POŠTNINA PLAČANA V OOTOVINI POSBMEZNA SIEV1UKA 125 DIN DELAVSKA POLITIKA RIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji snaša mesečna Din 10.—. v inozemstvu mesečno Din 15.—, — Uredništvo in uprav at Maribor, Rušku cesta 5. poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun St 14 335. - Podružnice: Ljubljana Delavska zbornice — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dam — Jesenice. Delavski dom. — Rokovi* se ne vračajo. — Neirankirana pisma se ne sprejemajo. - Mali »glasi trgov, značaju vsaka beseda Din 1 mali egiast, U tluHh r fcieU* namen, dela*,tv* i, nam,ič,nc e m. vsaka beseda Din OM Štev. 8 0 Hiržbor, četrtek, dne 19. januarja 1939 • Leto XIV IZHAJA T © Hrvaško vprašanje in obnova oarlamen-tarizma Potrebno je konstruktivno delovanje. Redna volitve v narodno skupščino so za nami. Končne rezultate glasovanja je ugotovil glasni volilni odbor v Beogradu. Sedaj se je tudi že sestala narodna skupščina. Volitve v narodno skupščino so bile redne, čeprav so se vršile nekaj mesecev prej kakor je potekla nje štiriletna poslovna doba. —• Kratka volilna doba je v glavnem omogočila le navedbo glavnih zahtev glede Politike nove narodne skupščine. Postavljeni sta bili v glavnem dve kandidatni listi. — Lista JRZ in lista združene opozicije. Tretja lista Ljotiča ni prihajala mnogo v poštev. Če motrimo glavno tezo, ki je prišla Pri volitvah najvidneje do izraza, je ta hrvaško vprašanje in obnova parlamentarizma. S tema dvema tezama je bilo nasičeno vse volilno gibanje, ki je s tem postalo nekaka centralna točka, okoli katere se giblje ves interes jugoslovan skih državljanov. Zato mislimo, da sta to dve tako važni vprašanji, ki se ju oklepajo pristaši vseh list, ki so nasto-oile v volitvah, da se morata smatrati kot resni in aktualni. JRZ kakor opozicija sta s svojimi obljubami in zagotovili prevzeli nalogo in dolžnost, da ti dve vprašanji rešita stvarno, resno in iskreno, ker s tem najboljše podpreta ideološko edinstvenost, ki se je v volilnem boju tako sijajno manifestirala od vseh strani. Potrebno je zaraditega, da «e pričeto delo nadaljuje po idealni zamisli, ki naj ustreže potrebam jugoslovanskega ljudstva. Formalnosti niso toliko bistvene ali pa sploh ne, kakor strpnost, volja in zelja naroda po iskreni ureditvi notranji razmer, ki po nepotrebnem vznemirjajo javnost. Prvi seji nove narodne skupščine in senata P 1 IV 1 L R ričete k ¥ D eogra Hrvaških poslancev ne bo v skupščino )*.• Podpredsednika sta Juro Kotur in dr. Mile Miškulin. Tajniki so: Gjuro Vuko-tič, Kamenko Božič in Čedomir Zaha-rič. je notranji minister Ačimovič prečital Dr. Stojadinovič o svoji politiki v klubu JRZ »Parlament, to smo mi.« Na klubovi seji JRZ je govoril predsednik vlade in stranke JRZ v pondeljek. Govoril je najprej o volitvah, o principu večine, češ, da je Daladier rekel, da mu zadošča en glas večine. V govoru je dr. Stojadinovič tudi naglasil: »Parlament, to smo mi (klub JRZ)« Zmaga vlade pa je v tem:: Dr. Maček, Živkovič in Jevtič bi bili morali dobiti ne samo vse Mačkove glasove iz leta 1935., ampak tudi vse Jevtičeve, pa je Jevtičeve dobila sedanja vlada, dočim je dr. Maček samo nekoliko po- množil število svojih volilcev. Nadalje je govoril o letaku dr. Mačka, ki govori o škofu dr. Stepinacu ter končno prešel na hrvaško vprašanje. V tem vprašanju je poudaril znano stališče ter izrazil, da želi sporazum s Hrvati, toda po določenih pogojih, to je v mejah velike nedeljive Jugoslavije, vse ureditve morajo služiti utrditvi in podvigu našega naroda in naša država mora ostati v osnovah nedotakljiva monarhija z dinastijo Karadodevičev na podlagi narodnega in državnega edinstva. in v Zagrebu HrvaSkl opozlclonaln! posluncl In njihovi sklepi V nedeljo je bila seja poslancev bivše hrvaške SHS v Zagrebu pod predsedstvom drja Mačka. Na seji je bila sprejeta resolucija »Hrvaškega narodnega predstavništva«, ki omenja samoodločbo narodov in hrvaško pravo. Resolucija govori o dvajsetletnem boju za ob- Narodna banka v letu 1938 Zlata podloga dinarja se je povečala za 203.59 milijonov dinarjev. Narodna banka je objavila poročilo o svojem poslovanju v letu 1938. Zlata podloga dinarja se je povečala 203.59 milijonov dinarjev, tako, da ]e znašala ob koncu leta 1.909.61 mili-ionov dinarjev ali 27.06 odst. celokup- K-°-,ko Nemčija uvaža in koliko izvaža iz držav jugovzhodne Evrope. novitev tega prava, v katerem so bili Hrvati gospodarji na svojem ozemlju. Hrvaški narod ne more prenašati mirno, da se mu osporava pravica do obstoja in svobode ter da se mu krati pravica, da sam odloča o svoji usodi. Nemikl gospodarski nažrti v Jugovzhodni Evropi ne?a obtoka bankovcev. 1 Lj 0^a tujih plačilnih sredstev, ki se atlko uporabljajo v mednarodni trgo-•lru in obstoje iz deviz z zlatim pokrit-n\,(funt šterling, dolar), znaša 643.51 ra' l1I0n°v dinarjev in je med letom po-p‘a za 96.38 milijonov dinarjev, se ki jih je dobila država, so sicer zmanjšali za skoro 16 milijo-j y dinarjev, znašajo pa še vedno ^'-76 milijonov dinarjev. ** vsakdanji kruh gre ^ednarodna konferenca o pšenici. narod“(?n^onu ,e zasedal te dni med-boru s* °dbor za pšenico. V tem od-delujejo ZavstoPane vse države, ki pri-Kanada 7šenico za 'zvoz, zlasti tudi; in SovjetskadipienC Ar?ent!ni’*j za ekr • ”usila- Odbor se je izjavil j Dšpni 1C\T>,e mednarodnc konference o o nrr.C1”< en konference bo, sklepati) ° omej,tv nric.,!,... I V 1. 1937. je šlo 33 odstotkov celokupnega izvoza držav v jugovzhodni Evropi v Nemčijo. Te države pa so istega leta krile 42 odstotkov vseh svojih nakupov, ki so jih izvršile v inozemstvu, v Nemčiji. V Nemčiji so mnenja, da nikakor ni potrebno, da bi Nemčija vodila kakršnokoli osvajalno politiko na jugovzhodu Evrope, ker ji popolnoma zadostuje, ako si te pokrajine podredi gospodarsko in jih. naveže na se. V Berlinu si predstavljajo ureditev odnošajev do držav jugovzhodne Evroke na ta način, da iim te države prostovoljno prepuste izkoriščanje zemeljskih zakla- dov in potreben delež na žetvi, na drugi strani pa, da vse kar rabijo, kupujejo v Nemčiji. Tak način ureditve odnosov je kot n. pr. odnos velikih imperijev do njihovih kolonij, samo da te niso le gospodarsko povezane, ampak so tudi zasedene po upravnih in vojaških oblastih dotičnega imperija. Je pa ta način odnosov dražji. Samo gospodarska odvisnost kakšne dežele, ki pa se istočasno sama upravlja, je cenejši način urejevanja odnosov, ker državi, ki ima gospodarsko nadoblast, ni treba prispevati k stroškom uprave v dotični deželi. Cene oSenlci na svetovnem trgu padalo Prizad je znižal ceno pšenici za 12 odstotkov. Privilegirana izvozna družba, ki ji je pšenice na vsem! poverjena trgovina s pšenico v državi svetu eJj ; ,posevkO'V pšenici T PrePreč’lo padanje cene in je edina pooblaščena, da organizira ceno kruhu n0 Šl° neP°sredno tudi za| izvoz, je te dni znižala ceno pšenici od ko kot pr! r?,ditc:v 'e zamišljena ta- j din 160 na din 140, t. j. za 12 odstokov. tud! ureja m„j^kor'u'. čigar produkcijo j Utemeljuje pa svoje ukrepe s tem, da Pridelujejo sladkor«-.' .. ki|'e cena Pšenici tudi na svetovnem tr- — a* , n.’ lrs ah pa sladkor- j žišču ponovno padla in pravi: Ko je bila cena naši pšenici din 160 za metrski no rero. Mednarodni” karteli" obstojajo Se za jeklo, baker, cin itd. nadi po din 88 do din 96, torej je moral Prizad pri izvozu vsakih 100 kg pse* niče doplačati povprečno din 71. Kajti dražje, kot je bila liverpoolska pšenica, mu jo