DATI SLOVENCEM V ITALIJI VSE PRAVICE BI OMOGOČILO USTVARITI PRIJATELJSKO OZRAČJE MED OBEMA NARODOMA, KI ŽIVITA OB VZHODNI ITALIJANSKI MEJI.
TRST sobota 28. januarja 1950
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr.
osmih mesecih je rimska vlada odgovorila odklonilno na spomenico DFS KllltlimO delO
“	I	I sindikatov v FLRJ
iL hierolašistična vlada še dalje odreka
_	_	__	^	veliki dvorani Kolarčeve ljud-
ovenčan v Italiji naiosnovneise pravice mssis
. 	___ M.n || mitutti	i	im	i	mL—nrn ________________Prezidija Ljudske skupščine
 ..............................................................^	FLRJ Dimitar Vlahov. Na sve-
r napad aoriških oblasti proti slovenskemu demokratičnemu tisku
osrednjega odbora jugoslovan-
“	^	•	•	skih sindikatov PavKevič, ki je
ki državni pravdnik je v tožbi proti „Soči“ raztegnil obtožnico tudi na tovariša prof. dr. Andreja °r^^0gfa “v la, pisca članka - V razgovoru z delegacijo Demokratične fronte Slovencev se je goriški prefekt tal jasnemu odgovoru in izjavil, da ni od vlade pooblaščen, dati pismen odgovor na spomenico
V katerih je vpisanih 70.000 Članov. Na koncu svečanega sprejema so razdelili nagrade v vrednosti 2 milijonov in pol dinarjev,kiso jih naklonili jugoslovanski sindikati za najboljša društva.
iz držav Vzhodne Evrope
ni za dajanje odgovora od nikogar pooblaščen,	«	-
Tak je bil torej odgovor italijanske vlade v Zvezi z zahtevo predstavnikov Slovencev naj se enkrat za vselej preneha z brezpravnim stanjem, v katerem so Slovenci v Italiji.
Tudi to pot so. torej ponovno potrdili naše pravilno mnenje, ki smo si ga iz dosedanje prakse krščansko-demokratič-ne vlade ustvarili v vsej po-vojni dobi, namreč mnenje, da od Rima ne moremo pričakovati nobenega izboljšanja.
Slovenci pod Italijo, ki so bili v letih polpretekle dobe največja žrtev podivjanih fašistov in so danes žrtve novo I porajajočih se kierolašistov.
ne vpijejo po maščevanju zaradi vseh krivic, ki so se delale in se jim še delajo, ne vpijejo po maščevanju zaradi požiga Narodnega doma v Trstu, zaradi odvzema Ljudskega doma v Gorici, zaradi potokov krvi in solza, ki jih je ubogi in trpinčeni slovenski narod pretočil v svoji Kalvariji, — nasprotno postavljajo proti takim nezaslišanim krivicam samo odločno zahtevo, ki je zahteva vseh Slovencev, da se jim omogoči življenje brez kakršnega koli pritiska s strani vladnih oblasti in šovinističnih političnh strank. Zahtevati pravico se pravi zahtevati spoštovanje določil, ki jih je s podpisom mirovne
v spomenici dovolj močno poudarjena, namreč da se čim-prej uvede manjšinska zakonodaja, kakor so jo že izvedli za tirolske Nemce, je torej popolnoma negativen. Zato so zastopniki izvršilnega odbora DFS ponovno zahtevali izdelavo manjšinske zakonodaje, nakar je prefekt odgovoril, da bo to zahtevo sporočil vladi in dostavil, da je stvar odvisna od parlamenta, č? bo smatral Za potrebno o njej sploh razpravljati.
Naslednji dan je delegacija DFS izročila prefektu pismo, naj na spomenico odgovori pismeno, toda mož se je tudi timu spretno izognil in izjavil, da bo željo delegacije skupno s pismom odpremil v Rim, ker
RARIZ. 27. — Danes so v narodni skupščini razpravljal, o ratifikaciji dogovora francoske vlade. z lutkovnim cesarjem Bao Daiem. Neki komunistični poslanec je ostro obsojal politiko vlade in. nastopil proti ratifikaciji tega dogovora in poudaril. da francosko ljudstvo noče zatirati in izropati Vietnama.
(Nadaljevanje nU 3. strani)
BEOGRAD, 27. — Ljubljan-ska mladina je sinoči na iav-nem zborovanju protestirala proti izključitvi jugoslovanske ljudske mladine iz Svetovne zveze demokratične mladine. Na zborovanju so govoril; delavci, študentje iz Ljubljane, ki so ožigosali sovražno postopanje voditeljev Svetovne zveze proti jugoslovanski mladini. Zdravko Vidrih je v imenu ljubljanske mladine izjavil, <ja pomeni izključitev jugoslovan. ske mladine atentat na mednarodno sodelovanje naprednih sil. Vodstvo Svetovne zveze demokratične mladine je postalo navadno orodje v rokah revizionistov Sovjetske zveze, ki rajši obrekujejo, kot da bi delali za enotnost demokratične mladine; vsega sveta. V resoluciji, ki je bila z zborovanja poslana tudi Svetovni zvezi demokratične mladine, so zborovalci izjavili, da se. bo jugoslovanska mladina tudi v bodoče borila za bratstvo med demokratko mladino
RIM, 27. - Karabinjerji so ne daleč od nekega urada ameriškega poslaništva v Rimu našli zaboj eksploziva.
čijo uredila dokončni statut za Posarje.
Fritz Tbyssen, znani nemški veleindustrijec iz Porurja, ki sedaj živi v Argentini, je zaprosil zvezno vlado Porenja in Westfalije, naj mu kot juri-dična naslednica bivše pruske države vrne imovino zaklenjeno že leta 1939.
Fritz Thyssen je bil eden izmed prvih Hitlerjevih privržencev v porurski težki industriji. Ko so namreč ustanovili «Vereinige Stahlwerke», je Thyssen vložil v to podjetje 200 milijonov nemških mark in s tem postal največji delničar tega podjetja. 1939 leta pa se je moral zateči v Švico, od tod v B'rancijo. Nacisti so ga postali nato v koncentracijsko taborišče. Thyssen je prišel tudi pred denacifikacijsko sodišče. Vlada Porenja in Westfalije še ni odgovorila na Thyssenovo prošnjo.
Predstavnik zahodnonemške vlade je danes izjavil, da v prihodnjih dneh ni pričakovati podpisa francosko-nemškega trgovinskega dogovora.
KAKO POJMUJEJO ZDA
„ dobre odnose" med Francijo in iiomcijo
rambne» politike, ker je po njihovem mnenju tretja svetovna vojna neizbežna.
Liberalna stranka bo sicer postavila svoje kandidate v 300 votivnih okrajih, vendar na kakšen poseben uspeh te stare stranke ni računati.
Komunistična stranka, ki je postavila 100 kandidatov, je izdala proglas, v katerem napada laburiste zaradi njihovega načina nacionalizacije in zaradi zatiranja kolonialnih narodov ter zahteva zmanjšanje vojaških izdatkov.
Angleški listi, ki so že na široko začeli z volivno propagando Za svoje stranke, že delajo prognoze o uspehih bodočih volitev. Nekateri tudi opozarjajo, da se za votivni boj trošijo velike vsote denarja, čeprav je z novim zakonom natančno določeno, do katere meje smejo segati votivni izdatki vsakega kandidata. Naravno je, da so v votivni boj posegle tudi močne kapitalistični• družbe, ki podpirajo kampanjo proti nadaljnji nacionalizaciji.
LONDON, 26. — Čeprav bi se morala predvolivna kampanja v Angliji za parlamentarne volitve, ki bodo 23. februarja, uradno začeti šele 3. februarja, ko bo razpuščen sedanji angleški parlament, so vendar vse stranke že začele z živahno predvolivno propagando.
Laburistična stranka, ki je sedaj na vladi in ki si je pri volitvah leta 1945. prvič v zgodovini angleškega parlamenta pridobila absolutno večino, je prva izdala svoj votivni proglas. Pod geslom ((Zmagajmo združeni» obljublja laburistično vodstvo — v primeru, če bo laburistična stranka zopet zmagala — povečanje proizvodnje živil, ki jih danes v Angliji primanjkuje, znižanje cen in izboljšanje socialnega zavarovanja. Najvažnejša točka votivnega programa pa je nadaljevanje tako imenovane ((blage nacionalizacije, ki naj1 zajema in podržavi vso jeklarsko industrijo, industrije cementa, vodovod in nekatere panoge kemične industrije.
WASHlNGTON, 27. — Predsednik Truman je zahteval od kongresa, naj odobri 663 milijonov dolarjev raznih kreditov. Od teh naj bi šlo največ, in sicer 330 milijonov, za kritje stroškov uprave in gospodarske pomoči okupiranim ozemljem, predvsem Japonski. Poleg kreditov za okupirana ozemlja je 300 milijonov1 dolarjev namenjenih bivšim bojevnikom, 15 milijonov za razne gradnje in ostalo pa za elektrifikacijo podeželja.
koplačevalcev, prav tako je devalvacija funta precej razburila Angleže. Na drugi strani pa obljube Churchillove stranke ne prinašajo lepih upov za angleške volivce. Angleži vedo, da bi konservativna stranka, če bi bila na vladi, še povečala tekmovanje v oboroževanju, razširil a bi vojaške priprave in Anglijo še bolj povezala z načrti imperialističnih krogov v ZDA.
