0. tszko 220 kg, prodom. Telefor 051 825444. 5533 BR£J£(ràe, pujske, od 20do 50kg íRbreto svinje, prodam. Telsfon 070 894-251. L50Û KOBliO. sh, sloro 8 M, bn\(^ 6 mesmv, prodom. Telefon (03) 573^240. s&ii ^ bur^ koz in kozlo prodorno. Ceno po doooToni. Telefon 031818^72. S5S3 PtAŠlU lukogo približno 25Q kg, pro-(Iam.relefon04) 541-773. 5570 PRA^ČA, dvo, 150 in 190 ka domoá ^ prodom. Telefon (03) 582^79. sseo nUCO fimentoiko, 350 kg, prodom. Telefon 5791-097. §643 PfUilâzo zobt (okego 2IK) kg. krmlie-neQO 2 domoćo hrano, okoTioi Grobelno-go, prodom. Te^n 5794-155. Š643 6RD0 kobilo z zrebetom prodom. Ceno po dogovoru. TeMon 04) 245-894. PKASIĆE, od 60 do 120 kg, prodam po u^nrcefli. Telefon 031 662-868. 5573 mièÎK od 180 do 200 kg, domočo kufu-no hrano, okolico Plonine, prodamo. Tolefoo 041 961-986. S617 PII^IŒ vseli vdikosA hi od^tinVrte svii^ od 250 do 300 kg. za predekivo, možen zokol in dosSovo, ptodom. Telefon 031 506-383. š$4S 10 dni sraro teličko umsntolko prodom. Tdefwi (03) 734-7673. tsoa PUiStt, ležki 30 kg, prodorno. Telefon 041 56^52. U9Û6 m^CE, od 30 do 50 kg in od 100 do 150 kg, možno doshivo no dom, prodom. Telefon 04 ) 708-978. se^ TEUCKO simenloiko, 135 kg, prodom ali menjom zo ^kco. Tele^ 051 267-685. 5632 T!llCO. »pripusčenoi, štora 17 mesecev, prodom. Telefon 5796485. S539 PRASIŒ in breje relicof^m. Tefefon 031 284-586. $649 PRAŠIČI zozokol, rtjenego z domoćo hrano,prodom.Telefon5772-960. 5S29 KIUVO po izlriri, povio, brejo, prodom. Telefon D31 309-362, Govedir, (erovK. 563Ô BIKCA, storego 5 mesecev, prodom. Telefon OSI 476-199. ÔQ50 DVApcoûài, 140 kg, okolico Svetega Sleřo-no, krmllena zdomoco hrano, prodom. Telefoii 5795468. 5645 PRAŠIČA, moženli^izakol, prodom.Tele-fon031 480-511). 5644 mCO simefttoUto, br^ 8 mesecev, pro-dom.Telefon031 50M30. 5647 Tli prom, lezk« od 150 do 180 kg in pitono ^njo, teiko 250 kg, možen zokol,pn)dom.Telefon (03) 5823-290, 031 276-271 Š6S1 PRASiCA, tezkeso 180 kg, možen zokol, prodam. Teie^ (03) 5795-540.Š654 PONI, mim, bek) rfoviáec, st0 6 mesoœv, priljubljen in vodna v dru^i otrok, ugodr» naptodoj. Telefon 041 794-444. sêse KUPIM PITANE bove in lelice, zo izvoz, odkupujemo. Ploototokoj. Telefon 040 647-223. â42e črna zemlja te je vzela, a spomini sq še živi. ko imaš iiekoga rad, nikoli ne umre, le daleč^ dniečje. V SPOMIN IVANKI GRAČNAR iz Košnice pri Prevorju (20.8.1943-11.12.2007) Minilo je že dve leti» kar nas je zapustila naSa žena tn mama. HvaJa vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečke. Vsi njeni 0646 Sporočamo žalostno vest. da nas je v 82. letu zapustila naSa draga mama. babica, prat^blca in tašča MARICA HIMMELREICH roj< Beline iz Celja Pogreb drage pokojnice bo v petek» Ll. decembra 2009, ob 14.30 na mestnem pokopa!i§ču v Celju. Žalujoči: hčerki in sinova z družinami 9640 HITRO NAROČITE TEUCO sífflentalko, âoro eno leto, kupim. Telefon 0417344)78. 564i Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimhro branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava oa dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1 petkova pa€ 1,25, Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačiJu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne isdaje Novega tednilca. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov« do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. 