v inozemstvu ni nihče plačal. Sedaj je padla cena pšenici v Liverpoolu na din 63 za 100 kg, tako da bo kljub znižanju cene pšenici na din 140 za 100 kg doplačal Prizad pri vsakih izvože- Kaj pravijo o rimskih razgovorih Potrebni bodo še novi razgovori. V razgovorih, ki sta jih imela Chamberlain in Mussolini ob sodelovanju obeh zunanjih ministrov lorda Halifaxa in grofa Ciana, so bila proučena vsa trenutno najvažnejša vprašainja med obema imperijema. Razgovori so potekli v največji prisrčnosti in so dovedli do odkrite in obširne izmenjave misli... Odnošaji med obema državama po paktu z dne 16. aprila 1938 se naj razvijajo v duhu prijateljstva. Dogovorjeno je tudi bilo, da se čimprej sklenejo posebni sporazumi v smislu pakta. Volji obeh1 držav sta se pokazali, da se posvetita obe politiki učinkoviti ohranitvi miru, za katero zastavita obe vladi vse sile Posebne pogodbe se tičejo trgovinskih in gospodarskih pogodb med državama in njiju kolonijami. stot, so jo prodajali v Liverpoolu v Ka- nih 100 kg povprečno din 76.50. Te številke nas uče, da je ves trg mednarodno povezan in da je ideja mednarodne organizacije gospodarstva in obramba delavstva ter konzumenta edino pravilna. Uče nas pa tudi, da je pametneje skrbeti za povečanje domačega konzuma, magari z znižanjem ce.i, kot pa pri izvozu doplačevati, zato, da jemo sami drag kruh, v inozemstvu oa poceni. Škodo, ki so jo povzročili gozdni požari Avstraliji, cenijo na pol milijarde dinarjev. Nacistična ofenziva proti Barceloni Republikanci v 80 kilometrskem pasu okrog Barcelone. Barcelona ima seveda še vedno zvezo s Francijo, ki vodi ob morju. Uspeh nacistov proti republikancem je v tem, da ima Franco 800 tujih letal, republikanci 40, in da pride na vsakih 6 nacističnih topov tujega izvora po en Nacistična ofenziva je zadnje dni dospela do črte Tarragon (ob morju), od koder poteka v polkrogu proti Mont Blanchu (planota Urgel) in od tod do Cervere, kjer se zasuče v dolino reke Segre (Pireneji). Republikanci so v tej pokrajini zgradili močan obrambni pas,! republikanski top. ki brani neposredno samo Barcelono.! Republikanska ofenziva v Estramaduri 10 kilometrov od železniške proge Granada—Sevilla. |Med tem, ko se Katalonci umikajo i Na andaluzijskem bojišču, severoza-pred silnim pritiskom nacistične vojske, padno od Granade (južna Španija), pa Doma Ut weiu so v odseku Mioclin zavzeli Tosari ter prispeli v dolino reke Velilas. Prodira* nje nadaljujejo proti železniški progi Granada—Sevilla. se nadaljuje njihovo prodiranje v Estramaduri in na andaluzijski fronti. Na estramadurski fronti v smeri proti pokrajini Badajoz in Sevilli so zavzeli Castuero in Puerto Calabar. Francoski socialisti zahtevajo, da se odpre Španska meja Blum je napisal v »Populairu« razpravo o angleško-italijanskih razgovorih v Rimu. Po informacijah, ki sta jih debila tam angleška državnika, pravi Blum, je nevmešavanje v španske zadeve postalo iluzorno in zato mora Francija odpreti pota v Španijo. Blum zaključuje: »Sedanje stanje ne more več trajati. In prepričan sem, da ne bo trajalo več.« Francosko delavstvo brez izjeme za- hteva otvoritev meje med Francijo in republikansko Španijo. Tudi seja radi-kalnosocialistične stranke, ki ji pripada predsednik vlade, je zahtevala v nedeljo otvoritev te meje. Desničarski francoski krogi pa zahtevajo zbližanje s Francovo Španijo. V tem primeru bi se Francija izročila prijateljem, ki ne spoštujejo mednarodnih pogodb in pravic. Roosevelt za republikansko Španijo? Iz Washingtona prihaja vest, da )e' predsednik Zedinjenih držav Roosevelt zato, da se republikanski Španiji prične pošiljati orožje, ker ne gre, da bi legitimna vlada ostala brez vsake pomoči, dočim dobivajo nacisti iz tujine ne samo orožje, ampak tudi vojake in to cele armadne zbore, kljub temu, da je bil sklenjen sporazum o odpoklicu prosto- j voljcev. Ta vest je delovala v Evropi silno I vznemirljivo. Tisti, ki se čutijo priza-. dete, skušajo v svojih poročilih zmanjšati pomen te izjave. Pred vsem trdijo, da je izjava izzvala v Zedinjenih državah silno negodovanje in da dobiva Roosevelt radi tega na »milijone« protestnih brzojavk, tako da so morali nastaviti na poštah nove službene moči, ker ne zmorejo takega brzojavnega prometa, - >» *» »t r V obrambo kulture Publicistka Angela Vodetova je izdala knjigo »Spol in usoda«. Delavsko glasilo »Slovenski delavec« je o tej knjigi prineslo sledečo oceno: »Angela je stara, bo najbrž tudi garala s svojo knjigo »Spol in usoda«. Angela Vodetova namreč. Za skupinske paritvene zakone se zavzema. Angela je očividmo stara, predpotopno stara, da pogreva staro marksistično, od vseh zavrženo in obsojeno propagando za skupinski paritveni zakon. Angela pa mora biti tudi grda, tako grda, kakor je vsaka cunja, ki je slehernemu rada za podnožek, da si vanjo čevlje briše. Pošten moški na žene s skupinskimi nagoni še ne pljune ne. Stran pogleda in mirno gre, ker mu rože s takim duhom, kot ga Angela širi v svoji brošuri »Spoli in usoda«, od daleč smrde.« Kot člani slovenskega narodnega občestva in kot kulturni ljudje z ogorčenjem zavračamo tak način pisanja, ki ne zadene in ne žali le l oedine človeške osebnosti, temveč uničuje temeljne osnove našega narodnega sožitja, niža naš kulturni nivo in vzgaja ljudi, ki bodo brez čuta odgovornosti in brez plemenitosti gledali na delo bratov in sesiter v narodnem občestvu. Pozdravljamo vsako stvarno kritiko — tak način pisanja pa žali vsakega resničnega in polnovrednega človeka. Ta dopis smo poslale v objavo vsem dnevnikom in tednikom. Zveza akademsko izobraženih žen, odbor sekcije Ljubljana. Los Angelos dobi najrečji vodovod na svelti. Ker vlada v južni Kaliforniji večinoma vedno suša, dogotavljajo sedaj vodovod, ki bo dolg 392 smilj in eden največjih na svetu. S tem vodovodom ibo dobilo mesto Los Angelos, ki šteje okrog 3 milijone prebivalstva, zadostno količino pitne vode. Pri gradnji je zaposlenih 45.000 delavcev in 800 inženjerjev. Stroški so predvidevani na 220 milijonov dolarjev. Vatikan o volitvah v Jugoslaviji. »Osser-vatore Romano«, papeževo osebno glasilo, je j zapisalo o izidu volitev v Jugoslaviji, da so I pokazale težnjo ljudstva, da država iojači stike | z zapadnimi državami. Padanje kurza nemške marke na naših borzah. Nemška marka ima vrednost samo v rajhu, v inozemstvu pa le toliko, v kolikor jo umetno podpirajo, t, j. da jo pokuipijo, čim jo kdo ponuja, da ne nastane nadponudba. Naša trgovina z Nemčijo je silno razvita, kar se vidi tudi iz tega, da nam Nemčija dolguje 370 milijonov dinarjev. Narotdina banka se je zavezala nemškemu obračunskemu uradu, da bo skrbela za to, da ibo tečaj marke ostal na osnovi din 14.30 do 14.70 za eno marko. Na podlagi tega dogovora so prodajali naši izvozniki svoje blago Nemčiji. Na našem trgu pa se je sedaj pojavilo ogromno klirinških mark, ki so jih izvozniki hoteli vnovčiti, da bi čim prej prišli do denarja. Narodna banka je uvidela, da ne more več intervenirati, t. j. razmetavati idenarja za dvomljive nakupe nemških mark, ne da bi vsled tega utrpela ogromno škodo. Morala je odpovedati dogovor z nemškim obračunskim ura-j dom in posledica je bila, da je pričel tečaj j nemške marke naglo padati, kakor vsako blago, za katerega ni kupca. Piosledioa tega padanja tečaja nemške marke pa bo hudo prizadela I naše izvoznike. Ti so prodali svoje 'blago v ^ nadi, da bodo dobili izplačilo po tečaju, ki ga je utrdila Narodna banka, vsled padca tečaja