Zunanja politična vprašanja niso v ospredju volivne kampanje. Bevinova politika je bila marsikdaj bolj všeč konservativcem kakor pa laburistom. To je v svojem predvolivnem govoru poudaril tudi neodvisni laburist Zilliacus, ki je napadel i konservativno * laburistično stranko, češ čUi sta se sporazumeli glede zunanje in «ob-
Laburistična stranka je mnenja, da je v glavnem izpolnila obljube, ki jih je dala leta 1945. Nacionalizirala je namreč Narodno banko, premogovnike, železniški promet in civilno letalstvo ter proizvodnjo električne energijam plina. Prev tako je že pripravila zakon o nacionalizaciji jeklarske industrije in uzakonila brezplačno zdravniško službo.
Prav ta del laburističnega programa ostro napada druga največja angleška politična skupina — konservativna stranka, ki ji stoji na čelu Winston Churchill. Konservativci napovedujejo, da bodo v primeru zmage, takoj ustavili nacionalizacijo in reorganizirali že nacionalizirane panoge industrije v skladu z načelom azasebne pod-jetnosti». Zato zahteva konservativna. stranka odstrani-
tev zakona o nacionalizaciji industrije sladkorja in cementa.
Leta 1945., kmalu po kapitulaciji Nemčije, so se angleški volivci raje odločili za mirnega, čeprav manj 'znanega voditelja laburistov elementa Atleeja, ki jim je obljubil mir in socialno varnost, kakor pa za ((rešitelja Anglije» Winstona Churchilla z njegovimi nemirnimi načrti. Tedaj so laburisti dobili 390 poslanskih mest, konservativci pa 207. medtem ko je liberalna stranka s težavo zbrala glasove za 10 poslancev, komunisti pa so zmagali v dveh volivnih okrajih.
Danes so razmere nekoliko drugačne. Na eni strani nacionalizacij a Industrije ni izpolnila pričakovanj delovnega ljudsttfa, kajti visoka-odplačila angleškim kapitalistom so padla na ramena dav-
LONDON, 27. — Londonski radio je javil, da je angleška letalska industrija izdelala 1949. leta, 1200 letal in preko 1600 letalskih motorjev za izvoz. Vrednost izdelanega materiala znaša 34 milijonov funtov. V primerih z letom 1948 je vrednost izdelkov n.arastla za 9 milijonov funtov.
Veriga
laži
Kominf or mistični	interna'
cicmalisti so zadnje čase zelo v zadregi, ker zgubljajo teren ■o mestu in na deželi. Zato se Vit besni in popolnoma iz sebe zatekajo k zanje že običajnemu načinu propagande blatenja, ustrahovanja in umazanega denunclantstva na škodo poštenih demokratov. Klerofašistični tisk ima s tem zveste in marljive pomočnike pri «Delu», uUnltd» in «11 La-vorato ret>.
Skoraj ga ni dneva, da ne bi ti listi pisali o ugrozodej-stvih», «terorizimnju» in uzlo-činiht) OZNE in njenih agentov. Povsod vidijo OZNO, pri vsaki zadevi ima prste OZNA in vsi, ki ne trobijo v njihov rog, so agenti OZNE, š Pijani itd. Klerofašistični in vidali-jevski tisk prinaša kar pogostemu senzacionalne vesti v tem smislu. Seveda, vedno in povsod je prisotna vsemogoča OZNA, vsega ge kriva OZNA. Toda vsaki splahnejo kratke senzacionalne vesti v nekaj urah. Seveda isti tisk previdno molči in ne demantira svojih laži. Kaj še! To bi bilo preveč. Stalno jih ponavlja, le v drugi obliki.
Preteklega novembra je, <iU-nitan prinesla senzacionalno vest o napadu OZNE na devinsko železniško postajo. Kaj je bilo v resnici, se je kmalu izkazalo: senzacionalna laž, ki na) bi oprala krivde nemarnega čuvarja, ki se je te laži izmislil in našel v listu allni-tat vnetega zagovornika.
Ni se še poleglo razburjenje zaradi te laži, in evo ti drugo. Pri Domju je bil ponoči u-merjen neki Jariševič. Takoj zagrabi kaminfarmistični in klerofašistični tisk zn kost in soglasno zatrobi:	OZNA,
OZNA! Da bi bilo bolje, se kominformisti poslužijo nekega svojega pristaša Bunca, ki izjavi, da je bil blizu kraja umora in da je videl tam nekega Markežiču, ki ga civilna policija takoj aretira, p ga mora izpustiti, ker se izkaže, da ni kriv. Bunc pa je duševni revček, ki mora v norišnico. Takih se poslužujejo novi «lnternacionalisti». Takih kot je Bunc ali pa Juriševič Carmelo, (bratranec Zgoraj o-menjenega), ki je ob novem letu napadel tovarišico Janko in hotelfiireti v prostore prosvetnega društva pri Magdaleni. V družbi prijateljev pa se je bahavo izjavil, da ga ne vzdrži, da ne bi šel od časa do časa streljat in razsajat v c ono B ali v Jugoslavijo. Mož je uidealen internacionalistn, saj so gg ob aretaciji zasačili z orožjem in večjo količino dolarjev, dinarjev, zlata in funtov šterlingav.
Ni še dovolj. Kot členi verige "e vlečejo ena za drugo provokacije in laži.
Kdor gre v Jugoslavijo ali pride iz Jugoslavije, ga kominformisti takoj označijo kot agenta OZNE in za nevarnega elementa. Sirijo te laži'in z denunciantstvom takoj nahujskajo policijo, da zasleduje in ne pusti pri miru osebe, ki so jo vidalijevci oznanili kot tako Tako se je zgodilo tovarišu Lozarju iz Sv. Krim. Bil je nu administrativnem tečaju v Jugoslaviji in se vrnil domov. Tglcoj so ga kominformisti denuncirali, da je agent OZNE in da je v Sv. Križu sedaj nastanjen pravi štab. Seveda je tako obrekovanje rodilu uspeh in je tovariš Lozar imel sitnosti. Pred dnevi pa je bil v Križu aretiran znani antifašist Sva b Karel. Podvrgli so mu nekaj orožja in ga je policij« aretirala.
Pisarjenje znanega fašističnega borca, sedanjega ravnatelja lista sUnitns, senzacionalne vesti vsak dan. denun-ciantstvo in laži o OZNI itd. jo vse tesno ooveiano Vse prav dobro služi tukajšnji policiji, da nastopa proti poštenim demokratom in ima namen sejati med ljudstvom ■strah, nezaupanje in netiti sovraštvo do Jugoslavije ter blatiti vse one, ki nočejo biti pokorni kominformističnim pri-dinarjem in pretepačem.
Kominformisti co v takih metodgh pravi mnistri. Pr g v V trm se poka te ip kg j v resnici so: slepi služabniki imperializma na škodo delovnega ljudstva.
S SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Poslednji zagovor proračuna
Občinski odbor se brani odgovornosti za preselitev slovenskih učencev iz šole v Ulici sv. Frančiška
Po prečitanem zapisniku je
svetovalka Menasse (Fr. I.) iznesla pred občinski svet pri' tožbo številnih meščanov nad pretežnim delom pekarn, ki se okoriščajo z manj vredno peko. Zatem je odbornik Dulci na dolgo ln široko obrazložil zgodovino javnih ogrevalnic, o katerih je trdil, da so bile postopno ukinjene iz različnih razlogov, ponajveč med vojno. Ugotovil pa je, da niti ena dosedanjih občinskih uprav in torej tudi nobeden dosedanjih občinskih proračunov ni upošteval izdatkov v te namene, ker je spadala skrb za javne ogrevalnioe v območje občinske skrbstvene ustanove. V poslednjem času pa se je občinski odbor zavzel za načrt, po katerem naj bi bilo v Ul. Conti urejeno večje zatočišče. S tem bi bilo za vselej odpravljeno pereče vprašanje zimske oskrbe brezdomcev in najrevnejših, stroški pa bi dosegli okrog 40 milijonov lir. Odborniku je pri-tem priskočil na pomoč tudi župan ter apeliral na občinske svetovalce, naj podpro obrazloženi načrt, ki ga namerava
občina predložiti v odobritev VIT in jo naprositi za posredovanje pri ECA za dodelitev potrebne vsote. Svetovalci so se soglasno izjavili za predlog.
Svetovalec Slataper je prišel na svetlo z interpelacijo, ki zahteva posredovanje župana v prilog derekvizicije «Case del combattente«. Kakor je bilo pričakovati od bivšega italijanskega polkovnika, je bila vloga ozaljšana z ginljivimi patriotskimi okraski, katerim se svetovalec Italijanskega bloka pač no more ogniti tudi v primerih, ko gre za praktično obravnavo mestnih problemov. Zopet pojasnuje odbornik Dulci, kaj vse je že občina ukrenila glede tega, ne da bi dosegla kakršen koli uspeh. In tako je bila tudi ta zadeva priključena kopici derekvizicijskih zahtev, ki jih namerava odbor predložiti vojni upravi.