1 JiV^il:» letnik2009 CTTTnTI I** ^'^sprilogoTV-OKNO! ^^ Vnk pMt»k 49 bamih Stran MmiH^ MIÏÏŒ Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Im« in priimek: Kraj; Datum nnstva: PRODAM VIÙO bliano: ptňto, ovos^ konnov mi\i. bolirono slomo in seno, kocko, pfodom.TelefDfl041 6494l4. š»! KRASU teran, temitov tiktf in pnsteft knđd brifîjevec iz osrqo Krasa, odlià» kokovo* sti, prodora. Dosloví tudi raonpo koliô- ne. Ugodne cm Telefon 041614^62. p KAXOVOSlYiO rdečo in belo vii>o prodam. TeMonOSl 575-777. ôeid KOItUZO, pšenico in Irrtikolo. v vrmb po 800 ks. prodom. Telefon 041 742-334. S18 VINO |ufl;a, a n«kn|^ne9o pbI|o, pro* dom.Telefon|0a)5461-Q]l,04} 641-940. ssas VINO, nUœ in belo, raoino dostovc, ugodno prodom. Telefon 031 765-466. 5530 RDKE vino [|urko, izobelo) po 0,80 EUI^I, iz okolice Dmrnolj, p za darovane svete mââe in prispevke za cerkev. Zahvaljujemo se gospodu Hermanu za moUtev, gospodu Kačičniku m gospodu Bohorču za opravljen cerkveni obred în gospe Ireni za ganljive besede slovesa. Hvala vsem, ki ste našo mamo v tako lepem Številu pospremili na njeno zadnjo pot. Vsi njeni Prižiga se luč spornimi, v srcih ostaja tiha bolečina, ko gledamo naokrog, povsod so sledi tvojih pridnih rok. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega ata in starega ata FRANCA PLANINSKA 12 Zg. Hudinje 17 v Celju (5.2.1930-1. U.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sam v Času njegove hude bolezni in v dneh naše žalosti ob njegovi smrti kakor koli pom^ali ter nam izraziU pisna in ustna sožalja. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in sv. maše ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k njegovemu zadnjemu počitku. Posebej se zahvaljujemo dr. Zvezdani Hlebanje z Onkološkega inštituta in osebju kliničnega oddelka za plastično kirurgijo KC Ljubljana, ki so ga v njego^nh zadnjih dneh negovali in mu lajšali bolečine. Prav tako se zahvaljujemo g. župniku župnije sv. Duh za opravljen cerkveni obred in g. Stanetu za izrečene sočutne besede slovesa. Iskrena hvàla vsem sosedom, sorodnikom. prijateljem in znancem. Vsem in vsakemu posebej Še enkrat iskrena hvala.' Žalujoči: sinova Jani in Iranci in hčerka Breda z družinami 5609 PUMOZO« mosJa, il K z«Ii spoznati m-skc do 6Û lel. Telefon m im»; O96fid|0 SuperAfon. 5630 ZAPOSLITEV fSČEM delo: pornix (iff domu. Tdebn D31 326-253. 561? ÙŒHiaçoà^iédnCiSfi oil Šeitjutjo. Sem poslovno sela9lQri(o.Tslsfon 031 32(V526. S627 m^vrnifiA. iniviiiijii qi («ilhvniátva r opravljemn strohavnim izpitom a odQovorao vodenjo dal. Kûftiafn: 0A1-625 0mPriniA7} AGU Une i».», 3.3278 ZAPOSilMO strežno osebje, infof niodje po tolflfonu(MÚ38S<12lMikobo.ÍQ.o.. GobcevoufkoS.Colje. &5n zelo ugodno, zdosfovo. Tel^ 041279-187. PmoBtl^Vlodimlr Pff-ná. s. p., Sedknek 91, Podlehnik. n IMSÛJA $tTDjev za nnmvntni delo o grgdbsfilstvD, vrtnorstvo in raznih vzdnevolnih del oniogočo Izposojevol-nico strojev In nopnn SAM v CeTfu (Hui&-njo)« Ul. bratov Dobfotinlkov 13, Meh)n 041629-644,5414-311. n ADtfTlIlAMO stonovonjo, poceni ometo-vofflo, 7 ïWfi/m\ nal moleflal, otiolo gradbena dek).Teleion 5412471.070 843^20. PODJozoJosić,s.p,,MQnlK)r-skaB0,Ce^. OPRAVLJAMO posek In ter odkupujemo les pravega kostonio in slob» bkovostns drva. Gozdarske storitve Donijet Zellč, s. p.. Polono M. iuHd^. Mon 041 994-138, 031 212-665. L501 RISRSKO opremo prodora ozirorao možen najem bkolo: frizerstvo, kozmetiko, mQnlktfra..Mfi 041241-012. 