pa bodo izgubili ogromne vsote, težke milijone, ki jih jim ne bo nihče povrnil. T 13.000 delavcev pojde v Nemčijo — navadna potegavščina. Pred nekaj tedni so objavili dnevniki vest, ida ibo idobilo letos v Nemčiji 13.000 naših delavcev delo in zaslužek. Pri tem so povdarili, da se v rajhai zlasti zanimajo za naše kvalificirane industrijske delavce, kot kovinarje, strugarje itd., od katerih, da jih bo tamkaj dobilo delo več tisoč. Kdo je te vesti lanciral v svet, se ne ve. Dejstvo je, da je vest navadna potegavščina, kakor se je sedaj ugotovilo. Ki V Nemčiji ibod[o tudi letos dobili delo samo naši kmečki delavci >» Plače pri Pokojninskem zavodu za name* ščence v Zagrebu zavarovanih znašajo mesečno 2.9 milijonov din ali 34.5 milijonov letno. Kaj dobavlja Nemčija na Balkan? V Plzenski »Novi Dobi« poroča znani narodno-gospo-darski pisatelj dr. Vacek, da se vedno bolj čuti 'gospodarski vpliv Nemčije v balkanskih državah, ki so predvsem uvažale v Nemčijo živila. Ker pa Nemčija tega uvoza ni poravnavala v gotovini, so vse balkanske države naročile v Nemčiji velikanske množine raznega blaga, s katerim so se založile kar -a več let naprej. Posamezno so na ta način la-ročile balkanske države predvsem: Jugoslavija aspirin, Rum.unija ustne harmonike iin Grška pisalne stroje. 'K, * ^ t ' ' Italija bo svojo uvozno trgovino proglasila za državni monopol. Uvoz bo ves v rokah par privilegiranih družb. Kakšna je letalska sila Rusije? Italijansko časopisje se peča z vprašanjem moči ruskega letalstva in prihaja do zaključka, da je imela Rusija sredi preteklega leta 6500 bojnilh letal prvega reda in 2500 boinih letal drugega reda, visega skupaj pa 16.000 letal. j Za spremembo zopet enkrat bombni atentati v Londonu, Manchestru in Dublinu. Irski re-I ptublikanci so izvršili par bombnih atentatov v Londonu, Manchestru in Dublinu na Irskem. Bombe so naipravile večjo škodo, ker so bile poškodovane električne napeljave. Ubitih in ranjenih pa je bilo ttudi več oseb. Ameriški katoličani in republikanska Španija. Ameriško časopisje objavlja rezultat glasovanja med katoličani glede Španije. Glasovanje, ki so ga priredili veliki listi, je pokazalo, da je 58 odstotkov katoličanov za republikansko Španijo, 42 pa za generala Franca. Argentinija sprejme 100.000 Židov. Argentinska vlada je sklenila ugoditi prošnji med-I narodnega odibora za emigrante v Londonu, I kateremu je sporočila, da bo izdala dovoljenje ( za naselitev 100.000 iz Nemčije in Italije pre-( gnanih Židov. — Zadnje čase se je nemško i časopisje silno trudilo, da prepriča svet, kakor da je Argentinija ne samo v opoziciji proti vsej i ostali Ameriki, ampak, da tudi v židovskem vprašanju deli mnenje tretjega rajha. * LaVko nezadovoljnim državljanom v Mehiki. Mehiška vlada je odredila, da imajo vsi nezadovoljni državljani, ki se hočejo pritožiti predsedniku republike Cardenasu, pravico, da pošljejo svojo pritožbo brzojavno, ne da bi jim bilo treba zato plačati kakšno pristojbino. — Brzojavka sme obsegati 20 ibesed. Za pošiljanje takih brzojavk je določena vsak dan neka gotova ura. t ■ . u. i. ,,,1,! r ktiig.tj t*i! Najvišja temperatura od leta 1875. V Pragi so imeli v torek, dne 17, t. mi dopoldne 9 stopinj C. Tako visoko temperaturo na ta dan so zabeležili zadnjič leta 1875. 500.000 otrok pod. 12. leti dela v Zedinjenih državah in si služi vsakdanji kruh. Za češkega »Orla« jim je. Na Češkem nameravajo razpustiti »Delavske telovadne organizacije« in »Orla«, oz. nameravajo obe organizaciji priključiti »Sokolu«, ki bi na ta način postal edina telovadna organizacija v državi. »Slovenec« se peča s temi stremljenji na češkem in pritrjuje češkim katolikom, ki se pro-tivijo temu načrtu ter zahtevajo, da »Orel« ostane kot doslej tudi še za naprej samostojna telovadna organizacija. Kar se tega tiče, se z gospodi pri »Slovencu« popolnoma strinjamo. Želeli bi samo več doslednosti. Kakor si namreč .gospodje žele, da si ohranijo pravico imeti lastne organizacije in svobodo delovanja teh organizacij, tako naj bi to privoščili tudi drugim, zlasti delavstvu. Mj pa vidimo, da se gospodje ne ravnajo po krščanskem načelu: česar ne maraš, da ti store drugi, tudi ti drugim ne stori.« Ko so po drugod in nazadnje tudi na Slovaškem razpuščali »Sokola« in »Delavske telovadne organizacije«, ni našel »Slovenec« niti besedice protesta. Ko so v bivši Avstriji razganjali delavske organizacije, je »Slovenec« ploskal od vzhičenosti in veselja. Njegova neposredna okolica pa bi najraje sploh zadušila svoboden delavski po-kret. Vprašamo »Slovenca«, kdaj je napisal eno samo besedo v obrambo pravice neoviranega obstoja svobodnih delavskih strokovnih organizacij? Kdor hoče za sebe drugačno pravico, kot za druge, naj se ne čudi, ako ga doleti enaka usoda, kakor jo privošči drugim. . C. Nordhoff in J. N. Hall: y HURIKAN Terangiju je bilo tedaj enaindvajset let: svetlopolt mladenič, ne velik, med tem ko se toliko drugih znan radi svoje moči in delavnosti. Ako je jadrnica doplula k otokom, pri katerih ni mogla pristati ob bregu, ampak je morala tovoriti zunaj, na koralnih skladih, je, ne da bi se posebno mučil, lahko tekel s Štirimi po šestdeset kilogramov težkimi balami razsekanih kokosovih orehov na hrbtu, stotine metrov daleč po valovitih koralnih tleh plitvega morja. Večina mornarjev nosi lahko samo po dve bali, tri se smatrajo že kot težko breme za močnega moža. Ni napornejšega dela na svetli, kot je nakladanje jadrne, ki tovorijo razsekane kokosove orehe; ni ga! To je delo, pri katerem si človek skoroda zlomi hrbtenico. Terangi se je pri tem sijajno razvijal in vmes našel celo čas, da je postal izkušen mornar. Krmaril je ladjo, kot kapitan sam. Pri vsem tem pa je bil skromen, in v vsem svojem zadržanju niti najmanj domišljav: samo kadar je bil užaljen njegov naraven čut časti, se ga je bilo treba paziti. V tem času je bilo, ko se je zapletel v neko zadevo, ki je imela najtežje posledice za njegovo bodoče življenje. Katopua se je vrnila s tovorom koprc v Pap-teejo, in nekega popoldne, ko je bilo dnevno opravilo končano, je šel Terangi v krčmo očeta Duvala, da bt tamkaj z dvema svojima tovarišema izpil steklenico piva. Krčma je stala ob bregu in so zahajali v njo mornarji, sadilci rastlin in še mrnogi drugi gostje. Kapitan Nagle je sam sedel pri neki mizi v bližini in videl, kaj se je zgodilo. Ladja, ki je vsak mesec doplula iz Sidneya, je bila baš zasidrana v pristanišču in razen običajnih gostov, so ta večer prišli k Duvalu tudi potniki s parnika, da bi se na kopnem nekoliko razhodili. Nek obilen možakar, rdečega obraza, je vstopil in obstal v bližini vrat, odkoder se je razgledoval, kje bi našel prazno mizo. Popil je že več alkohola, kot pa je bila njegova mera, toda očvidno ga je še žejalo. Z umazanim robcem si je otiral potni, izpiti obraz; ko je tako stal pri vratih se je izzivajoče oziral okoli sebe, kakor da bi hotel reči, ne svetujem nikomur, da obsedi, ako ga pozovem, da mi napravi mesto. Toda niti enega praznega stola ni bilo, možu pa se je očividno zdelo pod častjo, da bi stal ob točilni mizi. Nenadoma se je podal k mizi, pri kateri je sedel Terangi s svojimi prijatelji in jih pozval, da naj se odstranijo. Njegove geste so govorile prav tako jasno, kot bi mogle povedati besede: »Jaz sem belec. Proč, vi!