Nekaj svetovalcev se je zavzelo za zgraditev javne pralnice v okolišu ulic Solitario, Madonnina, Pondares, kjer si stanoyalci številnih hiš brez vodne napeljave res ne morejo pomagati drugače, nego da se
Kova nevarnost za tržaško delavstvo
z zaporu delavno; erozijo
INUIISTRIJCI IN OPRTNIKI
če bodo javne ustanove oddajale dela tujim podjetjem
Težak položaj glede zaposlitve tržaškb delovne sile še od časa do časa poslabšujejo oblasti s svojimi nepremišljenimi odločitvami. Dasi jp splošno znana in upravičena težnja, naj se pri oddaji raznih del upoštevajo predvsem domače tvrdke, ki so sposobne opraviti dela v vsakem primeru za isto ceno in prav tako dobro, če ne bolje kot tuje tvrdke, pri tem pa še zaposlujejo domačo delovno si-Jo, se vendar dogaja, da prav javne ustanove oddajajo dela tvrdkam, ki so izven Tržaškega ozemlja. Ker je prav v teh dneh prišlo do ponovnega takega primera, je nastalo v vrstah tukajšnjih obrtnikov ip malih industrijcev silno razbur. jenje, ki je 403eSl° »svoj višek v grožnji, da bi se lahko industrij?! m obrtniki odločili za zaporo svojih delavnic. Tak korak bi bil sicer glede na težke posledice za tržaško de-
lavstvo skoraj težko opravičljiv, toda če javne ustanove ne spremene svoje čudne navade, da bi' javna dela oddajala tujim tvrdkam, tedaj je res težko reči, katerega sredstva naj se domači industrijci in obrtniki poslužijo, da končno zagotove tudi delo za domačo delovno moč, ko smo že omenili, da tuje tvrdke ne nastopajo konkurenčno glede cen.
Znano je, da so nekatere tržaške tvrdke dobile povabilo za razna dela v Benetkah in drugod. Tamkajšnje tvrdke so proti temu nastopile in pri oblasteh tudi uspele. Co znajo torej drugod ščititi domače podjetnike, potem je res nerazumljivo, zakaj bi naj bilo v tem oziru v Trstu drugače.
Oblasti naj torej nekoliko bolj premislijo vso stvar in naj se zavedajo, da ob njihovi nepremišljenosti končno trpi tržaško delavstvo.
poslužujejo pralnice pri Sv. J.a-kobu, ki pa je vsekakor preod-daljena. Tudi v tem pogledu je župan zadolžil sebe in "občinski odbor z lepo obljubo zainteresiranim svetovalcem.
In potem zopet akvedotski vrabčki! Spričo složne vzdržnosti drobnih upornikov je ostala občina brez moči. Jalovi so se izkazali vsi dosedanji ukrepi in župan %e že boji, da bo zašel v tržaško zgodovino z nadim-kom «vrabčjega župana«, zato je sklenil zaenkrat umakniti se na vsej črti ter nemara kasneje, ko bodo vrabci gnezdili, mobilizirati strokovnjake, ki naj bi se lotili nepridipravov z učinkovitejšimi sredstvi. Računajoč z uspehi na področju vodikovih razstreliv, se bo trenutnemu občinskemu odboru takrat nemara le posrečito doseči povoljno zmago.
Pri obravnavanju neopravičljivega premeščanja učencev iz stavbe v stavbo, kar je zakrivila neprimerna izbira časa za potrebna popravila, se je oglasil k besedi tudi svetovalec SDZ z dokaj naivno prošnjo: naj bi se izseljenim učencem iz šole v Ul sv. Frančiška v novih razredih omogočilo udobnejše sedenje v nemogočih klopeh, pri čemer je razvil pred občinskem svetom tudi primeren načrt. S tem bi bila zanj stvar opravljena in vprašanje stavkajočih učencev in učiteljev povoljno rešeno. Kakor kaže, dr. Agneletto ni poučen o zahtevah staršev prizadetih otrok, o zahtevah nanizanih v odprtem pismu didaktičnemu ravnatelju Stublju. Pismo, objavljeno v včerajšnjem »Primorskem dnevniku«. navaja vse važnejše vzroke, ki so dovedli slovenske otroke do stavke. Odbornik Sciolis je v odgovoru dr. Agne-lettu povedal, da ga je o teh težavah dodobra poučil že svetovalec Ljudske Ironte, vendar sam pri tem ne more ničesar ukreniti, ker spada zadeva v območje šolskega nadzorstva. Iz tega bi se dalo sklepati, da je odprto pismo staršev namenjeno reg pravemu naslovu.
Po kratkem odmoru še poslednje utemeljitve in opravič-be v prid proračunu. Razkričal se je odbornik Franzil in kakor vsi ostali odborniki skušal prikazati nekaj naravnost popolnega, kar se tiče projekta proračuna. Dodobra se je znesel nad načrtom ERP ter na vsa usta hvalil Italijo, ki je določila ogromne milijarde tudi v drugačne namene in ne
Angleški kamion io ie množil
Na vogalu ulic Rossetti-Pie-ta je včeraj dopoldne pletel angleški kamion 5854883, ki
ga je šofiral neki angleški vojak, v 7Metno Roscovich Av> gusto jz Ul. Vignolp 10. Temu dogodku je bil priča neki član civilne polletje, ki je dogodek tudi opisal svojim nadrejenim. K sreči bo ponesrečenka v 3 dneh zopet zdrava, ker je dobila le lažje poškodbe po desni roki in desni strani čeljusti.
Dva smrtna primera zaradi kapi
V zaonjlh dveh dneh sta se v Trstu dogodila -dva smrtna primera zaradi srčne kapi. Naj-prej je zdravnik Rdečega križa ugotovil v Ul. Tigor 9, kamor se je -'18 telefonski P°ziv takoj pripeljal z avtomobilom, smrt 731etne Marije Gerdol. Zdravnika so poklicali nekateri stanovalci iz iste hise, katerim so je zdelo čudno, da že „d predvčerajšnjim niso več videli uboge starke, ki je živela v nek; majhni sobici v istem poslopju. Zdravniku ni preostalo drugo kot tp, da jc ugotovil, da je starka umrla že v četrtek popoldne med Iti- in i7. uro zaradi srčpe kapi:.
Ob 10 dopoldne pa je včeraj avtomobil Rdečega križa pripeljat v glavno bolnišnico b91etnega Nicola Spadaru iz Ul. S. Giacomo in monte 7. Tuni pri njem je bil vzrok njegove smrti nenadni srčne kapi-
Strašna smrt nočnega čuvaja
v ognjenih zubljih pogorele barake
Včeraj v zgodnjih jutranjih urah je nekatere Tržačane zbudil jz spanja rezki zvok sirene gasilskih avtomobilov, ki so z vso hitrostjo vozili proti Mar-tovim poljem- V bližini križišča Ul. Navali z železniško progo pri Martovih poljih je namreč izbruhnil požar v neki baraki, ki je last gradbenega podjetja Raffaele Marini. Požar je prvi opazil neki deček, ki je takoj obvestil tamkajšnjo postajo pristaniških in železničarskih po. UcUtov,
Okrog 6.15 je bilo, ko so prvi privozili na kraj požara gasilci iz tovarne Sv. Marka, malo za njimi pa oddelek gasilcev s pristanišča Duca D’Aosta in končno ob 6.40 tudi oni iz središča mesta. Ob prihodu Slednjih pa je požar že opravil svoje delo ter popolnoma uničil leseno barako.
Gasilci so se nato takoj lotili težavnega dela, da bipopolnoma odstranili nevarnost tlečega lese. Med gašenjem pa so v svojo grozo odkrili zoglenelo truplo neznanega moškega, katerega so pozneje identificirali za 40-letnega težaka Giorgia Braica iz U(, dei Moreri 0, ki je bil uslužben pri zgoraj ome-napad j njenem gradbenem podjetju | kot nočni čuvaj.
VLOM PRI BELEM DNEVU
Razbil ie steklena vraia trgovine
in se z ukradeno vsoto spustil v divii beg
Včeraj ob 15 popoldne sta bila 52-letna Garlatto Marija iz Ul. Crispi 30 in 56-letni Fan tuzzi Cairoli iz Ul, Solitro priči nenavademu dogodku, ki bi
ga lahko uporabili v kakšnem amerikanskem kriminalnem filmu. Ko sta bila slučajno po opravkih v Ul- Polonlo, ta zagledala nekega starejšega neznanca, ki je z bliskovitim udarcem razbil steklena vrata prodajalne s sadjem in zelenjavo v isti ulici št, 1. Se hitre
je je nato neznanke skočil -ko-1 nicl naredili.
zi odprtino v trgovino ter se trenutek nato z denarjem v rokah spusti v divji beg. Qba za neznanca nezaželena očividca sta nato takoj po telefonu poklicala policiste, ki je z emergenco privo-ila v VI- Cri-fpi, kjer »ta Jima ppisala bliskovito sceno, .ki so je odigravala pred njunimi očmi- Izkušenj policisti so se pri priči odločili, da bi bilo najbolje zasledovati neznanca, kar so v družbi obeh očividcev v res"
Ideja je bila dobra, ker so kmalu nato zagledali pred kinom'Viale v Drevoredu XX. septembra neznanca, ki je bil malo preje protagonist zanimivega dogodka v Ul. Polonlo. Stopili so k njemu, ga aretirali ip identificirali za 54-ietnega Letticha Guida z Reke, sedaj stanujočega v Trstu v Ul. Kun-dler 4. Pq tem prvem stiku med predstavniki policije in Lettichenj so ga nato odpeljali s seboj na policijsko postajo, kjer je takoj priznal svoje dejanje. Pri telesni preiskavi so našli Pbi njem tudi ukradeno vsoto 1841 lir. letticha so pridržali, ker bo prižel pred sodnike.
Lastnik trgovine Meglio Gae-tano je tako utrpel sam« !800 lir škode, kolikor ja bila vredno razbita steklo V vratih.
Po prvi preiskavi strokovnjakov je bilo tudi ugotovljeno, kako .ie prišlo do požara. Čeprav Verjetno pravega vzroka ne bodo mogli nikdar odkriti, lahko z veliko verjetnostjo sprejmemo njihovo mnenje, po katerem naj bi nesrečni nočni čuvaj poskušal prižgati petrolejko. Pri nalivanju petroleja v svetilko pa je prišlo do eksplozije, ki je ranila pokojnega čuvaja in povzročila požar. Po prvem pregledu s strani sodnih oblasti ,si* zemske ostanke pokojnika lahko odpeljali v mrtvašnico v Ul. Pieta.
gradnjo
lc za industrijo in trgovske mornarice.
