V jeseni življenja Kako je postlano starejšim Ijudem v naši občini in v Ljubljani sploh — Zakaj je potrebno 1200 ležišč v domovih, v prihodnje še okoli 1500 — Vsak dvanajsti Ljubljančan star nad 65 let Ljubljana je mesto s starej'šo populacijo, saj v njem živi že osem odstotkov Ijudi, starih nad 65 let. Razvoj Ljubljane predvideva, da bo tu leta 2.000 že 13 odstot-kbv vseh njenih prebivalcev starih nad 65 let, to pa je kar'41.000 Ijudi, toliko, kolikor jih danes šteje ena cela Ijubljanska občina. Za okoli sedem odstotkov teh Ijudi bo potrebno zagotoviti prostor v sodobnih domo-vih, ki omogočajo nego in oskrbo tistim starejšim občanom, ki ne morejo ali ne želijo živeti sami ali v družini. Že zdaj potrebujemo v Ljubljani 1200 ležišč v domovih, v prihodnje pa jih bomo potrebovali še okoli 1500. Vemo torej, da nam danes mofino primanjkuje prostora v domovih za ostarele, na dru-gi strani pa tudi varstvo osta-relili, nega na domu, še zda-leč ni takšno, kot bi moralo toiti. Zato smo na naš razgo-• TOr povabUi direktorico Do-ma na Taboru, Meto Bele in socialno delavko Centra za so-cialno delo občine Center, ki dela na tem področju. če bi torej začeli z domovi za starejše... »Da bi se bolje razumeli, bi takoj v začetku rada poudari-la vsebino besed »urejanje po-gojev življenja v starih letih«, je povsela besedo tovarišica Beletova in nadaljevala. »Ce pravimo, da urejamo pogoje življenja v starih letih, je to čisto drug, kvalitetnejši pris-top k problematiki, ki jo lju-dje le počasi začenjajo razu-mevati. Včasih se nam je zde- 10, da je za stare vse dobro, pa tudi, če je deset postelj v eni sobi. No, kljub temu smo, mislim, • glavno bitko že dobi- 11. Drugačno miselnost med Ijudmi čeprav, moram takoj omeniti še eno zanimivbst: ne-kateri zdravniki težko razu-mejo ta sodobnejši koncept. Za njifa je subjekt bolnik, ki je tudi star, za nas pa je sub-jekt star človeik, ki je tudibol-nik... Tudi v domovih za sta-re niso subjekti samo betežoe-ži, onemogll in tako naprej, ampak stari ljudje, ki so tudi bolni... ljudje, ki so zdaj tu doma, doživljajo čustvene stre-se, ker so se ločili od svoje družine...« KDAJ SE STAR CLOVEK ODLOCI ZA PREHODVDOM? »Problern nastane običajno takrat, ko se v enem sodob-nem, praviloma manjšem sta-npvanju, znajdejo tri generaci-je — dedek in babica, ki sta stara okoli 70 let in sta pred desetimi leti še varovala vnuč-ke, ti vnučki pa so zdaj žepol-noletni in si že ustvarjajo svo-je družine, in seveda sta tu vmes še oče in mati. oziroma tista srednja generacija. No, tako postane v stanovanju gneča... Ne pozabimo pa seveda, da potrebujejo starejši ljudje ne-go in pomoč, ki jim ju, kot vi-dite, številna družina včašihtu-dl ne more nuditi. Sicer pa se tudi družine vse bolj drobijo, »mladi in stari ne gredo sku-paj«. In vse manj je prisoten problem denarja, problem pla-čila, vse boy pa prostora in časa. Sicer pa živimo v nekem prehodnem obdobju, ko so bi-li stari ljudje, ki zdaj prihaja-jo ali so pred nekaj leti pari-hajali v dom, bili preprMianl, da bodo starost preživeli pri svojcih. Mi, današnja generacija smo na to pripravljeni, vemo, da je naša perspektiva najverjet-neje sodoben dom. Včasih je bil zato ta prehod tako boleč (ko je v zraku visela tista grozna beseda — hiralnica), zdaj pa prihajajo ljudje vse bolj pripravljeni. IN KAKŠEN NA3 BO SODOBEN, ZA DANAŠNJE POTREBE USTREZEN DOM Sodoben dom mora biti ne-kakšen strokovni center tudi za druge dejavnosti (dietična prehrana, družabni center), imeti mora organiziramo strež-niSko službo in nego na do-mu- Občina Center se jepred desetimi leti prva odločila zgraditi tak sodoben dom, to je današnji Tabor (v celoti ga je sama tudi finansirala). In če bomo v prihodnje imeli na voljo dovolj prostora v lepih, sodobno urejenih domovih, cia bodo starejši Ijudje vedeli, da bodo, če bo treba, v njili vsak čas našli zatočišče, jim bo to pomagalo živeti na zuuaj mir' no in samostojno življenje. V domu na Taboru prevla-dujejo enoposteljne sobe. Sta-rega človeka pač ni mogoče prevzgajati — delno se seve-da mora prilagoditi — ne bo pa spremenil svojih navad. Večposteljne sobe praviloma ne pridejo v poštev,. saj so še dvoposteljne včasdh »težke«. Desnimo na primer, dve ženški sta lahko vsaka zase naravnost sijajni, ampak skupaj pa ne moreta živeti. Simbioza seobi-čajno skrha pri vprašanju spa-nja, smrčanja, odpiranja ali zapiranja oken, luči ali temi in česa podobnega. JE RES, DA SI TABOR f* LAHKO PRIVOŠČIJO LE^ BOLJE SITUIRANI, DA JE PRECEJ DRAG Vidite, zdaj bom pa rekla nekaj, kar mogoče ne bo pre-več popularno. Za tiste brez-delneže, ki vse svoje življertje družbi niso dali prav ničesar, ampak so vedno od družbe le ' zahtevali, res ni potrebno, da bi "imeli povsem enak stan-dard, kot ga ima nekdo, ki je štirideset ali več let le dal od sebe, kolikor je pač zmogel. Seveda tudi pijančkov in brez-delnežev ne smelno pustiti ob strani, minimalne pogoje jim pač moramo zagotoviti, saj udobnosti in ugodnosti tako ne znajo ceniti- Še glede cene. Dnevna oslcr-ba velja našega oskrbovanca od 55 do 65 dinarjev (imamo tri kategorije sob) in to se ne-komu zdi veliko, samo preno-čišče nekje v .hotelu pa stane 100 dinarjev, to pa ni veliko! Ne, drago ni pri nas, le za upokojence je to veliko denar-ja. LETOS SE JE K TABORU PRIKLJUCIL TUDI DOM NA POLJANAH Zavod na Poljanah je Vjjl že star in dotrajan (saj to je še vedno). Še preden je bil nov abjekt končan, se je pokazalo, da bi bila to sila draga inve-sticija, če bi pridobili samo 75 postelj. Kasneje smo načrt ne-koliko spremenili, Poljane so se priključile k Taboru, usta-novitelj, občinska skupščina Center, pa je zagotovil denar za dokončno ureditev novega objekta na Poljanah, kjer bo v končni fazi 205 ležišč. Priča-kujemo, da bo ta novi del zgra-jen do zime. KOLIKO LJUDI JE ZDAJ NA TABORU IZ POSAMEZNIH OBCIN Iz občine Center jih je naj-več, 57 odstotkov, iz Viča 12, izvenljubljanskih pa je 8 od-Stotkov varovancev. Iz občine Si&ka jih je 9 iz občine Moste-Polje pa tudi 9 odstotkov. Po-datki ustrezajo tistim, ki go-voTe, koliko starejših ljudi ži-yi v posamezni obdini. Največ jih je v Centru, in sicer v krajevni skupnosti Stara Ljub-ljana, sledijo pa si Vič- Moste, Siška ter Bežigrad, ki imata manjšo populacijo. Tako lah-ko pričakujemo, da se bodo problemi domskega varstva os-tarelih v Centru počasi umiri-li in se pojavUi v Šiški in za Bežigradom. Prav zaradi tega je tako zelo važno, da se vpra-ianja gradnje novih domov v Ljubljani lotevamo v okviru mesta. Povprečna starost našjh os-krbovancev je 80 let, najmlaj-ši jestar 59, najstarejši pa 97 let. Pred kratkim smo imeli tu-di prvo poroko, on je bil vdo-vec, star 86 let, ona še sama, nikoli poročena, stara 78 let. Oba sta intelektualca in Sta prav čeden par. Silno sta sreč-na. Ona je rekla: Če si v mJa-dosti srečen je lepo ampak če si v starosti srečen je pa de-setkrat več vredno...« Sicer pa prihaja v dom vse več zakonskih parov. Poklicna struktura je tudi precej pisa-na. Med ženami je še vedno največ gospodinj, takoj za nji-mi so uradriiki, tako imenova-na ljubljanska srednja sfcruk-tura (12 odstotkov), 17 odsot-kov je kvalificiranih delavcev, med njttni pa so tudi inženir, pravnlk, profesor. No, med osr krbovanci je tudi nekdanja blevska dekla, ki 33 let ni spa-la drugje kot v hlevu zdaj pa se pri nas imenitno počuti. Iz-haja iz moščanskega obrobja. POGOSTO SLISIMO, OH TA NESRECNI DOLGCAS V STARIH LETI» »Vidite, to je problem, ki ga pa nikakor ne smemo oce-niti na hitro, površno. Prob-lem okupacije, zaposlitve, ka-kršnekoli aktivnosti starih lju-di je vsefcakor živ, toda tu ni-mamo na voljo nikakršnih šablon, kako jih bomo krat-kočasili. Smo jib. vprašali, vsi so rekli, da, dolgčas nam je. Ali bi kaj delali? Ne, ne bi de-lali, ampak nekaj bi počeli. Nekaj početi pa je tudi delo, mar ne? Vedeti moramo da ne-kateri stari ljudje lahko le še ždijo in nam se zdi, da se grozno dolgočasijo. To je pa^ populacija, ki popušča in na vse te stvari, na staranje je treba gledati realno, trezno. Pri nas ni mogoče reči, zdaj bomo pa pletli košare iz šib-ja ali pa, zdaj pa je ura kvač-kanja... Ljudje sami radi