« Polinezijci so vljudni in postrežljivi ljudje. Ako bi jih bil možakar količkaj vljudno pozval, da mu napravijo prostor, bi se bilo to takoj zgodilo. On pa je hotel vso mizo za sc. Dva izmed družbe sta vstala, Terangi pa se ni ganil. Niti zmenil sc ni za možakarja, ampak je mirno pil'svoje pivo dalje. Do-tični možakar pa. ki je najbrž prebival v kakšni koloniji, kjer je bil navajen imeti pred seboj same ponižne domačine, jc bil ves divji, da ga je »zamorec« tako preziral. Zamahnil je in udaril s svojo ogromno šapo Terangija naravnost v obraz. Le malo je manjkalo, da ga ni podrl s stolom vred >ia tla. Terangi je skočil pokonci iti vrnil napadalcu udarec z vso silo svoje mišačaste roke in po vseh boksarskih pravilih. Pritrdili mi boste, da izzivač ni drugega zaslužil, in tudi nihče izmed navzočih ni bil drugačnega mnenja. Na nesrečo pa je Terangi s svojim udarcem zdrobil možakarju spodnjo čeljust. Ko se je ta zopet zavedel, so ga prepeljali v bolnico, toda namesto, da bi bil lepo tiho, jc vso zadevo silovito napihnil. Bil je angleški državljan. Zahteval je svojo pravico! Izkazalo se je, da je možakar poslanec ali nekaj sličnega in da uživa v svoji domovini velik vpliv.. Deloval je brzo-jav, angleški konzul se je seveda takoj zanimal za dogodek, stvar je dobila politično obiležje in na vse zadnje jc bil Terangi obsojen radi težke telesne poškodbe na šest mesecev težke ječe, kljub zanj ugodni izpovedi kapitana Nagleja in ostalih prič, ki so videle dogodek. Kapitan je bil ves divji, ko je čul sodbo, toda se je trudil, da Terangi tega ni opazil. Do odhoda jadrnice jc bilo še par dni, vsak dan je prihajal k njemu, mu dajal očetovske nasvete in predočeval, da naj kazen potrpežljivo in možato prenaša. Kriva da je samo Terangijcva prevelika moč. Prihodnjič, ako bi bil zopet izzvan, da udari nekoga v obraz, naj bolje pazi, da izzivaču ne zdrobi čeljusti. Šest mesecev bo kmalu minilo. On, Nagle, da bo že vse razložil Terangijevi mladi ženi, s katero se je bil le-ta šele pred š*estimi tedni poročil, in ji izročil male darove, ki jih je bil kupil za njo njen mož. (Dalie prihodnitč) lo ? Ne- srečo, pri kateri je izgubil življenje mlad1 delavec na delovni poti, je treba temeljito preiskati in revnim staršem, ki stanuiiejo na Gradu, pomagati. Mestna zastavljalnica ima še vedno mnogo posla._Po njenem poročilu je imela lani 7 milj. 749.795.50 din prometa. V letih pred krizo nismo brali tako visokih številk. Lani je 22.155 strank zastavilo razne vrednosti, da so dobile 3,485.490 din posojila. 1341 strankam so zastavljene stvari prodali, ker niso mogle spraviti skupaj denarja, da bi zastavljeno blago dvignile. »Slovenec« zaključuje svoje poročilo, da nam to »dokazuje, da ogromna večina ljubljanskega prebivalstva živi v znosnih razmerah.« Ha, ali naj bi morali biti vsi Ljubljančani zastavljeni?! To je že. radi tega nemogoče, ker jih je mnogo, ki nimajo česa zastaviti MARIBOR Posetite delavsko predstavo v gledališču V soboto, dne 21. januarja ob 8. uri zvečer: V spomin smrti pokojnega Ivana Cankarja bodo igrali veliko odrsiko delo pokojnika »Kralj na Betajnovi«. Prireditev organizira »Vzajem-i nost«. O Cankarju bo govoril odvet. konc. in pisatelj Božo Vodušek. Pridimo in oddolžimo se spominu pisatelja, ki je svoje življenje izpolnil z bojem za. trpeče, preganjane in razžaljene. Vstopnice po din 2.50 do 10 din v tajništvu Strokovne komisije in v upravi »Delavske Politike«. Občina vendar proti špekulantom parcel? — Na mestni občini pripravljajo spremembo pra-, j . . , -—- vilnika o plačevanju kanalske pristojbine v :vca« od dne 14. januaria t. l. piše zelenec | tem smislu, da jo bodo morali plačevati tudi s. r j ,azo,^. rdeckarjih in jih zmerja, ker j lastniki nezazidanih parcel v središču mesta. ®o odslofvili iz dvorane nekega berača ob pri- c'raimske 'predstave, katero je ipriredila naša »Vzajemnost*« dne 26. decembra im. 1. Resnica le to-le: Nek invalid 'brez roke, tki je že tri dni popival in zapravljal v ondotni gostilni, je prišel v dvorano k predstavi, da bi prosjačil. Reditelj tnu je dal dinar in ga podučil, naj ne njoti in ne nadleguje gledalcev ter ga odslovil. Tako bi menda naredil vsak, ker pijancev 5® *a denar ne puščajo na .gledališke pred-? e> In sedaj se drzne zelenec primerjati te-®a človeka s hlapcem Jernejem, ki ga je gospodar .postavil pod kap in spodil z doma. Ali le demagoški ipisec vprašal tega nesrečneža, a .'bi mu pojasnil, kako in kje je bil izgubil svo'0 roko in ipostal siromak? Mogoče pa nam DasenalC^POVe' rdečkar ga je pohalbii in ial na t svetu. Pa ni treba, da ibi odgovar ta vprašanja. Raje naj po^e, kaj je storil sam in njaeovi, da bi dvignil te reveže, ki jih le upropastila vojna iz revščine in blata. ! Zelenec, ki naipada nas, nami ni nepoznan. Saj se le botel vriniti med nas in se udejstvovati v naših vrstah. Toda, ker .pri nas ni mesta za častihlepneže in tudi ne denarja za različna Posojila, ki jih je iskal, je šel in postal nasprotnik in govornik med našimi protivniki. Nasprotnikom čestitamo na pridobitvi. S poštenim nasprotnikom smo vsak čas pripravljeni nn«?« T j ’ Z 'liudmi take baze pa ie treba leoo ^oS3'" Pre,zirati iih ie treba! Ze-vrste. Ukaz Cep‘ iJelav1ske da bile po mastil ^sPeattaT° ,S°CialiSte' povedovanje in dokazovanie o° DnmaV°L-P”" liubpzni do -bližnjega pa ie sleoilo za nevedni — Zagovarja bogastvo in revščino, .potem pa Pravi, da se bori proti izkoriščanju. Nekoč Pride konec in iplačilo za vse, kar ste hudega ‘Prizadejali deWstvu. Današnii čas ie čas težke 'Preizkušnje. Kar je nevednih poštenjakov v nasprotnem taboru, bodo našli pot med nas T>rei ali slei. Tedai bomo vsi složno nastopili Droti izkoriščanju dela in človeške nespameti. CaHkarjevo proslavo priredi naša »Vzajemnost« v nedeljo, dne 22. t. m. ob 15. uri v dvo-£an'.s»e. Amalije Piki v Grižah. Predaval bo • '-'trii Štukelj iz Ljubljane o življenju Ivana '-ankarja. Dramski odsek nam bo pokazal dra-maticni prizor iz Cankarjevega »Dobrotnika«. ČiJi sledile recitacije in pevske ter rašk^1'6 ločke moSke«a- mešanega in tambu-.m,7a zbora. Da dostojno počastimo spomin priti v-c? 'la-ivečjega pisatelja, mpraino vsi zavedni sodrugi in sodružice! STUDENCI PRI MARIBORU .“Hudska univerza«. Pretekli četrtek je pre- • Str°rv,ni učitel' K- J- ^lldež 0 »Itali'i« itali11 ane^<<* .Orisal je nastanek in razvoj ttiiiw^.eKa, ■ aS,'.zma ter podčrtal vse dina-sosp,? vPli'vajo na Sredozemlje in na države- Podal je tudi perspektivo za Usii r??® ’ Y . ,)r lahko sklepamo na pod- Javnost bo nedvomno, izvzemši par bogatih f amili j, brez razlike strank in drugih slojev, simpatično pozdravila ta odločen korak mestne občine proti špekulantom, ki držijo ravno v sredini mesta najlepše stavbene parcele nezazidane in čakajo, da bi jih za oderuške cene vnovčili. Vrednost stavbenih parcel v sredini mesta je zadnja leta strahovito poskočila, a posledica je ta, da so po najprometnejših ulicah velikanske praznine, nezazidana stavbi -šča, Ker niti bogati podjetniki nočejo plačevati za gradnjo hiš tako pretiranih, oderuških cen. Lastniki takih parcel so pa večinoma bogataši, ki lahko čakajo, a škodo ima mestna občina, ki se baš v sredini vsled tega ne more razvijati. Svojčas je mastna občina že obdavčila takšne parcele s posebnim davkom, pa tega ni mogla izvesti, ker je upravno sodišče dotični davek na pritožbo posestnikov davščino razveljavilo. Upamo, da bo imela občina to pot več sreče. Večina parcel je itak vsa v rokah par milijonanskih rodbin, ki posedujejo skoro polovico Maribora. Pri občini zasluži in krši socijaine zakone. Iz krogov slikarskih pomočnikov