Ob koncu seje so se zopet ogreli nekateri občinski možje z ostro debato, kako naj se namreč prediskutirajp posamezni pasusi v- proračunu, da bi končno prišli do odločitve: volitev za ali proti proračunu. Sprejet je bij županov predlog, ki zavrača obravnavo vsakega čien.a posebej j p predvideva kratke pripombe in predloge v zvezi z več členi skupaj. Te naj zbere po en zastopnik vsake skupine in jih iznese na prihodnji seji, ki bo v torek ob 17.
KOLEDAR
QJlecia{i^če - '}Cuk>- - 'Jladlo-
Scbota 28. januarja
Julijan, Dragomil
Sonce vzide ob 7.32, zatone ob 17.04. Dolžina dneva 9.31. Luna vzide ob 11.43, zatene ob 3.03, Jutri nedelja 2». januarja
Frančišek Sal., Gorislava
ZADNJE PRIPRAVE za PIONIRSKO RAZSTAVO KI JO BODO ODPRLI DANES OB 17.30 V DVORANI NA STADIONU «PRVl MAJ».
Važnost in pomen
pionirske organizacije
SKUPINA PIONIRJEV Z NEDELJSKEGA «POHODA PO SLEDOVIH PARTIZANSKIH BORB«.
Zastrupljenje s svetilnim plinom
Včeraj <jb 9.35 so z avtomobilom RK pripeljali V glavno bolnišnico zakonca 69-Ietno Zamberlan Lucio in 77-Ietnega Zamberlana Giovannija jz Ul. Madonnina 34. Pri obeh so zdravniki ugotovili, da sta za-strupljenu s svetilnim plinom. Medtem k° je m°Ž že izven nevarnosti ip bo čez nekaj dr)i zopet zdrav, je njegova žena v nezavesti in zdravniki niso hoteli povedafi svojega mnenja. Vzrok zastrupljanja je treba iskati v pokvarjeni pipi
svetilnega plina, katero je sl. cer mož prejšnji večer, predno je odšel spat, zaprl, je pa kljub temu puščala strupeni plin.
Obema je rešil življenje njun 80-letni sin Arnaldo, kateremu se ie zdelo čudno, da včeraj zjutraj ni bilo njegovega očeta v njihovo trgovino s fotografskimi m radijskimi artikli v Ul. Oriani 5. Ko oh 9 še vedno ni bilo njegovega očeta,
je odšel na stanovanje, v katerega je moral s 8I1Q vdreti. Takoj mu je udaril v nos duh ro plinu, zato jc takoj stekel v spalnico, kjer je našel svoje starše že na P°l zadušene. Ni mu preostalq kot da je odprl vsa okna in poklical avtomobil RK. k‘ Je oba zakonca odpeljal v bolnico. Tudi on pripisuje zastrupnilev svojih staršev pokvarjeni pipi svetilnega plina.
Razmere, ki so nastale pri
nas po objavi resolucija In-fomibiroja, tudi pionirski orga~ nizaciji n so Upodmaknile tal. Popzročile so za}asen zastoj njenemu točno začrtanemu 'delu to pa lc zaradi nesmiselnih, mnogokrat brutalnih izpadov sovražnikov osvobodilne borbe in vsega. kar neločljivo spada k njej. Pomanjkanje prostorov, ki so jih nasilno zasedli naši nasprotniki, so pionirski organizaciji le začasno onemogočili nadaljnji razmah. Kljub nastalim nepsihKom »o «M naši pionirji izkazali v tekmah in 1. maja s telovadnim nastopom na stadionu Pfi Sv. Ivanu. Za to je poskrbela naša mladina, ki budno pazi, da očuva pionirsko organizacijo.
Kakor vse druge naše organizacije, je tudi pionirska pognala in zaživela iz kali. narodnoosvobodilne borbe, katero naši sovražniki danes blatijo ali pa je sploh ne piiznajo.
Našim malim Tli iVj 'Pomen besede «plor,jr«. Oni dobro vedo, d g je ta beseda nastala pri nas P borbi proti nacifaiizmu, v borbi za svobodo in enakopravnost narodov. Naši otroci niso pozabili in nikoli na bodo pozabili da jc pionir človek s silno voljo, ki ne klone pred lažjo, se ne proda, sc ne izgubi, ampak se ze v mladasti odlikuje z vztrajnostjo in napori v prid sočloveku, Pionirj) jz osvobodilne borbe so našim pionirjem vzor neprecenljive požrtvovalnosti, ker jim je znano, kako težavne in nevarne so bile naloge, ki so jih izvrševali. Oni dobro vedo, da s o pionirji obveščali partizane in terence, držali med njimi stalno vez, zbiral i hrano in obleko za ljudi v hribih, po mapah pri obdelovanju polja in Ptijcli tudi za puško, ako jc bilo potrebno. Med nepozabnimi junaki naše
neizbrisnem spominu fizkultur, ni nastopi naših pionirjev, zlasti oni prvega maja, katerim so se divili prijatelji in sovražniki. V neizbrisnem spominu so tudi poiolski krožki v katerih so se pionirji izobraževali in tudi zabavali.
Da rešimo našo šolsko mladino pred beganjem po mestnih Ulicah in pred brezdeljem te? jo odvrnemo s krive poti, na katero jo je mogoče pahnilo preslabo nadzorstvo staršev, ki se borijo za vsakdanji kruh, strnimo jo v mogočno pionirsko organizacijo. Predočim o mladini napore, ki jih premaguje pionirska mladina Jugoslavije v borbi za dosego petletnega plana. V izpolnjevanju ciljev in nalog pionirske organizacija bo tudi naša mladina granitni temelj naše bodočnosti in našega obstoja.
ADOLF ŠIMENC, ERVI MED
NAJMLAJSIMI V BQRBI.
težke borbe se blestijo tudi imena pionirjev padlih v izvrševanju svojih dolžnosti ali umrlih v taboriščih. Vsem našim pionirjem pu je zgled Tržačan Šimenc Adolf, ki je kot pionir tvegal dan z« dnem svojo živ Ijenje ter s svojo bistrostjo in neustrašnastjo bil partizanom pousod v peiika pomoč.
Naša pionirska organizacija ie obranila vse pridobitve osvobodilne borbe, d°bro vedpč, da nadaljuje njeno poslanstvo. Ona mora zopet zrasti p vsej svoji moči, kakor je rastla Pred onim usodnim dnem, ko je v naših mogočnih vrstah nastal razdor. 0e p^em mm stoje v
SPOMINSKI DNEVI
1918 je Vladimir lljič - Lenin podpisal dekret o Uitang-vitvi delavsko *, kmečke Bdeče armade.
Množični sestanek OF v Borštu. Osvobodilna fronta vabi vse člane in somišljenike na sestanek, ki bo danes 28, t. m. ob 19.30 v društveni dvorani v Borštu. Na sporedu so razni organizacijski, gospodarski in kulturni problemi. Zaradi važnosti nuj nihče ne manjka.
Množični sestanek OF v Plavjah. Tudi v Plavjah bo danes 2«. t. m. ob 19.30 množični sestanek Osvobodilne fronte v prostorih kot običajno. Važni gospodarski, kulturni in organizacijski problemi, ki so na sporedu, bodo zanimali prav vsakega in zato pridite polnoštevilno.
PROSVETNA DRUŠTVA
Člani pevskega zbora prosvetnega društva V Barkovljah so vabljeni v ponedeljek 30. t. m. ob 20.30 na važen sestanek
V društveni dvorani pri Gregoriču. Naj nihče ne manjka in bedite tožni!
Slovenski prosvelni društvi ,,SionJenko"ia.,t»aSif
obveščata t-voje članstvo in svoje prijatelje, da bo v torek 31. t. m. ob 20.30 v prostorih
V Ul. Ruggero Manna 29 zelo zanimivo prirodoslovno predavanje. Tov. prof. Tone Penko bp govoril o delovanju hormonskih žlez in o vplivu hormonov na človeško tejo.
PionirskR razstava
Opozarjamo na zelo zanimivo pionirsko razstavo, ki bo trajala od 28. do 30. januarja v dvorani Stadiona »Prvi maj« pri Sv. Ivanu. Slavnostna otvoritev razstave bo v soboto 38. januarja ob 17.30.
Vabimo vse pionirje in pionirke iz Trsta if) bližnje okolice, njihove starše, znance in prijatelje, da si jo ogledajo!
TERITORIALNA UPRAVA ZA PREHRANO (DITERAL)
Z upravnim ukazom sta bili nedavno potrjeni Imepovanji dr. Andreja Marsija in dr. Giorgia Salome za likvidatorja oziroma pomočnika likvidatorja teritorialne uprave za pretirano (DITERAL).
Nadalje sta bila imenovana din Carlo Caparulo in dr Orazio Massimino za člana nadzornega odbora (Colleggio dei Sindaci) s posebnim ozirom na račune DlTERAL-a ki se nanašajo na upravo Julijske krajine za dobo pred 15. septembrom.