5646 IZVAJAMO kiovskokleporska in raonj^ le-sorsko delo po vsaj Slovenci. Pokr^itv z rozllćnioić plofevirasllml in opetnlmi krilii»mi. Telefon 041 77S-740. Srečko hndre. s. p., Ul. kozjoitskoga odredo 23, 3250Rogo^o5Mno. èm Ko poSle so ti moči, zaprl trudne si oči, čeprav že v grobu, spiš, z nami še živiš. ZAHVALA Ob izgubi ANTONA KEBLICA st. iziVlallh Dol47, Vojnik (28.12.1928-2.12.2009) se iskreno zahvaljujemo sorodnikam> sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani» iziazili pisna in usma sožalja, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poli k počitku in miru. Hvala gospodu Župniku Anionu Pergerju za lepo opravljen obred, Mileni Jui^ec za poslo^dlne besede, sosedi Marijld Zeijav za molitev in pogrebni službi Primožič. Hvala vsem, ki sle ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu. 2aJujoči: žena Marija, hčerka Marinka, sinova Toni in Tini z družinami 5607 Sn:e tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza iije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te već med nami ni. ZAHVALA Ob boleči iz^bi dragega moža. očeta in zeia JANKA SLOMSKA iz Brezja ob Slomu 7 (5.4.1957-2.12.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za pomoč v težkih trenutkih. Hvala za izrečena sožalja. darovano cvetje, sveče in svete maše 1er spremstvo na njegovi zadnji poli. Hvala osebju bolnišnice Celje, gospodom župnikom, govornici, gasilcem PGD Lo^rie, pevcem, trobentaču in pogrebni službi Za^jšek. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi. Vsi njegovi 6â&2 ROJSTVA Celje V celjski porodnišnici so rodile: 1.12.:KristinaBLA21NSEK iz Štor • dečka. 2. 12.: Hermina HALU-ŽAN iz Rogaške Slatine - deklico. Darija KOLARIČ iz Gornjega Grada « dečka. 3. î2.:Jana PETRÁK ZAJC iz Petrovč - dečka. Mateja \aDNER iz Loč- dekUco, Lu-dja PETRINJAK Iz Šempetra - dečka, Branka BEKIĆ izCe-ija - dečka. Janja KOVAČ iz Levca • dečka. 4.12.: Lara HORVATiz Celja - dečka. Romana IvfUNDA iz Slovenskih Konjic • dečka. 5.12.: Mojca PODGRAJ-ŠEK iz Slovenskih Konjic • dečka. Katja BREČKO iz Vojnika - dečka, Anja ABERŠEK iz Velenja - dečka, Vladka PELKO z Ljubečne - deklico. Tatjana SESel iz Celja - deklico. 6.12.: Nataša STARŠEK iz Mozirja - dečka. Veronika OSET iz Petrovč - deklico, Vanja KRAJŠEK RAINER iz Ra-deč-dečka,Lučka KOKOL iz Kamnika - dečka, Irena RAJH iz Mozirja - deklico. 7. 12.: Mojca TEMNTK iz Smartnega v Rožni dolini -dečka, Zoja BLATNIK iz Podčetrtka - dečka. Mateja ŠTO-BER iz Braslovč - dečka. Ccljc Umrli sot Elizabeta VOVK iz Celja, 81 lei, Stanislav URBANČ iz Celja. 66 let, Ivan VERTOVŠEK iz Celja, 82 let. Marija OCVIRK iz Štor. 66 let. Josip MÍKLAV iz Velenja, 85 let, Karel PRIVŠEK iz Dobříše vasi. 69 lel. Marija KUMER iz Lokovice, 75 let, Milena ŽNIDAR Iz Celja. 48 let. V SPOMIN 13. decembra mineva eno leto. kar nas je zapustil dragi mož, oče in dedi IVAN CEDE iz PelTovČ Hvala vsem, ki se ga spominjate. IVoji najdražji Ž1$7 Tiho pojdem, kadar bo čas, in ne povem nikomur zakaj, pojdem brez želje, ki hotela nazaj. Tihopojdem. kadarbočas. (Anica Čem^eva) ZAHVALA V 88. letu nas je zapustila draga mama, tašča, babica in prababica ANGELA GALUF Iz Bukovžiaka 15, Teharje (17.5.1922-20.11.2009) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom. sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v