nam poroča- Kršitelje pa naj oblast kar najstrožje kaznuje, da bo že enkrat konec tega izrabljanja naših delovnih sil. Slikarski pomočniki so že itak reveži kot sezonski delavci, ki vso zimo ničesar ne zaslužijo in ne dobe podpore, pa naj še *'r "" " delajo nadure brez plačila. Na Teznu ne marajo pokopališča. Cerkveno pokopališče bo v par letih polno. Zato se stolna župnija ogleduje za novim primernim pro-storotn. Frančiškani so bili bolj spretni in so pred leti prehiteli stolno župnijo z nakupom parcele tik ob mestnem pokopališču. Stolna župnija pa na Pobrežju ne najde več prostora, zato se je začela zanimati za neke parccle ob Ptujski cesti na Teznu. O zadevi je razpravljal pobrežki občinski odbor, ki je svoj čas šel zelo na roko frančiškanom. Sedaj pa so se občinski odborniki nameri stolne župnije uprli. Pobrežani najbrž radi tega, ker bi bil s tem oškodovan »tujski promet« v ondotnih gostil- nah, tezenčani pa radi tega, ker smatrajo- da bi pokopališče zavrlo nadaljnji razvoj kraja priseljevanje industrije in podobno, od česar bi utegnili imeti večje dohodke, kot pa od pokopališča. Cerkveno pokopališče je donosno le za imetnika, ne pa za občino. Ako bi se bila pobrežka občina tega zavedala pred leti, bi bila lahko sama kupila zemljo, katero je potem pridobila frančiškanska župnija in občina bi imela danes težke tisočake v blagajni. Na nesrečo pa so takrat zmagali vplivi tistih, ki so s to naklonjenostjo ščitili svoje osebne interese. Za pokopališče na Teznu skušajo sedaj alarmirat« gostilničarje. Če se bo akcija na ta način posrečila, bomo šele videli. Vsekakor je tudi za gostilničarje več vredino tovarniško naselje, naselje živih, kot pa pokopališče. Zlobnost ne pozna meje. »Slovenec« je te dni objavil pod naslovom »Takšno obnašanje zasluži eksemplarično kazen«, dopis v katerem pravi, da je neka družba popivala v neki gostilni v Ribniškem selu in oponašala verske obrede. Vest je hudobno izmišljena. Resnica je jo: »Delavska Politika« je pred meseci že to-le: V neki gostilni v Ribiškem selu je bilo upravičeno grajala, da so se oddala slikarska neko slavje, ki se ga je udeležilo okrog 30 dela pri gradnji novih delavskih stanovanjskih oseb. Prišli so tudi nepokicani gostje, ki so hiš enemu najoremožnejih Mariborčanov, podjetniku g. H., ki je že tako bogat, V Mariboru pa se bori nebroj mladih domačih in tudi starejših slikarskih in pleskarskih obrtnikov za skromno eksistenco, ker nimajo dela. Enemu se nudi preveč, drugi pa nima niti za življenje. Proti temu podjetniku pa niso vsled takih dobrih zaslužkov pri občini ogorčeni samo revni slikarski obrtniki, ampak tudi slikarski pomočniki, ki morajo delati pri njem celo nadure, čeprav je v Mariboru vedno dovolj brezposelnih pomočnikov, a ta gospod ne pj ,uje. tega nadurnega dela v smislu jugoslovanske zakonodaje z zakonitim poviškom, !, SI celo pri tem kršiti našo socijalno ; . P i1.0’ čeprav ima celo pri občini zaslu-■/. \. Apelnamo na mestno občino, da ne odda nobenemu podjetniku svojih del, ki ne plačuje delavcu vsaj v ■ ■ izzivali in celo klicali na korajžo s svojim »aufbiks«. Ko smo odhajali iz gostilne drug za drugim, vsi naenkrat nismo mogli skozi vrata, nas je bila seveda cela procesija, ki jo poznajo višješolci kod imenom »račji hod«. Iz maščevanja pa so neki pobalini klicali orožnikte po telefonu, se pritoževali v. imenu prebivalcev radi kaljenja miru in da bi Inolj držalo, so vpletli tudi »procesiljo«. Oseba, ki ima to na vesti, sedaj leta od eneiga do drugega, da bi krivico popravila in priznava, da so jo k temu nahujskali drugi. Kdor bo širil o nas take lažnjive vesti, ga bomo sodnijsko zasledovali. — Za udeležence U. I. V železniški delavnici ne smejo več kuriti s premogom. Uprava železniških delavnic je po nalogu odredila, da se v delavnici ne sme več uporabljati za kurjenje premoga, ampak smislu socijaine zakonodaje.1 odpadki lesa in preostanki razbitih vagonov. CELJE tekstilni Za sdIm110?!' in zak"nitosti družbenega'razvo-Va deh i predavanju se je razvila zanimivi. ki i ’ v ka*ero so posegali zilasti delav-L - l»,M« denslce -i-? *lv'V' ’*>r. *' “* * "• v' nji četrf(!i/e- so izP°P°inile spored. — Prihod-delavslfo 'e P°svečen vzgojnim vprašanjem SK-e Ih,JVnladi,"e- Poročali bodo učitelji de- in vzorni 0 sv0-iih izkušnjah pri pouku sti roditPii?*«^denške mladine. Vabljeni so zla-Lintner i« v °tveiZtle ,nladine- Kontler, ce v bese* !'anc bodo podali »Tedenske novi-eseui In sliki«. Vstopine ni. »VzaXioVst!e‘v 0et PHrired! deL ,kult- dru5tvo februarja t. 1 oh s "C 1 Y Soboto’ d,,e 4' ■Be,i zastavi«. K‘ fePSSS. »S CtvT£'tTS,l‘f nel' Mraz v Studencih. P«,* ? JiS"'”,; Srednjeveške metode v »Metka« v Celju. Odkar ne obstoja v tovarni strokovna organizacija, ki bi zastopala in ščitila interese zaposlenih delavk in delavcev, se dogajajo stvari, ki kličejo po takojšnji reme-dtiri. Delavke so izpostavljene neupravičenim in nepotrebnim šikanam predpostavljenih, ki se na ta način prilizujejo tovarnarju. Dne 10. t. m. ob 10. uri se je spozabil tkalski mojster D. in oklofutal nazadnje pa še obrcal delavko, ki Ka je prosila, da ji popravi stroj. Delavstvo, čeprav ni organizirano, bo takih svinjarij kmalu sitov Eni delavki je že bila izplačana s stra* 1,1 votlstva tovarne odškodnina din 2000. Ako vodstvo tovarne takih posurovelih in divjaških izpadov ne bo preprečilo, bo seveda še za naprej plačevalo odškodnino. Gospodu Weinber-ger.iu nasvetujemo, ako hoče, da ne izgubi simpatij slovenskega Celja, naj njegovi podrejeni organi opuiste take vzgojne metode, ker bomo sicer dobili vtis, dla se to dela z njegovo vednostjo. Sicer se pa časi menjajo in bomo tudi to pravočasno obračunali, tedaj pa temeljito. Cankarjeva proslava se bo vršila v nedeljo dne 29. t. m. ob 10. uri v dvorani »Delavske zbornice«. Odbor »Vzajemnosti« kakor tudi njeni odseki so že na delu, da bo proslava iz- tovarni padla čim svečanejše. Vse prijatelje našega Cankarja opozarjamo že danes na to proslavo. V govorniški tečaj ne sprejemamo novih tečajnikov, ker je število doseglo mejo. Tisti sodrugi, kr bi želeli biti sprejeti, naj počakaijo in če se izkaže potreba, bomo otvorili nov tečaj za začetnike. Cankarjeve knjige letošnje izdaje so samo še štirje izvodi na razpolago. Opozarjamo tiste sodruge, ki so si jih rezervirali, da jih takoj prevzamejo, ker jih bomo oddali drugače drugim reflektantom. Prevzemite jih takoj, da u« bo zamere! Tragična smrt mlade deklice. V torek, dne •17. t. m. je skočila hčerka bančnega ravnatelja skozi okno drugega nadstropja na tlakovano cesto. Priletela je z glavo na tlak in ostala na mestu mrtva. Kaj je gnalo mlado življenje v smrt ni znano. Po mestu se raznašajo seveda različne govorice. Mogoče so res krive srčne zadeve, ki so 'gnale mladenko v smrt KOČEVJE »Šplrltisti v Studencih«. V soboto, dne 21. t m. zvečer ob pol S. uri se bo v Špurejevi dvorani v Studencih predvajala krstna predstava drame »Špiritisti«. Drama nam kaže, kaj se dogaja na špiritističnih sejah, kjer kličejo duhove z drugega sveta. Prizori se gode v kavarni, v tihem domu in v mrtvašnici. Vstopnice v predprodaji pri Špureju. Enkrat preveč, drugič premalo dela. Zaidinjič smo prejeli iz Kočevja idopiis, da je rudnik v polnem obratu tako, da delavci rudarji niti ob nedeljah in praznikih niso prosti. Sedaj naim pišejo, da se je tisti poipotni dopisnik, ki nam je poslal iporočilo, nekoliko zmotil. Ko je bil.