FIZKULTURA
Množični kros za pokal „Trieste Spori"
Za novolelno ielko so darovat
ASIZZ iz Doline nabrale:
Stranj Martin 50, Jorans Ana 100, Di Donato Irma 100, Križ-mančič Albin 100, Stranj Ivan 100, Kocjančič Bernarda 100, Kerrnec Rihard 100, Pangerc A-lojzlja 50, Ota Olga 100, Jercog Marija 100, Kocjančič Rozina 100, Cuk Viktorija 25, Jercog Valentin 50, Pečar Marija 50, Samec Aima 35, Samec Dora in Martin 200, Stranj Josip 140, Cesnik Karel 100, Mahnič Dora 100, Jorans Frančiška 100, Mahnič Emilija 100, Prašel Kristina 70, Prašel Ivana 100, Ota Angela 50, Ota Nada 50, Ola Ivan 50, Prašeij Alojzija 50, Babič Regina 100, Stranj Justina 50, Švaba Ida 100, Stranj Alojzija 100, Stranj Frančiška 50, Cuk Josip 100, Krmec Marija 100, Lauriga Draga 200, Furlan Justina 200, Stranj Mila 100, Svetina Josip 200. Kočevar Roža 100, Prašel Marija 25, Pečar Viktor 100, Lovrika Josip 50, Sancin Frančiška 100, Sangerc Ivanka 150, Simič Genovefa 100, Bonača Cveta 100, Klobjan Roman 50, Bevk in Slavec 200, Stranj Angela 200, Prašel Josi-pina 50, Bonača Anton 1Q0, Ce-tačo Milka 100, Žerjal Zdravko 100, Stravanj Irma 100. Sancin Martin 55, Komar Josipina 50, Slavec Valerija 50, Smotlak Angela 50, Koradin Marija 50, Prašel Ana 100, Slamik Ana 100, Korošec Ana 100, Stranj Josip 170, vmotlak Olga 200, Kos Pe-pi 100, Stranj Marija 150, Ota Albina 100. Ferluga Marija 130, Kocjančič Ivanka 200, Stranj Justina 100. Lovica Celestina 100, Furlan Avgust 200, Sancin Viktorija 100, Ferluga Lucija 50, Ferluga Marcela 100, Žerjal Angela 100, Ražem Pavla 100, Randi Kristina 100, stram Alma 200, Lo-Vika Antonija 200, Vodopivec Angelp 200, Vodopivec Marija 100, Slavec Ivana 50, Kocjan Ernesto 50, Cuk Marija 200, Kocijančič Pierina 75, Randi Emilijana 100, Lavriha Nevia 100, Sancin Meri 100, Kocjančič Angela 200, Kocijančič Marija 100, Kocijančič Marija 50, Kocijančič Ernesta 100, Klalian Ludmila 30, Stranj Zofija 100, Stranj Lucija 100, Slavec Zofija 150, Pangerc Antonija 250, Sancin Gizela 200, Sancin Notburga 100, Stranj Avguštin 400, Žerjal Ana 100, Sancin Jožefa 100.
O pomenu krosa za dvig splošnih telesnih sposobnosti posameznika, kakor tudi H°t sredstvo za propagiranje fizkul-ture in odkrivanje novih talentov, je več ali manj vsem znano. Se posebno važen poipen pa imajo množični krosi, ki zajamejo široke plasti ljudstva. Ta vrsta športa je poslal« v Jugoslaviji že tako priljubljena, da se jesenskih, odnosno spomladanskih krosov udeležuje na 10 tisoče mladih in starih iq da to število iz Jeta v leto rase.
Tudi pri nas na Tržaškem pzemlju je kros (tek čez drn in strpi vsako toliko na sporedu športnih prireditev. Seveda se teh krosov udeležuje le omeje, no število tekačev, kj se kot tekmovalci ukvarjajo s tekom. Treba bi bilo zato ta šport bolj posplošiti, da bi zajel širok krog ljudi raznih slojev in starosti,
Pravilno razumevanje za korist množičnega krosa je pokazal tržaški list »Trieste Šport«, ki je letos v ta namen sprejel organizacijo prireditve in k* bo tudi dal nagrade.
Kot pripravo za 8'avni kros. k) bo jutri 29. t. m., je bilo že par nedelj v raznih krajih cone A in B izločilno tekmovanje, ki ja zelo dobro uspelo, kar smo v našem listu na športni strani tudi poročali. Iz yseh teh kro»ov si je pridobilo pravico udeležiti ge glavnega teka preko 10 prvodošllh, tako da bo. mo videl) jutri v skupnem številu okrog 120 tekočev. 'tekmovalce bodo poslali sledeči kraji: Umag, Novi grad, Buje, Brtonigla, Koper, Piran, Trst. Nabrežina in Bazovica.
Proga, ki je dolga '3 in pol km. pojde s stadiona na Lovca, k Sv. Ivanu in zopet nazaj na stadion. Začetek točno ob 11. uri. Za nagrado je določen P°' kal, katerega prejme društvo, ki bo iipelo največ tekmovalcev med prvimi 20. Nagrade za posameznike prejme prvih 20 na cilju, prav tako pa bodo ta dan prejeli nagrade tudi zrna-govalci predtekmovanj prejšnjih nedelj. Tehnično stran organizacije imajo v rokah naši renomirsni lahkoatleti: Corsi, Bandel. Govorčin In Blokar.
Kot favorit za društveno na-gradg prihaja v poštev Novi
grad, ki pa bo imel težko borbo z mladinci jz Bazovice, ki mnogo obetajo, Od posameznikov bi zaenkrat omenil samo troje imen in sicer:	Saina	in
Scropetta (oba jz Novega kra-da) ter Gordinija iž Kopra. Izključena pa niso razna presenečenja.
Odbojka
ZDTV obvešča vsa društva, ki tekmujejo v odbojki za »Zimski pokal«, da so napovedane tekme za jutri 29. t. m. preložene na nedeljo 5. februarja. Razpored bo isti kot jc bil že najavljen.
Nogometne tekme
za prvenstvo Tržaškega ozemlja
Prva polovica nogometnih tekem za prvenstvo Tržaškega ozemlja jo končana. Vsčh 14 moštev je v redu odigralo vseh 13 kol. Na čelu lestvice je sedaj Piran z. 21 točkami, kateremu sledita moštvi Arrjgoni in Aurora z 20 točkami.
Jutri 29 t. m. bo pričelo prvo kolo povratnih tekem. Posebno med jjrvimi moštvi bo borbe ostra in zanimiva in tu bodo igrale važno vlogo tudi enajstu-rice Sv. Ane. Nove Gorice in Ponzianip''.
Vrstni !pa jutrišnjih tekem je naslednik
Na igrišču «Prvi maju ob 9.0Q; Sv. Ivan - Sv. Ana; ob 10.3Q; Puuzianinu - Aurora; ob 12.30: Moptebello - Umag in ub 14.30: Opčine - Brtonigla.
V Izoli ob 14.30: Arrigoni r Novi grad.
V Kopru ob 14.30: Meduza -Piran.
V Sovodnjah ob 14.30: Gorica - ffova Gorica,
SIiHVHIVSKO IM K (III IVU (il. lil)/II. IŠČE
za Tržaško »zemlje
Jutri 29. t. ra. ob 14- '),i gostovanje v dvorani l(W v NABREŽINI s komedijo M Branislava Nušiča
,.Sumljiva oseba"
Gledališče Verdi
Danes ob 20.30 in jutrjj^ poldne ob 18.30 bodo V Sj.. lišču Verdi ponovili PUMBE. vo opero «La Bchemet. "j. gira Pino Trost. Predstavi sta po znižanih cenah.
Pet sliKarieir iz Firenc raz: v galeriji Seni«
V galeriji Scorpione je ČJ prta slikarska razstava P®**' italijanskih slikarjev iz Fir*8^ Vsi tj mladi umetniki so Prl" jeli za svoje umetnineJ* razne nagrade in zato žijo, da si tržaško občinstvo tem kratkem času r«zs!8^ ogleda njih dela ter jim izreče svoje priznanje.
t
Planinsko uruštvo v Trstu priredt danes 28. t. m. v dvorani stadiona »Prvi maj« ob 20 predavanje uZapadne Julijske Alpe ln Kanalska dolina«. Zanimivo predavanje bodo pojasnjevali številni diapozitivi.
CJani društva in tudi ostali ljubitelji planin ste vabljeni, da se udeležite polnoštevilno.
Obvestilo izletnikom na Črni vrh
Udeležence smučarskega izleta na Crni vrh obveščamo, da bo odhod z avtobusom v nedeljo 29. t. m. ob 5. uri zjutraj iz začetka UJ. Fabio Spvero. Izletnike naprošamo, da se zanesljivo še danes oglase v čevljarni Gec v Rojanu ali Pirc, Ul. Settefontane, za važno sporočilo glede potovanja.
Za II. smučarski izlet na Crni vrh v nedeljo 5. februarja pa se vrši vpisovanje pri Geču in Pircu še v ponedeljek 30. t, m. do večera.
Nočna služba lekarn v mesecu januarju
Barbo-Cgrniel, Garibaldijev trg 5, tel. 90-013; Benussi, Ul. Cavana 11. tel, 52-70; Ravasini, Trg Liberta 6, te). 89-81; »Afla Salute«, Ul. Giulia I, tel. 95-380: Zanetti, Ul. Mazzini 43, tel, 78-16; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stal-r ) nočno službo.
Lekarne z nočno službo se zapirajo ob 21, dodatne pristojbine p« se pričnejo pobirati po 22. uri.
ROJSTVA
smrti in poroke
Dne 27. januarja. 1950 se je v Trstu rodilo 0 otrok, porok je bilo 6, umrlo p« ju 10 oseb.
Poročili so se: delavec Ivan Ciullo in tiskark« Alida Co-sma, poljedelec Stanislav Cu-pin in gospodinja Angela Vatovec uradnik Milan	Cebuloc
in uradnica Savica Modrijan, inženir dr. Jurij Cumin in gospodinja Liciu Canziani, mornar Giordano Luchesi in prodajalka Celestina fschiUani, vojak ameriške -vojske Kobus VVilljum P. in gospodinja Marija Scarlino.