pri-dejo v jedilrdco, se pogovar-jajo, opazujejo, nekaj počne-jo. Sicer pa imamo pri nas ze-lo aktivno družabno življenje, predavanja o prometu, o mo-di, potopisne pogovore, čajan-ke. Motivi in interesi so lahko silno različni in kratki, vendar sodoben dom lahko nudi na-ravne obiike združevanja. Os-krbovanci se sestajajo zdaj pri enem, zdaj pri drugem, me1-tem pa v velikih skupnih so-bah ni tistega vzdušja, kot bi ga pričakovali. Imamo pa tu-di lepo urejeno knjižnico in lepo >— dobro obiskano telo-vadnieo in končno so tu cudi obiski. V domu sicer vlada red in disciplina, toda »dnevni red« je precej svoboden (zjutraj od pol osmih. do pol devetih zajtrk, od enih do dveh icosi-lo s priloženo malico). V pro-stem času pa ljudje odhajajo na sprehode, marsikdo ima svoj televizor v sobi. čimprej bi radi tudi nabavili telefone v sobe. Tem ljudem velikopo-meni, če lahko vzdržujejo sti-ke s svojci ttjdi po telefonu.« DRUŽBENI DOGOVOR O DOMOVIH Domov je, kot že vseskozi poudarjamo, premalo vendar je že izdelan konkreten druž-beni- dogovor o ustanavljanju in finansiranju domov za sta-rejše ljudi v Ljubljani. Greza samoupravno sporazumevanje med ljubljanskimi občinamio skupnem financiranju in grad-njih teh domov v mestu. V tem sporazumu, pričako-vati je, da bo kmalu podpisan, so natančno zapisane potrebe po tovrstnih domovih v Ljub-ljani. V teh domovih bi morala bitd vsaj polovica enopostelj-nih sob, 25 odstotkov dvo ali večposteljnih sob ter 25 odstot-kov takih sob, ki bi jih lah-ko po potrebi spremenili v enoposteljne. Po "programu naj bi še letos dogradili Polja-pe in bodoči dom za Bežigra-dam in potem postopoma na-prej po posameznih občinah. Ta dogovor naj bi podpisali mestna in občinska skupščina, mestni sindikalni svet, mestni odbor društev upokojencev in sklad za urejanje stanovanj-skih zadev upokojencev pri re-publiški skupnosti. DELO SOCIALNIH DELAVCEV Za vsestransko varstvo os-tarelih na »terenu« skrbijo v občini socialni delavci Cent-ra za sociatoo delo v občini. Pri tem tesno sodelujejo s so-cialno zdravstvenimi komisija-mi v krajevnih skupnostih. Gre za kompleksno obravna-vo kakorkoli ogroženih, zlasti starih ljudi naterenuinnajraz-ličnejše oblike pomoči, kot so denarna, materialna pomoč, skrb, da je pravočasno zago-tovljena nega na domu ali na-mestitev v dom za ostarele. Seveda se socialni delavci na terenu srečujejo z vrsto problemov. Kot sta nam pou-darili socialni delavki Ceptra Andreja Drnovšek in Darinka Kabelka, se dostikrat srečuje-jo s problemom nastanitve bolnega starejšega človeka ob odpustu iz bolnišnice. Ko je tak človek sicer že toliko oz-dravljen, da bolnišnične nege ne potrebuje ved, nujno pa ra-bi nego na danau. Tako pa po eni strani nimarao dovolj strežnega osebja (v Centru jih je 8 pri zdravstvenera do-mu, potrebovali bi jih okoli 150, v celi Ljubljani pa kar čez 300) po drugi strani pa pray tako manjka prostora v domovih za ostarele. Tako se pogosto dogaja, da ostane tak človek bodisi po nepotrebnem dalj časa v bol- nišnici ali pa je treba zanj na vrat na nos poiskati ust-rezno namestitev v domu. To pa je v sedanjih razmerah iz-redno težko. Po mnenju Cent-ra za socialno delo bi nujno morali okrepiti sooialno služ-bo v bolnišnicah, korikretno v Ijubljanskein kliničnem cen-tru, da bi zdravljenje in soci-alna skrb za starega človeka potekali vzporedno. V prizadevanjih, da bi stro-kovni delavci Centra za social-no delo res cetovito spremija-li posameznega ostarelega čio-veka, pripravljajo na terenu pogovore s tistimi, ki lahko nudijo ostarelim in osamlje- ni«i sosedsko pomoč, včasih se. je treba pogovarjali s svoj-ci in vzpostavljati zrahljane čustvene vezi. Velikokrat osamljemi starejši ljudje ne potrebujejo drugega kot neko-ga, ki se mu laiiko izpovedo, nekoga, ki je pripravljen pre-biti z njimi v pomenku uro ali dve! Družbeno denarno pomoč v občini Center prejema 210 lju-di, izklju&no s to pomočjo pa se od teh preživlja 37 ljudi. Lani je ta pomoč znašala 720, letos pa je 950 dinarjev, to je približno 90 odstotkov od naj-nižje potkojnine. R. R.