-......................... na Štefanovo v Kočevju, so ruidkrji res delali,| Steno oglasimo! zato pa so že naslednji četrtek ipraznavali. — Lahko si mislimo, kako so bili rudarji razočarani, ko so v listu brali ravno narobe od tega, kar je res. Pri nas se tudi v zimskih mesecih vsaj po par dni ipraznuje. To moramo povedati, da nas ne ibi nazadnje še kdo zavidal radi tega, da imamo toliko dela. KRANJ Brezposelnost v stavbni stroki in nobene pomoči Tudi v Kranju vlada med gradlbenkn delavstvom ivelika nezaposlenost. Podružnica »Zveze gradbenih delavcev«, v kateri je organizirana velika večina tega delavstva, šteje še enega celega zaposlenega stavbinca. Naravno je, da vlada med tem delavstvom ivelika beda, ker od nizkih mezd, ki še celo v času zaposlenosti ne dosegajo niti najnižjega življenjskega minimuma, si stavbinci ne morejo ničesar iprihraniti za na zimo. Poleg tega so letos podpore sezonskemu delavstvu, h kateremu se (upravičeno ali neupravičeno prišteva celokupno gradbeno delavstvo, praktično popolnoma ukinjene. To je napotilo več stavbincev, da so nabrali med seboj kakih 170 podpisov, s katerimi so opremili primerno iprošnjo za pomoč in deputacija jo ie nesla h g. sreskemu načelniku. Tam so izvedeli, da tudi gospod načelnik z njimi sočustvuje, da je položaj res težak, .« Poslali so ono prošnjo »Delavski zbornici« v Ljubljano, katera bo morda našla iprimeren način za .predložitev 'prošnje, da ibodo na merodajnem mestu potem nekaj ukrenili za olajšanje neznosnega položaja, v katerem je gradbeno delavstvo. V navedeni vlogi se prosi, da bi se izplačevale vsaj one malenkostne podpore kot prejšnja leta, . ‘ Radovedni smo, kak- šen bo uspeh. Razmere so za nekatere, ki imajo številno družino, res obupne. Redni občni zbor »Vzajemnosti« se bo vršil v nedeljo, dne 22. t. ,m. ob 9. ud v »Cankarjevem domu«. Za člane je udeležiba obvezna. — Vabljeno pa je tudi ostalo delavstvo, da pride in začne z aktivnim udejstvovanjem v delavski kulturni organizaciji. Še vedno brezposelni... Nekateri podjetniki so' pred 11. decembrom kazali veliko podjetnost in so javno mnogim brezposelnim obljubljali delo. Sedaj pa samo normalno obratujejo, dočim brezposelni še naprej potrpežljivo čakajo, kdaj jih bodo »socialno čuteči« * l * gospodje zaposlili. Ljudska univerza. V četrtek, dne 19. t. m. ob 20. uri predava dr. Neubauer o temi: »Tehnika in medicina«. Obenem se predvaja tudi film: Roentgen v filmu. Predavanje se bo vršilo v Narodnem domu. Vstopnina din 2. »Osrednje društvo oblačilnih delavcev«, podr. Kranj, priredi v nedeljo, dne 22.. t. m. svojo predpustno veselico v dvorani »Cankarjev dom«. Godba izvrstna. Pričetek ob 15. ur!. TRŽIČ Škoduj svojemu bližnjemu, ako le morei! To je sedaj načelo tistih ljudi, ki se delajo, kakor da bi izpolnjevali Kristusov nauk: Ljubi svojega bližnjega, kakor samega selbe. — Bilo je v .predilnici v začetku decembra. Med nami delavci se nahaja nek dohro plačan gosipod, ki misli, da ima višjo saržo in se briga razen za delo tudi za mišljenje delavstva. Mogoče je prepričan, da se da tuidi na ta način zaslužiti kruh in iziboljšati svoj položaj, ako vohuniš za svojim sodelavcem in ga ipotenv ovajaš, četudi po krivici. Tiste dni je bilo precej imrzlo in več delavcev se je nekega jutra stisnilo v kot, kjer so povžili vsak svoj košček trdo zasluženega kruha. Vse skupaj je trajalo nekaj minut. Te delavce je opazil tisti lizun in jih zatožil nekemu vplivnemu možu., češ, da je čul, da so vršili agitacijo za nekoga, ki bi ga bili radi gospodje utopili v žlici vode. Vplivni mož, poln ljubezni do bližnjega, pa ne bodi len, je takoj telefoniral in zatožil delavce. Na žalost se je njegov ovaduh v tovarni moral 'prepričati, da vodstvo za take denuncijacije ni imelo raz-umevania in je radi tega ostalo vise brez tpo-sledic. Namen teh tožtb je bil, škodovati prizadetim delavcem, pa četudi bi radi tega iz* Rubili skižibo. Take kreature si uipajo trditi, da jih je ustvaril ljubi Bo£. ko bi jih sam satan ne bi znal lepše izrezljati, kot so. Delavci, varujte se tistih, ki imajo ljubezen do bližnjega na jeziku, v srcu pa so polni hudobije in se ravnajo po geslu: Škoduj svojemu bližnjemu, aiko le moreš! VELENJE l Izredno dobro uspela dramska prireditev »Vzajemnosti«. Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« Pesje—Velenje je vprizorilo na praznik dtie 6. im v nedeljo, dne 8. januarja v dvorani »Rudarskega doma« v Velenju ljudsko žaloigro v 6. dej. »Bratomor na Metavi«. Med odmori je sviral šele pred dobrim mesecem dni ustanovljeni Tamburaški odsek »Vzajemnosti«. Dvorana je bila obakrat nabito polna. Igralci so podali svo-je vloge res odlično in če vpoštevamo, da smo na deželi, znači to še nekaj več. Vsa čast požrtvovalnosti igralcev in režiserju s. Znoju. Kakor sliSimo. namerava dramatski odsek za pustno nedeljo pokazati na odru nekaj veselega. Tako je prav! S prosvetnim in kulturno Azsrojnim delom* med' delovnim ljudstvom pojdimo naprej, da bistrimo in razsvetljujemo duha, katerega hoče ”• ’r' * demoralizirati in zlorabljati. ŠOŠTANJ Ekspozitura »Kranjskih deželnih elektrarn« nas osrečuje in razveseljuje vedno pogosteje tem, da nas na gotovih odsekih njenega omrežja pušča kar cele noči v temi. Menda že zopet manjka ljudi? Kajti sicer se taki nedo-statki pač kmalu lahko odpravijo. Obrtniki in prizadeti, bo treba, da se enkrat po-‘ P. POBREŽJE PRI MARIBORU I. Del. kolesarsko društvo, podr. Pobrežje vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil dne 22. januarja 1939 s pričetkom ob 9. uri dopoldne v gostilni Kren (Klemsnšak) Pobrežje. — Družnost. Socialist Tom Mooney končno osvobojen Po nedolžnem fe bil zaprt 22 let — od tega 16 tednov v celici smrti. V našem listu smo že večkrat poročali o j jusitični zablodi v Kaliforniji, katere žrtev je postal socialist Tom Mooney, tajnik delavske j strokovne zveze. Obtožen je ibil, da je sodelo- j val, oziroma organiziral bombni atentat, pri j katerem je izgubilo življenje več oseb. Kljub I temu, da je Mooney že ipri razpravi, kakor j tudi pozneje ves čas v zaporu odločno zatrje- j val, da je popolnoma nedolžen in čeprav mu ] sodišče krivde ni moglo dokazati, je bil me- I seca februarja leta 1917. obsojen na smrt, po- I zneje pa na energično intervencijo prezidenta Zedinjenih držav, Wilsona, in pod vtisom silnega ogorčenja, ki se je polastilo delavstva in vse poštene ameriške javnosti, pomiloščen na dosmrtno ječo. Atentat se je izvršil 22. julija 1916 v mestu San Francisco ob priliki nekih demonstracij, ki so jih priredili vojni hujskači za vstop Zedinjenih idržav v svetovno vojno. Bomba, ki jo je vrgel nek provokater, je terjala 10 smrtnih žrtev, nad 40 ljudi pa je bilo ranjenih. Med gledalci demonstracij se je nahajal tudi Tom Mooney. Kdo naj bi bil zločinec, če ne on, ki je neštetokrat govoril na shodih proti vojni, in hujskačem. Satanski načrt reakcije je uspel. Izredno sposoben in dosleden voditelj delavstva Tom Mooney pa je postal žrtev tega naklepa. Za osvoboditev po nedolžnem obsojenega Toma Miooneya se je borilo vse zavedno ame-! riško delavstvo, kateremu se je pridružilo tudi delavstvo po Evropi in številni pomembni državniki in znanstveniki, kakor Wilson, Roosevelt, Shaw, Einstein itd. Najbolj pa se je za njegovo osvoboditev trudila njegova mati, ki je s pomočjo ožjih Mooneyevih sodelavcev prepotovala ves svet in organizirala demonstracije ter neumorno zbirala dokaze, da je njen sin nedolžen. Z nadčloveškimi napori se je revica trudila za obnovitev .procesa, pri čemur je oslepela. Tvegala je nevarno operacijo, ki se je posrečila, nakar je zopet brez oddiha nadaljevala svojo akcijo. Popolnoma izčrpana in onemogla je pred dvema letoma umrla in ji ni bilo dano, da bi bila doživela osvoboditev po nedolžnem zaprtega sina. Čeprav se je že pred leti posrečilo obnoviti proces, vendar je bil pri tem procesu Mooney oproščen krivde le deloma, vrhu tega pa je republikanski guverner Kalifornije vedno znova odklanjal njegovo osvoboditev. Šele v jeseni lanskega leta, ko je bil izvoljen za guvernerja Kalifornije demokratski kandidat Olson, je izpustil na svobodo po 22. letih ječe žrtev justične zmote Mooneya. Nad četrt milijona ljudi ga je pričakovalo, ko je prišel po 22. letih iz ječe star in slaboten. Njegova prva pot je bila na grob njegove junaške matere, ki je dve desetletji trpela in se borila za njegovo osvoboditev. Tom Mooney je zopet na svobodi, nihče pa mu ne more povrniti uničenega življenja. In koliko je sličnih žrtev agent provokaterv jev po ječah številnih držav! „V varstvo ameriških sveboiiin" __________Novi krediti Predsednik Roosevelt je predložil minuli teden kongresu Zedinjenih držav nove kredite za oborožitev. Novih kreditov potrebuje 525 milijonov dolarjev, ki se bodo rabili za izpolnitev oborožitve vseh tehničnih strok, in sicer v »varstvo ameriških svoboščin«. Roosevelt je razčlenil potrebščino po strokah ter dodal, da se oboroževanje ne vrši iz strahu, ampak zaradi varnosti, k čemer Američane opominjajo dogodki zadnjih petih let. Dodati moramo nekaj pripomb ne samo k ameriškemu oboroževanju, ampak k splošni tekmi v oboroževanju. Če č'tamo poročila raznih držav, vidimo, da se vse države mrzlično oboro-žujejo in vse v svojo Varnost. Le malokdaj se oglasi diplomat, da ima imperialistične namene. V Monakovem, v Rimu, v Parizu, povsod prisegajo, da so za mir in da ne marajo vojne. Vse države ob- za oborožitev. sojajo vojno in žele reševati spore s sporazumevanjem. Zakaj torej tekma v oboroževanju? Ali samo zaradi zaslužkov orožne indu” strije? Razumljivo je, da kapitalisti hočejo zaslužiti, hočejo tudi, da se orožje porabi, da bo iznova cvetela vojna industrija. Vendar oboroževanje, če hočejo vse države ohraniti mir, ne more služiti le imperialističnim zahtevam kapitalističnih držav, ki so odvisne od kapitalizma. To bi se zgodilo le v primeril mednarodne katastrofe, proti kateri so vse države. Kapitalizem mora imeti v sedanjih razmerah, ko je dospel do kulminacij-ske točke svojega razvoja, namen, da rabi in porabi orožje tudi v svoji lastni j državi proti nezadovoljnežem s social ; nim položajem. To je vsaj v drugi vrsti j v bistvu politika samoobrambe — kapi-■tala. Iz ČeSkoslov»Ske češki častniki proti temu, da bi Anglija dala posojilo ČSR. Angleški list »Yorkshire Post« prinaša dopis svojega poročevalca v Pragi, v katerem le-ta piše, da so častniški krogi odločno proti temu, da bi Anglija dala posojilo ČSR, ki je postala navadna kolonija Nemčije. Častniki so silno nezadovoljni in groze očitno z uporom, ako vlada ne bo krenila na druga pota. Slovaška je izgubila enoinpol milijarde Kč. »Narodni Denik« v Brnu poroča iz Slovaške, da je sedaj tam prenehala gonja proti Židom, ker je postalo židovsko vprašanje brezpredmetno. Vsled divje gonje proti Židom so se namreč Židi s svojim kapitalom sami umaknili iz Slovaške, od koder so podružnice čeških bank preodkazale za poldrugo milijardo židovskega kapitala na Češko. Na tai način je postalo na Slovaškem znatno pomanjkanie gotovine. Sedaj Slovakom židovski kapital ne more biti več na poti in tako tudi ni več židovskega vprašanja. Slovaški politiki pa so začeli po časopisih povdarjati, da ne bodo nikogar preganjali in da je vsakomur zagotovljeno gospodarsko udejstvovanje. Protižldovska gonja lahko silno škoduje Češkoslovaški. »Narodni prače« opozarja v posebnem članku na škodo, ki jo utegne utrpeti češkoslovaško gospodarstvo, ako se bo nadaljevala protiiidovska gonja. V Zedinjene države se je izvažalo doslej letno nad en milijon parov rokavic iz sudetskega ozemlja. Ta izvoz sedaj odpade in mesto bi lahko zasedla češkoslovaška industrija. Toda vsled protižidov-ske propagande je odšlo iz Češkoslovaške veliko židovskih finančnikov, ki sedaj snujejo s svojimi kapitali podobno industrijo v Angliji, od koder bodo izvažali potem rokavice v Zedinjene države. Ti Židje bi bili ostali v ČSR, toda raje kot, da se puste tamkaj zmerjati, so si poiskali zatočišče drugod in namesto češkemu gospodarstvu, bo njihova podjetnost prišla v dobro gospodarstvu drugih držav. »Narodni dlvadlo« brez igralk. Slavno češko narodno gledališče v Pragi .le prišlo z novo uredbo o odpustu poročenih žensk iz službe v zelo težaven položaj. Večina najboljših igralk in pevk na tem gledališču je poročenih in hi jih zato moralo gledališče sedaj odpustiti, ker vsled prenatrpanosti uslužbencev češka vlada ne pusti v službah nobenih poročenih žensk. Narodno gledališče pa bi na ta način ostalo brez umetnic, ker so vse boljše igralke in pevke, zlasti solistinje, poročene. Ista usoda je zadela tudi češko gledališče v Brnu. Časopisi razmotrivajo, kako bodo izšli iz te mučne zadeve. Znana umetnika in pisatelja Voskovec in VVerich, ki sta imela odlično »Svobodno gledališče« v Pragi, pa so ga jima ob novem režimu zaprli, sta sedal zapustila nehvaležno domovino in odpotovala v Ameriko, kjer bosta s svojo veliko umetnostjo bogatila tujino. Dnevnik »Narodni Prače« dodaja k temu: »Želimo jima srečno pot in veselo vrnitev v domovino.« Zadnje nesti Kitajci napovedujejo svojo zmago V Washington je prispel član kitajske vlade, ki je izjavil novinarjem, da se Kitajci pripravljajo na svojo končno zmago nad Japonci. V teku je reorganizacija armade, ki naj omogoči hitro premikanje čet, da bodo Kitajci v tem oziru popolnoma enaki Japoncem. Kitajska razpolaga z 250 divizijami. V boju proti tej sili Japonci ne bodo kos, ker imajo premalo ljudi. Do pred par meseci so bile izgube Kitajcev in Japoncev v razmerju 1:3 v škodo Kitajcev, sedaj pa je to ravno obratno. 35.000 topovskih strelov oddajo nacistične baterije proti republikancem dnevno na fronti pri Tarragoni. Otvoritev slovaškega parlamenta. V sredo, dne 18. januarja se je sestal prvi izvoljeni slovaški parlament v Bratislavi. Kakor znano je bila za volitve dopuščena samo ena lista. Konferenca za reformo češkoslovaškega šolstva se bo vršila v Zlinu na ipobudo Bate v nedeljo, dne 22. t. m. Angleški poslanik v Berlinu Hendrson je prispel v London, da osebno poroča kralju. Eden o Španiji. Bivši angleški zunanji minister Eden je izjavil te dni. da ni časa za prepire, ampak, da morajo vsi Angleži nastopiti složno v obrambo državnih interesov. Interesi Ang'iie in Francije v Španiji pa so popolnoma isti: Španija mora ostati neodvisna. Mehiška v>ada ie v krizi. Radi bližajočih se volitev so namreč odstopili triie ministri. Poplave na Portugalskem. Spomladanski viharji so povzročili, da je padlo mnogo dežja in so celi deli pokrajin Pod vodo. Toplo vreme bo še trajalo tri do štiri dni, potem ise bo ohladilo. Samomor je izvršil v svoii celici Loize Marn iz Šmartna ob S=*vi, ki ie nuniia 1. 