dneh slovesa z nami delili bolečino, nam kakor koli pomagali in nam ustno in pisno izrazili sožalje. Prisrčna hvala za darovano cvetje, molitve, sveče in svete maše ter vsem, ki ste jo v tako velikem Številu posprenuli na njeni zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Posebno zaiivalo izrekamo Centru za pomoč na domu. patronažnim sestram 2D Štore, ki ste ji nesebično pomagali, ko je to najbolj potrebovala. Hvala za tolažilne besede sodelavcem Celjskih lekarn, peycem za odpete pesmi, trobentaču za odigrano TiSlno, gospodu župniku župnije Teharje Mihi Hermanu za lepo opravljen cerkveni obred in govornici gospe Srebočanovi za ganljive besede slovesa. Iskrena hvala posebni službi Veking iz Celja. Žalujoči vsi, ki jo bomo pogreéalí: hčerki Mira z družino in Milena z možem, vnukinji Andreja in $a$a z možem ter pravnuka Ka ja in Alen En sam trenutek praznino ustvaňp globoka bolečina srce preglasi, odsei' le-te v resniùwst hiti, nemo srce te v ljubezni ohrani. ZAHVALA Ob boleči izgubi nagega dragega sina MATEJA VRBOVSKA (roj. 18.12.1987) se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter podarjeno cvetje in svečke. Najlepša hvala vsem. ki ste ga pospremili na nj^ovi zadnji Eoti in nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, e posebej se zahvaljujemo dijaJcom in profesorjem Šolskega centra Šentjur in gospodu župniku Marku šramlu za opravljen obred. Žalujoči: w^lrí Petra in Suzana, brat Robert, mami Lea in ata Ivan 0639 Franc STROPNIK iz Celja, 77 let, Janko SLOMŠEK iz Šentjurja. 52 let. ^Dtfur Umrla je: Marija MEDVED iz Šentjurja, 89 let. St. 97 - 11. «tocMnber 20Q9 m KINO PLANET TUS Sported If. do f4. IZ IGaMMlogrifi si priililu^jo pnvko éo s|PiBign4t progrtnii. 6oiyHi< pMtfli • inirnran« piWoloviiirts 3D If.ûK, 1S.2Q Dulrt - komićr« tíama DobrwMi v ddrií riHrdnjsv • kornčns yodjlvkí noa ia4{), 2(1.50.7250 Jdviísk Nik« ' »miran, snhrenizinn 12,00.13.00.1410. lû.lO, !70a 1110. IJ.OO Lfiteoa Si igAdi • romsmí&i» ^cm 12,30.16.ÛS. 18.35, 20.85, Žl/0 Mli(U lum * domibjÇsU rwrant^ th)«r 16 JO. \r4(L2(ilÙ.23.ÛÛ Iff^ pik» mritm * lumtid^ Zm,2$J5 PvHonMlne - ^rodjlvfcc U30. aso.îmi'iii? Son mačka • «Sniiinike konwíja 13 ?o i7.m \^ m im 2ios ikMtotnIvi B30 Žna popauita v čtsu • ZF drama l&^O 20f2'2F drema 20 .10, 2m iegmto: vsakdBfi f»0fkS0t»f3 Ha^f^ii 1730 20.00 IS .00 ZO.DD 20.00 MALI UNION PETiK Povraao'drem Kni • i^no dokunintami in Vafni hng lavatíb trgov tn»d Sočun íb 6oliori«n dolmwntirrB SOeOTA KiOi • igruo dcÀiffrtantamJ 'n\ Vičtil leofl dmiih tr^ov Md Boéwi it Battofjaa dokumenttffti Povnêik • drama NEOEUA PovraBo • «tarna PRIREDITVE PETZIC11.12. 10.30 Nfelefijskigraj KraSeole smrečic ob 11.00 odprtje razstave Prazmi- navoščiliuca 18.00 Mum; novejSe^odovine Celje Zgodovina za vse predstavitev i. Stev. XVI. Urnika revijeinpT^isiaviieveneodobjmh tj&iih razprav 18.00 muzej Teharje_ Celjska íoto^íaka razstava fotogrtifije Fotografskega dniStwi Cel je 18.00 Kultunudomleaigno_ Pod cvetočo dmulo Srečanje Ijaàskih peiKev in godcev Kûzjansk^ 18.00 Kulrumi dom Za^aTrnovije Miškolin premiera pravljične igre za najm-iû/5e v režiji Cv^ke Jovan Jeki 19.00 SMQCL Laško_ Prostovoljno delo v Laškem predstavitev zÍDž£nké 19.30 Celjski dom_ Gamma predprazrućni dobrodelni koncert 19.30 Glasbena SoU Velenje_ JubDejni orgelski večer koncert 06200-lelTud rqstvaF. Men-detssohnaBofthotdyja 19.30 PodmžniCna QŽ Prevorje_ Da bi dobro praznovali gOSiaB. Aninega večeradr Vilma inDaniSiiar 20.00 Mladiraki center Velenje_ Delo na kmetiji nekoć in danes odprtje fotografske razstave skupi' ne Objektiv -ob 21.00 brucovanje 20.30 Dom kulture Velenje_ Neisha koncert 21.00 Mestni kino Metropol_ Thi^Sre koncert Nero Bams m The welcoming committee in pomes SOBOTA« 12.12. 