Umrli so: 37-letna Alma Cerovec, por. Gravisl, 82-letni Peter Kaffau,	77-letna	Emilija
Agolanti, vd. Mczzetti, 62-let-pj Josip Ferripi, 75-letna Katarina Ravaliko, vd. Bullo, 74-letni Karol	Ferluga,	oo-)etni
Franc Fišer, 77-lelna Anna Pellegrjpi, v’d. Calcagno, 60-letni Ivan	Kreševič,	40-(etni
Renato Benčina.
II RADIO 10
JUS0SL. C0HE TRSTA
(Oddaja na srednjih val®'' 240 ra ali 1250 kc) SOBOTA 21. 1. 195»
6.30: Jutranja glasba; ročila v ital. in objava 7.00: Napoved časa - poroto3« slov. in objava sporeda; >'* Jutranja glasba.	.	».
12.00: Schumann: simfonip,^; 4 d-moiu; 12.30: Italijanske P* . ne pestri; 12.45: Porcčila ».L, in objava sporeda; 13.00: ved časa - poročila v slPV-... objava sporeda; 13.15: Soprš”^ ka Slavica Batistuta poje P3^(e-ne pesmi; 13.45: Gospodarski P., gled (v ital.);14.00: Igra M8!1.^: samb! Radia Ljubljane; !’j; Pregled tiska in poročila v '..p 14.45: Pregled tiska in P°r°
V »lov.
17.30: Plesna glasba; 18.00: * sar Franck: Koral št. 3 za 1' 18.15: Pionirska ura (v 18.45: Poročila v hrvaščini; Glasbena medigra: 19.15: Pol**,. Ia v ital.; 19.30: Napoved č»s* ( poročila v slov.; 19.45: P°Je 'Fi.J »Prešeren«; 20.00: Hrvatski turni prtlo?-“20 30: tt»mornl poje Lrvatske in srbske 9JW; 20.45: Politični pregled (v 21.00: Veder sobotni večer; 2*- | Igra zabavni orkester; 22.00:	|
čemi koncert; 22.30: Plesna ? ■; ba; 23.00: Zadnja poročila v 1 23.05: Zadnja poročila v s>,j 23.15: Glasba za lahko noč; Zaključek.
KINO
iif,:
Rossetti. 21.00:	Nastopa	s^oP1
Tognazzi Cortese.
Esceisior. 16.00: «Zidovi Mal*-ge«, Isa Miranda, Jean GaB,n(( Fenice. 16.00: «Nocoj bo vzšlo«.	,j|'.
Filodrammatico. 16.00: »posPfJ; ščine Don Juana«, Errol F«
Alabarda. 16.00: «Dva im
Izgubljeni psiček
Nnki podoficir civilne policije je včeraj ponoči našel v Ul. Tor Bandera belega psička z nagobčnikom in evidenčno številko 1891, Gospodar dobi svojega psa nazaj na policijr ski postaji na Trgu Dalmacija,
J?
Ja in ena deklicg«.	>
Garibaldi 15.0C: »Stara Kalil"'
ja«, Ray MiUand,	„i-
Ideale. 15.30: »Ali Baba in 4° 1 bojnikov«.	v
Impero. 15.45: »Trubadur«, B' na Pederzim	tJ
Italia. 16.00: »Večna harpnonU.^ p. Muni, Merle Oberon. f o Chopinu.	,	(I
Viale. 14.30:	«Sneguljčica j
škratov«, vvalt pisr)eyev fi*1^ Vittorio Veneto. 16.00: »Brez denih tednov«, Ester WIH'*
AdUa, I5,b0: «Kriminalci». Armoma. 15.30: »Mlin na p8,,r Carla Del Poggio, Jactjues •* nas.	f
Azzurro. 16: «Poko!j v AlZnll(. Belvedere. 16.00: «Darpa S k* ‘ lijami« (Traviata).	4
Kino »Ob morju«. 15.00: «Vr*»i« ljubezen na Donavo«, A Roerbiger In Hans M°ser-Marconi. 15.20: »Verige«, AH>» Nazzari, Yvone Šanson. k Masslmo. 16.00: »Rešim i"”1 grifj Bergman, G. Pieck- |( Novo Cine. 14.00: «Sneguljč>c8 7 škratov«.
Odeon. 16: »Ta zenska je O'0L Radio. 15.30: »GasRci iz Savana. 15-30: »Lepotice 0» panju« Esler VVUliair.s. Venezia. »Meč maščevalca«- -r Vtttoria. 16.00: »Izgubljeni C ni tedni«.
Jj Vsem 0 ancem in PM teljejn nazuanjurno žaj“.gj vpst. du je 27. t. m. umrl11 dragi
Ivan Kresevich
Zh njjm žalujejo' ženk Uija, sin, hčerke, snahe, * vnuki in r stalo .sordstvO, gJ Pogreb dragega pokojniM. j-j v nedeljo 29. t. m. ob 9. ’!r' mrtvašnice glavne bolnišRlC 1 Trst 28. 1. 1950.
NOVE KNJIGE:
Pavlenko: SREOA, polplaluo...............j
Cvejko:	RI.STQ SAVJN, platno............«
GEOGRAFSKI VESTNIK, brošura . 8
Bmialcš:	N3JCEK, brošura.................»
Fiiotfe:	OB 30. I.ETNJCI KPJ, brošura . »
Špuropa: PLUGI ORJEJO, brošura , . . . . Dobite jih v slovenskih knjigarnah v TRSTU ln O
primorski dnevnik
fr »Ig—'	--—	_____
IZOLA
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI 301a
Maše žene ne smejo pozabiti I Podvojili homn svoje napore
ja je nepismenost ovira pri napredku
TEL. j 70
Priprave za okrajna predkongresna plenuma AS1ŽZ
. ^ k&prskeiu in bujskem ckra-1U se ženo pripravljajo za o-jna predkongresna plenu-n‘a> ki bosta drugega februar-t L V Kopru bo plenum v Rttli dvorani obnovljenega gledališča.
Zene po vaseh volijo delegatke in se pripravljajo na diskusijo. j{a Qt,eh plenumih bodo žene poleg vprašanja svo-Jfiga kongresa, ki bo v marcu, uravnavale tudi do sedaj izvr-delo, načrt za tekoče leto druga razna vprašanja že-■ v današnji veliki gradnji.
.	?! druge antifašistične
»nožiene organizacije, je tudi l*13 ^enska organizacija ena sva bstih močnih življenj. j1■ Vej na demokratičnem revesu, ki se iz dneva v dan d01} krepi
in širi, Naše žene *S danes zelo dobro zavedajo yllkih priborjenih pravic. ®#rej tako zatirane in zapostavljene, potisnjeng v kot ku-"“tje in ognjišča, niso smele ® niso moglo javno spregovo-F~i..o svojih težnjah in vprašanjih. Danes pa srečaš našo povsod: v uradu, v zadru-V bolnicah (kjer so* že za rasa borbe imele vodilna ine-primer bolnice «Franja» in cI!avIa» na Primorskem). Tem požrtvovalnim ženam—zdrav-Picam dolguje marsikateri ranjeni partizan znova pridobljeno zdravje in y neredkih primerih tudi življenje. Toda De gamo žene-zdravnice, tudi ^ene-borke so dokazale- za časa borbg svoje velike sposobnosti. Vztrajno so se borile na Položajih s pueko v roki °b stran; mož in fantov in si tako utrle pot v javno življenje kot enakopravne članice družbe, ki, danes gradi novo 1,1 lepše življenje.
samo ng hitro pogieda-S® iJelo žgna v današnji ve-iki gradnji, jih prav tako sre-J!mo povsod. Da navedemo «iq en primer i<; sosednje .,.goslavije, kjer je žena za-<,‘e]a med delovnimi junaki — •"‘■»ditelji socializma — častno
mesto udarnice. Tako tovarišica Erbežnik Sonja, tekstilna delavka, ki je že dosegla petletni plan in je bila zato tudi nagrajena 50.000 din za delo po novih metodah na več strojih.
Na našem majhnem teritoriju se žene prav tako udejstvujejo pri delih gradnje in obnove. Tako imamo zadnje ča§g vej tovarišic, ki so bile že drugič proglašene za udarnice. Izvedba novoletne jelke je bila prav tako veliko delo naših žena, ki je.pri naših najmlajših zapustila tako globok vtis, da ga ne bodo pozabili do prihodnje novoletne jelke.
Koper
Parita konferenca za cono 8 v nedeljo 29. januarja
Jutri, v nedeljo dne 29. januarja t. 1. bo partijska konferenca za Istrsko okrožje s sledečim dnevnim redom:
1. Politično poročilo.
2. Diskusija.
3. Organizacijsko poročilo.
4. Diskusija.
5. Poročilo o planskem gospodarstvu.
6. Diskusija.
T. volitve okrožnega oa-bora.
8. Sklepi. i
..Razvalina življenja" v Šmarjah
Mladinska organizacija sla-venskega učiteljišča v Portorožu bo priredila jutri 39. januarja v zadružnem domu o Šmarjah F. S. Finžgarjevo dramo: uRazvalina življenja)).
Oddolžimo ;e mladim igralcem — gostom s polno udeležbo!
Delavci Istrskega okrožja
gesti delavskemu gibanju vsega sveta
'inji protesti proti razbijačem tržaških ES
Na ta veliki uspeh so vse naše žene lahko upravičeno ponosne. Poleg veselja, ki ga je njihovo neutrudno delo prineslo vsem otrokom, so ti občutili veliko skrb — novih žena, ki posvečajo Vedno več pažnje svojim otrokom, ker jih pri njihovem delu1 podpira tudi ljudska oblast.