1936. kakor se splošno domneva, umoril svoiega brata Vik torja in ga potem zakopal v neki prazni apneni jami, kier so sedaj našli razpadlo truplo po-koinika. Lojze Mam je bil radi tega zločina že enkrat deset mesecev v preiskavi, pa je bila potem preiskava proti njemu ukinjena. poslušni Celi', i v v » VI -t, » * je pa strah pred izgubo zaslužka vendarle tako velik, da narekuje človeku, da se izjavi magari tudi proti svoji lastni pameti. — Že parkrat smo se hoteli organzirati v svobodni delavski organizaciji, pa so nam namero preprečili liudje, ki pravijo, da je nekaj take&a greh. »Greha organizacije« pri nas ni, zato pa je tem več oderuštva in goljufije. Sodišče ima z našim okraiem dovoli ooravka in ponavadi se vse vrti okoli nepoštenih kupčij in podobnih prevar. — Preteklo leto ie enkrat uspešno posredovala Delavska zbornica po s. Vodopivcu iz Celja, ker nam niso hoteli plačati za splavljanie po Savinii toliko, kot so poprej, predno smo z delom pričeli, obljubili. — Lepe so naše planine, liudle iih hodijo trumoma obiskovat ali grdo ie življenje v tej naši dolini 3U, pod njimi, grdo in črno, kot so oblaki na nebu« ki jih pri,podi južni veter. L •♦*»aUI»š SV.LOVRENC NA POHORJU Udejstvovanje nemških podjetnikov. »Deut-scher Miinnergesangsverein« v Sv. Lovrencu, «. je jme] ja tec]en ob£nj zbor, na katerem je bil izvoljen za predsednika tukajšnji zdravnik dr. Schwelz, doma iz Poljčan Ostali odborniki so razni podjetniki iz Sv. Lovrenca. Takšno društvo seveda lahko deluje. ker so člani sami premožni ljudje '1 Uredniški kotiček G. J. v R. Dopis radi delavskih žepnih koledarjev smo odstopili Strokovni komisiji V Ljubljani, pošt. pred. 290, na kateri naslov naj se v tej zadevi obrneio tudi vsi ostali. Delavski pravni svetovalec Posojilo prijatelju (Štore) Če Vam je prijatelj obljubil, vrniti posojilo v jeseni in sedaj odlaga od meseca do meseca, Vam ne preostane drugega, kakor tožiti. Ko bo sodba pravomočna, predlagajte proti njemu rubež pod osebno intervencijo, tako, da greste pri rubežu Vi poleg in skupno z izvršilnim organom preiščeta, kje ima kaj rubljivega. Lahko poskusite tudi z rubežem plače. Ločitev zakona (Ljubljana) Ako mož Vaš« sestre ni ničesar zakrivil v zakonu, bo sestra težko dosegla ločitev, če mož noče privoliti. Pač pa bo lahko mož tožil sestro ' na ločitev zakona iz njene krivde, če ga je ona zapustila brez razloga, ker je imela drugega raiši. V ločitveni pravdi pa sestri, če ne bo hotela, ne bo treba biti navzoči, ampak jo lahko zastopa odvetnik. Nezakonski otrok v zakonu (Celje) Zakonsko rojstvo otroka, ki je bil rojen v zakonu, more izpodbijati le mož najdalje v 3 mesecih potem, ko je izvedel, da otrok ni njegov. Materina trditev, da je nien otrok nezakonski, ne mtoru otroku odvzeti pravice zakonskega rojstva. Vaša prijataliica Vas torej ne bo mogla tožiti za otroka šele pozneje enkrat, ko bi Vi dobili posestvo. Upravna kazen (Kranj) Vprašanje: Od sreskega načelstva sem bil kaznovan z denarno globo din 100, češ, da sem razširjal prepovedan letak. Dejansko nisem razširjal nikakršnih prepovedanih letakov, pač na so mi orožniki ob priliki nenadne osebne preiskave v času pred volitvami zaplenili dopis Socia’ist'čne akciie, Kroniko delavske kulture v Mariboru in 6 š*evi'k »Delavske Politike«, ki sem iih nosil pri c,Si Kam nai se pritožim. zlasti kar nisem dobil nikakršne pismene razsodbe? Ali imam pravico zahtevati zaplenjene stvari nazaj, ker n'* o prepovedane. Odgovor: Nanravite pritožbo na bansko u-pravo v 15. dneh po preiemu odločbe, naibolie po odvetniku. Pravico imate zahtevati pismeno odločbo, vendar napravite za vsak .primer pritožbo v 15. dneh oo obvestilu io izrečem kazni. Niti dopis »Socialistične akcije«, »Kronika delavske kulture v Mariboru«, niti »Delavska Politika« ne predstavljajo prepovedanih letakov in zaradi niih kazen ni unravičena. Lahko zahtevate njihovo povrnitev. Ako Vam banska SOLČAVA 7k nas delavce je težko. V našem okraju je težko za nais delavce. Edini zaslužek, ki ga je mogoče dobiti, je v lesni industriji. Ta pa je demala .vsa osredotočena v Marijinem gradu. Za delavca v takih razmerah velja to. kar je bilo v srednjem veku za vsakega podložnika -ravi'o: čigar kruh ješ, tega pesem poješ. — V teh časih, ko je vse iavno, ko mora pošten človek celo javno povedati svoje misli, da te potem tisti, ki mu tvoje mišli niso po volii, lahko ošvrkne z bičem, in odvzame poslednjo skorjico kruha, so mora delavec odvaditi svobodno misliti, kai šele no svobodnem orevdnr-ku govoriti in delati. Da se večina delavstva tega zaveda in boii. se je pokazalo Pred par tedni. Ako bi že tudi človek ršskiral, da ga no smrti dobi v kremplie sam rogati peklenšček, kakor se trdi glede tistih, ki ne bi hoteli biti uurava ne bi ugodila, je dopustna tožba Upravno sodišče v Celju. Bedščina po materi (Zabukovca) Vprašanje: Kot 17-letnemit mi je umrla mati. Zapuščina po njej, ki jo je v celoti prevzel oče, je bila mnogo prenizko ocenjena, tako. da sem jaz dobil po materi le malenkosten znesek. Oče je sedaj svoj' del posestva, kakor tudi onega, ki ga je prevzel po rnatetL dal prepisati na svojo sedanjo ženo. Ali morem jaz. razveljaviti cenitev in zahtevati večjo dedščino? Odgovor: Po očetovi smrti' bodete lahko« zahtevali, da se vrednost posestva znova oceni in da se Vam po očetu prizna nujni delež? z ozirom na pravo vrednost posestva, ne glede na to, da Vam je tudi oče ob prepisu posestva na mačeho že izplačal dedni delež po sebi. ki je pa tudi prenizek. Brezposelna podpora sezonskih delavcev (Maribor, Celje, Marenberg in drugod) Vprašanje: Borza dela nam kot se- zonskim delavcem zavrača naše prošnje za: brezposelno podporo. Ali je to upravičeno? Odgovor: Po uredbi o preskrbovanju nezaposlenih delavcev sezonski delavci res ne uživajo pri podeljevanju brezposelnih podpor vseh tistih ugodnosti, kot ostali delavci. Pri takšnih delavcih, ki stalno delajo le določen čas v letu, uredba razlikuje med tistim časom, ko se običajno dela, in med tistim časom, ko se običajno ne dela. V tistem času, ko se običajno ne dela, delavci dotične stroke nimajo pravice do brezposelne podpore, razen če so bil v poslednji sezoni zaposleni manj kakor 4 mesece. Tako splavarji, zidarji, slikarji in drugi pozimi nimajo pravice do brezposelne podpore, ker pač pozimi običajno ne delajo. Velja samo navedena izjema za tiste, ki so bili tudi v sezoni zaposleni manj kot 4 mesece. Upravni odbor borze dela pa je dol-| žan določiti za svoje področje, katere stroke je smatrati za sezonske in od kdaj do kdaj traja v dofičnih strokah redno počivanje dela. Zahtevajte pri Borzi dela, da Vam pokažejo tozadevno odločbo, če ste v dvomu, ali je Vašo zaposlitev smatrati za sezonsko. Zoper odločbo šefa uprave za posredovanje dela je v posameznem primeru možna pritožba na ravnateljstvo v 8. dneh. MALI OGLASI Nail CltAtelll kapa* Jejo nA|cenc|Se pri naštli Inneremtllil Franc Rormann o« niL Karl Ras? Maribor, Gosposka ulica 3 — moda, galanterija, drobnarija in igrače vseh vrst. Največja izbira in najboljši nakup. terpentin-krema „rUA Je nenadkrlljlva Vazelin in pravi gumitran Vas varuje v snegu dčžju in blatu najbolje pred prebladom. FRANC REICHE R, MARIBOR Tržaška cesta 18, se priporoča cenj. občinstvu za izdelavo oblek za gospode in dame po naj-nižjih dnevnih cenah. Hitra izdelava. KOLESA, GRAMOFONE, šivalne stroje, otroške vozičke popravlja dobro in po kulantnih cenah znana tvrdka JUSTIN GUSTINČIČ, mehanična delavnica. MARIBOR, Tattenbachova ulica 14. Shramba koles čez zimo. Zuhteoulte vedno m uovsod kruh in pecivo Iz OelovsKe pekarne u Mariboru. Z« kontortll hid» to urtluU 'Adolf Jtlen v Mariboru. - Tiska: ljudsko tiskarna. 4 d. v Mariboru, predstaottell Viktor Eržen v Mariboru. Telefon It. 2324