10.00 Muzej pranogovniStvá Velenje Novoletni okra^ izč^teljega voska Bergmadkevuuavaijainaddavnka 10.30 Galerija Velenje_ Mojca Pokjajculja sobotne laikarijez lutkovnim gledališčem AS Velsnje 11.00 Celjski dom Tinko Polovinko predstava Gustav fUirm v abonmaja za otroke 16.00 Kulturni dom Saitjuf_ Mala čarovnica Liti v cirkusu predstOMV izvedbidmSnskegpgle-daiiŠčaKoienc 17.00 Spormi park Žen ljur_ sExpres Studentska titerama deiavrtica 18.00 SLG Celje_ Samica človeáke vrste představa izven attonmaja 18.00 Kulturni dom Zarja Thiovije Noč v Benetkah opereta v izvedbi KD Koral laško in Cdjskega pevskega društva 19.30 Dom kulture Velenje_ Pihalni oiicester Premogovnika VUoije slavnostni koncert ob 90-letnia delovanja: gosti Rudarski oktet 19.30 Kulturni center LaSko_ Mat|až Robavs končen baritonisia ob spremljavi pianistke Andreje Kosmač 19.30 Kulturni dom §ent)ur_ Pajrtnerski odnosi komedija v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj 19.30 Kulturni center Rog. Slatina Božični večer komična srhljivka v izvedbi gledališča Koper 20.00 Dvorana Golovec_ Ba|aga & instruktori prednoivletnikončen ob 25-letniú skupine - gostje Nude 21.00 Mesml kino Metropol_ IXinedfish koncert, po koncertu Lady Bird's mght 21.00 Celjski mladinski center_ Marko Korenjak in Perica Jer-kovič večerstand- up komikov in odprtje ponala komedije hijena, si W>aJA. 13.12. 10.00 (do 16.00) Dvorec Novo Celje Adventní sejem 15.00 Gasilski dom DreŽtnja vas_ Jaslice odprtje razstave, ki bo na ogled do 19. ure 16.00 Dom sv. Jožefa Celje_ Leta nič, en dan po tem božična legenda v izvedbi Ljubi-te^skega gledališča Teharje 17-00 Dvorec Novo Celje_ Zven adventni končen vokalnega kvarteta 17.00 Dom kulture Velenje_ šah-mai komedija V. Môdemdorférja v izvedbi gledališke skupine KD Ivan KauáČLjutomer 17.00 Kulturni dom Škof ja vas_ Srečni zakon komedija v izvedbi KUDS Veseli oder Veli kil Nedelja 18.00 Cerkev sv. Urbana v Gorici pri Slivnicj_ Kresnice Miklavžev koncert vokalne skupine z gosti 20.00 Dom II. slovenskega tabora Ženske&moški.com komedija v izvedbi Špas teatra PONEDELJEK« 1A. 12. ILSO DvohSčeStaregapiskraCelje (12.00 Narodni dom Celje) Spominska slovesnost d 65'letnirí osvoboditve političnih zapornikov IS.OO Krščanskaadventističnacerkev _Veienje_ Priprava prazničnega obroka deknmica 17.00 Osrednja knjižnica Celje_ Zdravje je v naših roli^ in nogah zdravstveno predavai^ Helene jak Î8.0D AtdjeMCelje Pokrajina in spomin odprtie razstave uinetni^cihdel Ma-•iaČevij lejaC^puui 18.00 Celjski dom Izzivi mladih danes za jutri ' 6. poslankin večer mag. Andreje Rihter 20.00 Celjski dom Mladinski simfonični ofkesterCS Celje dii^eni Matjaž Bretnik, solistki An-ja Čretnik Videtnšek (violina) in Sabina Cviiak (sopran) 20.00 Hotei'HiKTnanaUSko_ 2PZ Ladko bažično-novoletni koncert RAZSTAVE Galerija sodotme umetnosti Celje: Slika: prehajanja, do 20.1 Pokrajinski muzej Celje: Mma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki. Srednjeveški tUkovci na Slovenskem; do preklica. Gal«ija Raďu Celje Grda račka, razstava erotičnih predmeiov, do20.1 Muzej novejše zgodovine Celje; Iz Kolo^evega kabineta mnetniškeibtogra-říje, do J5.12. Zgodovinski arhiv Celje: Naj zmaga pravica; o razvoju pravosodnih organov na Celjskem. Galerija likovnih del mladih Celje: Likovna dela otrok Vncaâmaije pri Jelšah. Galerija Mozaik Celje: božično-no-voletna razstava miniatur, cto 31.12. Cd^ mladinski center likovna dela MieSpindier. Dom sv. Jožefa Celje: razstava del Valendna Omana. Avla ElektfD Celje: Mona Uza. Mad-dona. Marija Magdalena, slike Zorana Jošiča,do2i. 1. Galerija Mercator centra Celje: Denis Senegačnik, razstava likovnih del. do 31. 12. Avla Spi oáneboInjšniceCeljet Dan boja proti AIDS-u, Dan človekovih pravic, razstava SZS.do32. \2. Ga)er1>a Volk Celje: Otok liha, prodajna razstava del UrškeSicherl,d03i. I Galerija Nikca Celje: Slikarska dela Metode Žgeč, do 20.12. Železarni mtizej Teharje: X. celjska fotografska razstava. <Í0Í5. ]. Galerija MIK Vojnik: plastike Roka Komela in slike ivane Andrič • Todič, do7 J. Špesov dom Vojnik: razstava del Društva likovnikovSIov. Konjice, do 8. J. Galerija Etol Skoija vas: likovna dela StelkeJesenek. do iJ. Í2. Galerija Velenje: Srečanje generacij diplomantov ALUO1990-2009, likovna dela 19. umetnikov, do 30. J. Vila Rožle Vcleojei Kolaž- razstava Društva šaleških lih)vnikov Vila Herbmtein Velenje: prodajna slikai^ka razstava Bernarde U^ iz Zgornje Savinjske doline,dD3l. 12. Savinov salon Žalec: likovna dela Mitje F1cka,do3i.U I, Osnovna Sola Žalec: M. bienále otroške grafike, ďoprřUioL Kulturni center LaSko: likovna deta Jožeta Marinča. DomktiiimSlûv.Konjice:Dornûùi6brt naSlovenskem. intaizijeFrajicijaRnie ja. do 14.12. Muzej Laško: 20 let mažoretne dejavnosti v Laákem AninagfílerijaRog. Síorfno^ fCrisf/2/ne misli, dela TViomirja Tomičain Jurija Dobňle, do 10.1. Ipavčeva hišaSeoijur razstava slik Fjc-tempore Prevorje 2009 Kn j ižnica Šentjur. Deveta umemost, stripi Bernarda KoUeja Prostori ŠD Šedina Dramlje: Raz* boj nik Guzej med krivico, maščevanjem in legendo, do ^ruarja 2010. Sobota, 12. december, ob 17. uri v P2 (Športni park Šentjur): literarne delavnice; kreativne delavnice na temo sEkspres smocL Prtek, 11 december, ob 19. uri: predstavitev zloženke Prostovoljno delo v Laškem in Sloveniji; {»^edstavljaTma Rataj DRUSTVO regionalna VARNA mšA Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE 1^16^493-05-30 Sent • Slovensko združenje za dudevno zdravje (dnevni center In stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 -pisarna. 3000 Celje tel. št. 03/428^90 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUřrVO SOS TELEFON ZA ŽE^KE IN OTROKE-ŽRTVE NASIUA 080-11-SS, vsak delavnik od 12.00 do 22.00. ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za duhoneme 01 -524-19-93, e-mail: družtvo-sos®drustvosQs.si ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 SLOVENSKO DRUSTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CEUE Dodajati življenje dnem in ne dneve STALNE RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje: Kuitumo in umetnostnozgodovinska razstava. Lapidarij in Celeia, mesto pod mestom (Knežji dvor). Pokrajinski muzej Celje. Planina pri Sevnici: Emološka zbirka Smid. gornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi. Ipavčeva