Prav gotovo bodo žene našega okrožja na svojih dven plenumih veliko govorile tudi o teh delovnih uspehih. To jim bo služilo za vzpodbudo pri njihovem nadaljnjem delu. Ne bodo smele pozabiti pri tem na tiste najbolj požrtvovalne graditeljice socializma tudi pri nas, k; prispevajo z vsemi svojimi zmožnostmi za izboljšanje življenja. N; potrebno, da bi s tega mesta dajal; nasvete, ker so žene o delu posameznih vaških ženskih organizacij in prav tako posameznih elanie, bolj na tekočem kot mi. Smatramo pa za potrebno, da jih na to opozorimo. Prav tako bo važno vprašanje nepismenosti, ki ga bedo morale žene temeljito pretresti na teh dveh predkongresnih plenumih. Ko ge danes žena vključuje v vsa da Is tudi pri Izgradnji ljudske oblasti, je mogoče to vprašanje eno najvažnejših. Da se nam ne bo vež dogodijo kot pred kratkim v Ankaranu, ko je mlada žena poklicala svojo de vetletno hčerko, da ja name sto nje - podpisala neko potrdi lo. Hotela je nekako opravičiti to neznanje s tem: «Nisem hodila v žolo.a
Mnenja smo, da ta izgovor danes ne drži več. Ko se naši požrtvovalni učitelji in učite ljice trudijo, da bi prenesli svoje znanje na vse ljudstvo: bi bilp pričakovati od vseh: ki še ne znajo pisati, da se bodo prav tako potrudili. Zena-mati ima pri vsem tem važno nalogo v družini, organizacija pa v vasi, da vpliva na vse, ki niso vešči pisanja.
Le nekaj smo povedali o delu in nalogah naših žena. Se več naj bi same razpravljale na •plenumih in nam potem tudi poročale.
Obdelovalna zadruga v Šmarjah je proslavila prvo obletnico svojo ustanovitve
*bira*e ^lavstvo'se še vedno drpžn-V svojih sindikalnih po-dijijj na sestankih in daje samo s.Y°jemy ogorčenju proti Ze P °dnemu postopanju Zve-l*r	sindikatov v Trstu
lip,''Jfbim samozyanim vodite. 1! Q Radichu, Destradiju, Vida-tak k* ruš*i° temelje nekdaj ‘o enotne in borbene organi-it6cije naših sindikatov v Tr-Vari h°te6 naPraviti iz njih na. aen privesek kominfnrmistio-k frakcije KP v Trstu.
Tako s0 sprejeli člani sindi-*altle podružnice zadrugarjev ^»Uglnvalno zadruge in ostalih V Šmarju na svojem sestanku ,*■ knuarja ostro resolucijo, v pteri obsojajo, uničevalno deduje Zveze ES v Trstu ter |aciiovanih voditeljev, ki vrhu Jfa brez vsakega razloga ne
‘Pustijo, da bi na prihodnj-m |5We»U Zveze ES v Trstu bile itJjPtme tudi sindikalne po-;z istrskega okrožja. t(iw?Qbno resolucijo so izgla-$(,3 tudi člani sindikalne po-» Zavoda za socialno za-ti gU^bje v Kopru, ki se hkra-®bng?*»j0 na akcijski odbor za V Tr j'8v razrednih sindikatov
lu tun aa nD7l'ufl in	n.l'
°dl,
Sres zahteva sklicanje kon-ležajj • ■ katerega naj so ude-^elav l?Volieni zastopniki vseli Cci>, ifv in nameščencev obeh ha ’ . ?a,je zahtevajo, naj se ^reuč'i ‘em kongresu ES 4eiio vzroki razkola Enot. sindikatov ter se obnovi enotnost delavstva co-c°ne B, brez katere delovni sloji še nadalje
ter ga pozivajo, naj
prepuščeni na milost in nemilost imperialistom.
Smiselno enake sklepe so sprejeli člani sindikalne podružnice podjetja «RadiQfcnija» v Kopru in plani Kmečke sindikalne podružnice v Novi vasi-
Sindikalisti «Arrigonija» in plinarne v Izoli ter «Edilita» v Kopru pa so se na svojih sestankih poklonili spominu žrtvam De Gasperijeve in Scel-bove fašistične policije, ki je v Modeni streljala v delavske množice in pri tem ustrelila Šest tovarišev delavcev. Člani omenjenih podružnic so izrekli se sožalje svojcem padlih žrtev m potrdili svojo solidarnost z italijanskim delavskim razre, dom I
Drugo sindikalne podružnice so poslale s svojih zborovanj centralnemu odboru ES Juro, slavije v Beogradu pozdravne brzojavke, v katerih še sporni-njajo V. obletnice. ustanovitve jugoslovanskih enotnih sindikatov, ki Jih jemljejo pri svojem delovanju za zgled z obl j«, bo, da bodo tudi v bodoče ostale zveste načelom marksizma in leninizma, načelu internacionalama proletariata in načelu bratskega sodelovanja z vsemi d slavci sveta. Končno Želijo naše podružnice jugo-slovanskim ES še večjih uspe. hov pri nadaljni gradnji socializma.
Med drugimi so _ poslale podobna brzojavna voščila sindikalne podružnice delavskega kolektiva «Ex Ampeiea« v Izoli, gradbeni podjetji v Semedeli jn Edilit v Kopru.
Piran
Veseli večer pomorščakov
Uprava Dijaškega doma Pomorskega teiinikuma in mladinska organizacija na tem zavodu v Piranu priredita danes 28. januarja v vseh prostorih Ljudskega doma v Piranu »Veseli večer pomorščakova. Začetek ob 20. uri.
Sodelujejo člani Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta, dijaki in dijakinje iz Trsta, Pirana in Portoroža.
Šahovske beležke
DVIG RAVNI SAHOVSKE IGRE MED KOPRSKO MLADINO. Dne 24. t. m. popoldne je odigral tov-. Grmek Armand simultanko proti 10 mladincem jz tečaja za fizkulturo, ki se vrši v inštitutu Grisoni, Uspelo mu je premagati 6 nasprotnikov. Štiri partije je izgubil. Dobili so proti njemu tov. Filipič, Petronio. Grižon in Turina.
Kopvr
Nedeljske nogometne tekme
SKUPINA A: Strunjan - Partizan, igrišče v Strunjanu, ob 14 uri; Meduza B - Arrigoni B, igrišče v Kopru, ob 12. uri; Olimpia - Rdeča zvezda, igrišče v Dekanih, ob 14. uri; Adria - Aurora B, igrišče v Izoli, ob 12. uri; Portorož -Sičjole, igrišče v- Piranu, ob 14. uri.
SKUPINA B:	Viilanlja
Umag B, igrišče v Villaniji, ob 14. uri; Buje - Seget, igrišče v Bujah, ob 14. uri; Novi grad B - Brtonigla B, igrišče v Novem gradu ob 14. url; Mate-rada - Nova vas, igrišče v Ma-teradi, ob 14. uri.
Ze v zgodnjih urah zadnjega ponedeljka smo opazili v vasi okoli zadružnega doma precejšno živahnost. Ko smo videli več tovarišev obdelovalne zadruge, smo si takoj mislili, da nekaj pripravljajo, In res, Kakor so ostale obdelovalne zadruge v okrožju dale obletnicam ustanovitve svoje zadruge izreden poudarek, tako so sklenili tudi šmarski zadrugar-ji, da bodo praznovali ta dan, in sicer prvo obletnico ustanovitve obdelovalne zadruge v Šmarjah.
Nasi zadrugarji so lahko ponosni, ker so bili res požrtvovalni in so tudi dosegli temu primerne uspehe. V tem oziru je treba izreči priznanje tudi vodstvu zadruge. Vsem nam pa je prijetno zadoščenje, da imamo v vasi napredno silo, ki nas pelje po pravi poti. Ce premo-trimo njen položaj komaj po prvem letu obstoja, potem si lahko ustvarimo sliko, kakšno gospodarsko ln kulturno vlogo bo zavzemala obdelovalna zadruga po več letih, ko bo poglobila svoje vsestransko delovanje.
Za proslavo so naši zadrugarji lepo okrasili dvorano v prvem nadstropju zadružnega doma, na njegovo pročelje pa šo postavili sliko maršala Tita,
ki je bila obdana s slovensko in italijansko ter delavsko zastavo kakor tudi z zelenjem, Proslavi obletnice so prisostvovali tudi nekateri zastopniki okrožja in okraja, med njimi tov. Mnrkežič Avgust ln Aturman Srečko, dalje predstavniki množičnih organizacij in krajevnih oblasti V imenu obdelovalne zadrugo je vse navzoče pozdravil zadružni tajnik tov, Pribac Pavel. V nadaljnjih izvajanjih svojega govora je podčrtal odločno voljo vseh zadrugarjev, da bodo v prihodnjem letu še podvojili svoje sile za dosego čim večjih uspehov. Tov. Markežič Avgust pa je podčrtal okolnost, da so sedanji zadrugarji enako do-
bri borci v miru, ko gledajo na to, da dvignejo produkcijo in s tem pripomorejo k izboljšanju življenjskih pogojev vsega prebivalstva. Pokazal je na ob-uuvo vasi Šmarje, ki je bila od vojne še najbolj prizadeta, in se zahvalil vsem tistim, ki se žrtvujejo danes za napredek vse skupnosti ln ki š svojim nesebičnim delovanjem utirajo našemu ljudstvu pot v socializem, ki predstavlja boljšo bodočnost.
