Čast, komnr čast! Izvanredno svečanost ao dae 3. majnika 1.1. pri sv. Trojici v Halozah obhajali. Starček, ki ga daleč okrog ni enakega, še atoji kot hrast v aredi Haloških bregov, tako da njegova krepka zunanjoat, kakor tudi znotranje duševne zmožnoati nikakor ne dajo aklepati, da bi omenjenega dne bil dokončal avoje aedemdeaeto leto. Ta starček je daleč znani č. g. župnik P. Aleka. Sovič. Vae v fari ae je že dalje časa pripravljalo, da bi ae ta dan prav sloveano obhajal, in vae je bilo vneto za to, da se pokaže ta dan ljubezen in vdanoat do tako dolgbletnega dušnega paatirja. Na predvečer po odzvonenju ,,Zdrava Marija" naznanja mogočen atrel aloveauost prihodnjega dne; zdajci zaavira godba, za njo pa nastopi moški pevaki zbor in zapoje alavljencu navdušeno podoknico, med tem, ko se po hribih okrog zasvetijo mnogoštevilni kreai. Na dan aloveanoati ogleduje prihajajo6e ljudatvo mogoene iz atolpa in atreh plapolajoče zaatave, občuduje okinčanje farovža in cerkve. Nad vhodom v farovž je bil v slovenakih barvah napis: »Pastirja sedemdesatletnega dan's slavimo, Se rnnogo let od Boga jim prosimo." Na slavoloku pred cerkvo pa pomenljive beaede iz 8v. pisma: nTebe hočem darovati dar hvale in klicati v Goapodovo ime". Ob 10. uri ae med zvonenjem, godbo in streljanjem vrati proceaija iz farovža v cerkev. Akoravno je cerkev velika, tokrat je bila premala. Na prižnico atopi vlč. g. Janez Sknhala, dekan iz Ljutomera, netnjak goapoda slavljenca. Ker je rayno Florijanova nedelja, nam č. g. pridigar pokaže najpoprej tega avetnika kot pravega vojačaka Kriatuaovega; preide potem na naaega alavljenca in nani dokaže, da tudi ta je pravi vojščak Kriatuaov, ker ae že toliko let hrabro vojakuje za njegovo vero. Opominja farmane, naj bi se poaebno danea apominjali na mnogoštevilne dobrote, katere ao prejeli od tega avojega dušnega paatirja čez toliko let in naj posebno danea za-nj molijo. Solznate oei poaluaalcev ao kazale, da arca 5utijo pomeu ovih beaed. Pri veliki av. maši, katero so alavljenec darovali in pri kateri so stregli sobratje in drugi prijatelji, katerih je od blizu in daleč mnogoštevilno jih prišlo počaatit, popevali ao pevci jako lepo in točno latinako mašo od Prohaaka. Po sv. maši so se zbrali čestilci v okusno okinčani dvorani, da bi svoja voščila izrekali. To ae je vršilo po sledečem vzporedu: 1. Nastopijo tri belo oblečane  deklice, katere izrečejo avoja vošiila v imenu šolska mladine domače šole. 2. Gospodi učitelji in 3. Krajni žolaki avet. 4. Pevci zapojejo pesem ,,Ladija". 5. Tri dečki, kateri čestitajo v imenu šolske mladine od sv. Duha. 6. Občinski predatojniki. Matija Hernec, predstojnik občine Sedlašek, nagovori g. župnika a aledečimi be sedami: Velečastiti g. župnik! Zbrani smo tukaj predstojniki vseh občin, da Vam v imenu vseli farmanov k danešnjemu alavnemu dnevu izrečemo najboljša voščila. Težavna in trudapolna je zarea naša fara v vsakem oziru. Prišli ste še mladi gospod k nam in ste deset let kot kaplan avoje mlade moči žrtvovali trudapolnemu paatirovanju te fare. Malo let potem pa ste postali naa župnik in s tem Vam je bilo naloženo še težavnejae breme. Kot takšni delujete že dvajaet let a pravo požrtvovalnoatjo in ljubeznijo; in danea Vaa vidimo tukaj kot moža, kateri je 30 let avojega življeuja daroval nam ubogim Haložanom. Morebiti smo le malo bili hyaležni za vea Vaš trud ra Vašo ljubezen, pa verjamite, č. g. župnik, da danea, ko obhajamo veaeli dan Vaše sedemdesetletnice, bijejo veaelja arca vseh farmanov; danea ae a hvaležnim arcem oziramo proti nebeaom in hvalimo Boga za veliko miloat, da nam je ohranil naaega ljubeznjivega in dobrega župnika tako krepkega do današnjega dne; danes pošiljamo mile proanje do njega, da nam ga še ohrani mnoga leta. Č. g. župnik! Radi bi ae Vam poaebno hvaležni akazali ia Vam za apomin kaj podarili. Pa kaj hočemo ubogi airomaki Vam podariti? Le malo je, kar zamoremo storiti. Sprejmite pa to malenkoat kot dokaz najveojega apoštovanja, največje ljubezni in najponižniše udanosti. Ta malenkost, a katero Vam hočemo danea veaelje napraviti, jepata: vae občine naše fare izvolijo Vaa, č. g. župnik, za avojega čaatnega uda. V dokaz tega blagovolite aprejeti ovi diplom (izroči se jako okuano izdclan diplom, govornik pa konča): Z željo, da bi večni Bog Vas ae okranil mnoga leta, kličemo v imenu vaeh farmanov trikrat gromovito ,,živiou. Zdaj je zagrmelo po dvorani, godba zasvira, možnarji pokajo in navdušenje je prišlo do vrhunca, ko še pevci zapojejo navduševalno peaem: ,,Jaz aem Slovan z dušom, tjelom". Pri obedu, pri katerem je predsedoval vlč. g. Matija Modrinjak, prošt iz Ptuja, ao se vratile navduaene napitaice, pevci ao druatvo z lepimi pesmami nevtrudljivo kratkoč-aaili in le neradi smo se na večer poalavljali. Ali s tem še ni bil konec. Drugo jutro, t. j. v ponedeljek ae zbere vsa aolakva mladina. Po av. maai je aolaki vodja g. Šima Šalamun v jedrnatem, mladini, kakor odraslim, v srca segajočem govoru naslikal g. župnika, kakor prijatelja mladine, dobrega narodnjaka in vrlega domoljuba. Ko ae je mladina pogoatila s kruhom in vinom, bilaje slovesnost koučana. Da je bil č. g. slavljenec do srca ginjen, ae lahko razume, ako se pomisli, da so se vse priprave celo na tihem vršile, tako da so vae točke cele avečanosti popolnoma ga iznenadile. Vai, ki aino navzoči pri tej avečanoati bili, smo ae veaelili, da amo videli našega alavljenca še tako močnega in krepkega na duhu in na teleau in ne morem drugače, kakor da milega Boga proaimo, naj nam ga kot takšnega še ohrani veliko let. —k.