hiâa Šentjur: Ipavca * živ-Ijenjein d^Gustava in Benjaiiiina Ipavca. Muzej laško: Laško- potovanje skozi čas; Geolo^ja okolice Laškega; Pivo-varstvo in zdravilišiu turizem. Knjižnica Gimnazije Celje - Center likovna dela dijakov umetniške gimnazije. (^CTija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti vCelju. Zobozdravstvena zbirka. OtrošÚ muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku. Foto^aiski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. DvorecStrmolr Kuharca (Pokrajinski muzej Celje) ; HedŠke tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti Galerija Vlada GerSaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tri-pex Celje, gostišče Hocbkraut Tremer-je, restavracija na celjski železniški postaji, Celeia park Celje in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev, (Serija Oskarja Kogoja Celje: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Ce!}ska, oblikovalca OskarjaKogoja ter grafikRud^Az Špar\zla na temo Cdjski ^ofi. • cc^akl mtacin^ Sobota. 12. december, ob 21. uri: Hijenami; urad tia otvoritev portala komedije. prvi nastop potencialnega komedijanta Marka Korenjaka ter že uveljavljenih Perice Jerkoviča in povezovalca večera Marka Kumra - MurČa. Življenj ju;Kocenova4- 8, Celje tei.r03/S4660lIali 051/418 446 DRUŽINSKi INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: za sta^. za razvejane, za Ženske, žrtve psihiô>ega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali Žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU "Ifelefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CEUE Pomočljudems težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4.3000 Ce\\s Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-pétek od 6.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure. DRU^O ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS 031 555 844, www.eteo8.si. info@eteos.si. Gosposka ulica2. Celje Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in v^oji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. Podjetje NT&RC, d.0.0. Direktor: Srečko Šrot Podjetie opravlja časopisno-založniško. radijsko in agencijskivtržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190. fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler t^arocnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8.30 EUR. Za tujino je letna naroCnirîa 199.20 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. TJsk: Delo, d-d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode. za katere se plačuje 8.5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.mjnjadeslgn.coni E-mail urraništva: tednik^nl-rc.si E-maii tehničnega uredništva: lďiruka.tedmko kmalu, vendar je to predvsem posledica tega, da se tudi vi niste potrudili in takoj odpisali. On: Ste na dobri poti, da se otřesete predsodkov in začnete nov način življenja. Ne skrbite, kaj bodo mislili ostali, ne pustite, da vam urejajo Življenje, ampak ravnajte po lastni presoji Izplačalo se bo! Št. 97 « 11« decmiber 2009 VEDEŽEVANJE i ASTRO, Rin. 4, Celje 090 4208!