Nravno računstvo. (Poslovenil Fr. Cimperman.') E dor računstva se učf, Svojega duha, krepi, Um njegov se bistri s tem, Uren v mišljenji je vsem. Eed pri njem je zmer doma, Ki računit' dobro zna, Kar dobiček mu daje, Al' mu v čem na zgubo gre. Varčno z d'narjem on ravna, Brez potrebo ga ne izda, Da ne pade v revščino, Ki je naj britkejše zlo. Vsl n>Hi dnevl zginjnjo. Ps. 89, 9. Kdor na tanko štet' ume, Kakor v opravilih gre, Temu bode dobro šlo, Živel bode on lahk<5. Še pa nismo slišali 0 veliki vrednosti, Ki računstvo jo ima Za-nj k' ga modro rabit' zna. Kdor računstvo prav ume Čislajo ga vsi ljudje, Tudi Bog neskončni, sveti Ima rad, Ce znamo šteti. Soštevanje. Otrok števili mi veselo, Soštevaj vse pobožno delo, Ki storil si ga za Boga. In ko b' številne stave te Dobljene tud' težk6 bile, Zato ne žali si serca. Od perve pameti mladosti Vse stopnje, ki jih ti v modrosti, V umetniji in vednosti Dozdaj dosegel srečno si. Soštej tud' kot dodatne stave Dari vse, ki 'z ljubezni prave In pa iz serčne radosti Jih roka ubozim podeli Oj srečen bodeš dragi moj! Ak' hodiš prava pota ti In vseb. skušnjav zmagalec si, — Potem bo velik znesek tvoj In večno bo te veselilo V nebeškem raji tam plačilo! Tako, otrok, računsko pervo imaš pravilo: S o š t e v aj dostikrat v življenji in obilo! Odštevanje. Pa kdo je nek' brez zmote vse, Čeravno tud' pobožen je, Ker sili ga, oj slepa strast, Storiti greh, Bogii nečast In z bljižnjim pa terdo ravnati, Ki bi imel pomoč mu dati. Ak' vestno vse zaznamovaš, Kar pravih dobrih del imaš, To da ti še le manjšanec, Sej zadnjič bo se pokazalo, Ko spod stojl odštevanec, Kaj po odvzetku bo ostalo. Tako naštej zvesto tedaj Vse, kolikrat, kako in kdaj Dolžnosti si prelomil bil, Nesrečno zoper nje grešil In žalil brata svojega, Ki prosil te je usmiljenja. Pristavi zraven še vestno Vse ure, lahkomišeljno, Ki jih kedaj zamudil si Brez dobrih del in z marnjami! Oj blagor ti, ko greš s sveta, Ak' malo je odštevanca, Potem te bode veselilo Ostalih dobrih del plačilo, Ker Bog razločke sam plačuje V nebesih svetih, kjer kraljuje! Tako, otrok, računsko drugo imaš pravilo: Odštevaj dostikrat v življenji in obilo! Množenje. Moj dragi zmer te misel vodi: Zmer moraš resno hrepeneti, »Napredek moje geslo bodi!« Koristno mnogo tu živeti, Ker lep namen življenja je, Pa treba za-nj truditi se. Le množi dobra dela svoja, Kar da ti moč in volja tvoja! Namena ako nočeš izgubiti, Vse dobro moraš tud' množiti. Ker Bog na svet postavil te Kot svoj m n o ž n i k za dobro je. Pomnožek del usmiljenja Številk naj torej dosti ima, In živel boš žc tukaj srečno, Tara pa prejel plačilo večno! Tako, otrok, računsko tretje imaš pravilo: V življenji svojem m n o ž i dostfkrat in obilo! Deljenje. Otrok in mož tud' starček še, Dokler mu le mogoče je, Na tanko mora čas deliti, Ak' hoče enkrat srečen biti. Tedaj obračaj čas skerbno, Da kaj koristil tebi bo! Tud' deli svoje vednosti Med druge, kar dajo moči. Sploh deli večkrat rad ti vse, Kar moč ti je, med reveže! Takd sladiš jim ti življenje In lajšaš britko jim terpljenje. Oj blagor ti, ak' dividenda Ima v sebi kaj kvocijenta Brez zadolženja vsakega. Potem veselega serca In z mirno čisto ti vestjd Pred božjo bodeš šel sodbo, In vseh računarjev ti Mojster Takrat Sodnik ne bode ojster! Tako, otrok, računsko zadnje imaš pravilo: V življenji svojem deli dosfkrat in obilo! Poskus. Le 6ni bodo enkrat srečni, Ki jim poskus spregleda Večnil