- S RUMENWISTRAN IjubKsliski slikar in neformalni vodja $6 bolj neformalne likovne skupina Pro tempore, nekdanji predavatelj predvojalke vzgoje, kot upokojenec in likovnik pa zanesljivo najbolj zvest obiskovalec vseh likovnih prireditev v Celju. Ljuban Šega. je največ zanimanja namenil roznetemu wbratonu, postavljenem med seksi salonaije. Ga je pritegnila barva ali dejstvo, da je posut s kristalčki Swarovski? Racanje po rački v edini sloveaski erotični galeriji Račka smo dočakali odprtje dolgo napovedovane razstave Grda račka s predmetir ki naj bi jih Celjani in drugi znani Slovenci uporabljali za zadovoljevanje svoje spolne domišljije in popestritev posteljnih igric. Ne vem sicer, kaj smo od razstave, iz katere naj bi nastal prvi slovenski muzej erotičnih predmetov, pričakovali, â vse se je zdelo že kar nekam dolgočasno. Predmeti brez »akcije« so pač mrtvi predmeti. Vse ostalo je domišljija. Foio: SHERPA Celjski galerist Matija Plevnikjebilnad razstavo navdušen, češ da slednjič v Celje prinaša nekaj novega. Le zakaj si je tako podrobno ogledoval tako imenovano večfukcijsko mizo? V nečem se le razlikujeta ... Režiser in snemalec Robert Gaber uspešno stopa po stopinjah očeta, dolgoletnega sne* maJca nacionalne TV, Francija Gabra. Pet-kova premiera »kna-pevskega« dokumentarno igranega filma Dan ob jašku je bila priložnost za očetove čestitke. V nečem pa se le razlikujeta - oče je 2govorne)ši od sina. Foto: SHERPA Podčetrtek si je privoščil Lotriča Slovenski tenorist Janez Lotrič, ki ga tudi na tujem štejejo med največje tenorje našega časa. rú ravno vajen gasilskih ter športnih dvoran. V Državni operi na IXmaju je v devetih vlogah nastopil več kot petdesetkrat, zdo uspešen je v milanski Scali. da o opernih hišah v Parizu, Berlinu, Salzburgu in Kobentaavnu ne govorimo. Ko so ga poznavalci kl^ične glasbe opaali na otvoritvi nove večnamenske športne dvorane v Podčetrtku, tako skoraj niso mogli veneti svojim očem. Kako si lahko mala Občina Podčetrtek Onančao privošči takšno ^asbeno legendo, so se vpraševali. Pa je pojasnil župan Podčentka. Peter Mišja, da je LotriČ Kozjancem nastopil kar zastonj. Tenorist je namreč Mlsjev bratranec. Mišja pa ima še enega zanimivega sorodnika, prvega slovenske^ kardinala dr. Jakoba Missio, ki je bil očetov stric. BJ Jans2 Utri ć (desno), ki je med največjimi sodobnimi tenoristi, se je udeleSl otvoritve nove dvorane v Podčetrtku. Z njim sedijo Simona Šelekar« ki ima na Občitti Podčetrtek na skrbi finança in dnâbene dejavnosti. Srwko Kunst iz Gostišča Šempeter v Bistrici ob Sotli ter Brigita Tišma iz poslovne enote Banke Celje v Rogaški Slatini. Najboljši? »Sem najboljši in pikal« Tak je slogan na letošnjem samopromocijskem plakatu celjskega Igna. Mi pa brskamo po knjižici s slovenskimi pregovori in predlagamo nove slogane: »Skromnost je lepa čednost«. Ali pa »Lastna hvala, cena mala.« Tisti »Dobro blago se samo hvali« bi by pa že odveč. Foto: TimE Sreda^ 16* decembra^ med 17. in 19. uro Sredina Jucnnja nosulgija da Radiu se bo toknt pres^ik na veliki odee^ ^'er bosta dogajanje vodita Simona ŠolmU in Bojan Píéek. Za giasbo, s katero bomo nai časovni atn} zameli oasaj, bo podubel anaambel Oliver Twin. OďÍl£nj ^aabeoiki bodo igrali v îivo^ obûkovaJdpa bomlaiiko v«vIiPtanecaTul tudisapIcMli. Cetrteki 17« decembra^ med 17. in 19. uro W^^n ri^T^'^'^^ CELJE V Pl^^N ^ ^ ^ TUŠ CELJE Vrtiljak potk in valčkov bo poganjal Tone VraU, za ritem bodo akfbeli člani ansambta V^bundi in Navihanke, da pa nid laùii nid iejni ne hottt, bo poakrbeU Mateja Pod|«d les Zeleni vaL Naj dodamo le ie to, da pnseoeřenj nikakor oe bo manjkalo...