Po oflcielnem delu prireditve je sledila prosta zabava, h kateri so mnogo prispevali godbeniki iz domače in bližnjih vasi, tako da jo v zadružni dvorani med mladino in starejšimi, med člani in nečlani zadruge zavladalo splošno veselje.
in
/PUmoMtki dnevniki
I/. LMOŠmOA aaSmBMSHEUA PUM
IZKORISTIMO LEŽIŠČA aluminijeve rude - boksita
Zagotoviti je treba kritje potreb na gradbenem področju z .ndustrijekim gradbenim in ostalim kamnom.
Uvesti je treba izkoriščanje ležišč boksitne in drugih rud, ki do sedaj niso bile izkoriščane, in jih izvažati.
Zvišati je treba proizvodnjo solin in uvesti proizvodnjo novih produktov šoli, ki jih do sedaj nismo pro,zvaiaii.
Bnrha za prehodno zaslai/ico
Zgledno delo v tovarni „ Arrigoni", v oddelku za izdelavo filetov
Pri «Arrigoniju» v Izoli, tovarni za . konzerviranje rib Jn sicer v oddelku, kjer izdelujejo filete,, so nekatere brigade v stalnem tekmovanju. Njihov cilj je, de prekoračijo tako posamezno, kakor tudi po brigadah določene norme.
14. januarja ie bila v navedenem oddelku za izdelavo filetov najboljša delavka Cer. kvenič Glorla, ki je prekoračila normo za 94.6 odst. Kot najboljša brigada pa se je izkazala brigada' številka 3, ker je prekoračila normo za 49,7 0$st. To brigado sestavljajo:	Rozac
Ivana, D’Este Marcela, Tullian Karmela, Krevatin Marija, Cer-kvenič Giorig in Gherbassi Gloria, ,
Tako je bila 13. januarja najboljša Glava Lidvina, ki je prekoračila normo za 40 odst., od brigad pa brigada številka 4, ker je prekoračila normo za 26,4 odst. V tej brigadi so bile tovarišice: Miccori - Bernardi Roza, Cleva Lidvina, Pugliesi Justina, Skerlič Roza, Vascotto Ana in Pakdni Lidia.
Dne 16. januarja je dosegla prvo mesto zopet Cerkvenič Gloria, s tem, da ie presegla »ormo za 66,6 odst., in od brigad je bila zopet najboljša 3. brigada s tovarišicami: Rožac Ivano, Korenika Vilmo, Krevatin Marijo, Cerkvenič Glorio in Gherbassi Glorio, Brigada je prekoračila normo za 34,6 odst.
Dan kasneje, 17. t. m- je dosegla prvenstvo Rožman Libera s prekoračenjem norme za 82 odst., ;n brigada številka 25 s prekoračenjem norme za 44.7
odst, To brigado so tvorile: Bembič Elisa, Rotta Bruna, Rožman Libera ;n Cotterle Amelia,
Dne 18. t. m. je zopet dosegla prvenstvo tov. Rožman Libera s 75.9 odst. prekoračenjem norme, in zopet brigada številka 25, ki je prekoračila normo za 31,4 odst. V brigadi so bile; Bembič Elisa, Majcen Marija, Rotta Bruna, Rožman Libera, Cotterle Amelija in Gherbnc Murija.
19. t. m. pa se je izkazala kot prva delavka navedenega oddelka tov, Korenika Marija s prekoračenjem norme za 75,9 odst., in zopet brigada številka 25 s prekpračenjem norme za 36.6 odst.
Istočasno, ko izražamo vsem imenovanim tovarišicam naše priznanje za njihovo vestnost in požrtvovanje, pozivamo vse ostale njihove tovarišice jn tovariše naj jih posnemajo!
zo v Portorož, Buje, Novi grad, Urpag in Grožnjam
l/o/.ni n:d parnikov Koper-Trst
Ob delavnikih vozijo iz Kopra v Trst; ob 5.20, 6.45, 7.30, 8.30, 12,10. 13.13, 15— jn 17.—-,
Ob delavnikih vozijo iz Trsta v , oper: ob 6.20, 10.15, U,— 12.30, 15.—, 17.—, 17.30 in 18,15.
Ob nedeljah in praznikih vozijo iz Kopra v Trst: ob 6,30, 9.10, 12.45 in 17.15.
Qb nedeljah in praznikih vozijo iz Trsta v Koper: ob 7,45, 11.—. 14,— in 18.30.
l/oznf red avtobusov na progi Koper-Trst
ODHODI IZ KOPRA: ob 7. in ob 11. uri, s KRMHSCA PRI DEKANIH ob 7.15 in ob 11.15; PRIHODI V TRST ob 8. ob 12. uri.
ODHODI IZ TRSTA: ob 15, in ob 18. uri, s KRIZISCj^ PRI DEKANIH ob 15.45 in 18.45; PRIHODI V KOPER ob 16. in 19. uri,
Avtobusi imajo v Kopru zve-
Ali že imate Koledar Osvobodilne fronte?
Izšel je Koledar Osvobodilne fronte Tržaškega ozemlja za leto 1950 v Gregorčičevi založbi. Koledar ima zelo pestro Koledar lahko dobite v tržaških knjigarnah pri Stoki in Fortunatu ter pri OF v Ul, Ruggero Manna 29. Naj ne manjka v nobeni slovenski družini.
Kok za pregled šoferskih izkaznic, izdanih od IOLO, oddelka za notranje zadeve poteče dne 20. februarja 1950.
Plačevanje taks in vidimira-nje šoferskih izkaznic se vrši pri okrajnem LO, odseku za notranje zadeve.
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - UL. S. PELLICO 1 • II.; TEL. U»32
IZPRED SODIŠČA
Ital. klerofašistična vlada še dalje odreka Slovencem v Italiji naiosnovnejše pravice
(Nadaljevanje s 1. strani)
Italije. V nasprotnem primeru pade vsa odgovornost pred našm ljudstvom in pred svetom samo nanjo — ker se ni držala danih obljub in ker
se ni pokazala zmožno zajamčiti pravice državljanom SVOJE DRŽAVE.
V naslednjih dneh bomo osvetlili posamezne točka spomenice DFS, ki je bila poslana italijanski vladi in podprli trditve, ki no v njej nanizane z novimi dokazi, ki so se nabral; v zadnjih osmih mesecih. T0 bonio storili, ker hočemo pred vsern svetom razgaliti vladu klerolašistične Italije, ki s svojim jezuitskim hinavskim naukom pridiga v svet stvari, ki so v direktnem nasprotju s stvarnostjo. Samo Demokratična fronta Slovencev kot edina predstavnica Slovencev v Ua-liji je v današnjem položaju zmožna in tudi dolžna, da pokaže na pmkso demokrščanske tiranije, ki po eni strani govori, da priznava Slovencem vse pravice, ko pa je treba dejansko te pravice uresničiti, izvaja nad Slovenci pritisk. Posledica tega je, da so primeri, ko si ljudje komaj upajo spregovoriti slovenski,
Gre torej za priznanje naših pravic in našega življenja, in če je kdaj pop-rej bilo potrebno, da odločno nastopimo in izpregoporimo svojo moško in pogumno besedo, je ta. čas P>’av danes, Zafo borno trdno stali na stališču resnice in 'na braniku naših pravic.
Včeraj dopoldne je bil pred goriškim sodiščem proces I;i ga je zahteval «per direttišsinia» državni pravdnik. Teda proces je bil odgoden, ker je državni tožilec zahteval da sc poleg Damira Feigla, odgovornega urednike «Soče», pckljče np za-
tožno klop tud; ugledni soriški rejak in slovenski pisatelj dr. Andrej Budal, avtor inkriminiranega članka.
Kg smo poslušali besede javnega tožilca, ki zahteva, ne j pokličejo na zagovor samega avtorja članka «Pojdite in ličite vse narode — y italijenščiniu, se nam je nehote vsililo vprašanje. zakaj so »e prt-co sodnih oblasti vladni organ; tako strupeno zagnali prot; prvoborcu za pravice gorKkih Slovencev, ko pa je vendar vsebina ^segu članka podprta z nu žalost tako krutimi dejstvi, cm jih ni mogoče izpodbiti. Toda ni bilo treba dolgo razmišljati, zakaj so sprožili tukajšnj; oblastniki tožbo prot; dr. Andreju Budalu zlasti ne, če sa spomnimo na pred dnevi objavljena članka dr. Andreja Budala v »Primorskem dnevniku«, na odprto pi-smo Dsmiru Feigiu ter na uvodnik «Ni fftdv in nikoli ne bo prava.
Slovenski pregovor pravi: Resnica v oči bode. Pravilnost tega pregovora danes drži bolj kot kdaj koli poprej, kajti tov. Budal je razgalil nepravično ravnanje sedanje klerofašistič-ne vlade, ki skuša zatreti slovenski napredni lisk v Gorici, da ne bi mogel dan za dnem kričati v svet o krivicah, ki se dogajajo goričkim, beneškim in kanalskim Slovencein. Toda na-j Italijanske oblasti se tako zatirajo slovensko miselnost in tirajo na zatožno klop najboljše borce za pravico našega ljudstva, s teni bodo v nas samo Sp bolj podžigale borbo za prizna, nje pravic Slovencev v Italiji in še ‘bolj podkrepile prepriča, nje, dg heče ^tldi sedanja oblast v naših krajih (sgjpp nadaljevat; z zatiranjem slovenskega življa.
Tov. dr. Budal je Priznan in
star antifašistični borec ki ga
je fašistična Balija neprestano
preganjale. Neuklonljivost in tesna povezanost s svojim ljudstvom je tudi danes njegova odlika, zaradi česar ne bo nikoli cdjenjal boriti se za pravice tistega ljudstva, s katerim je preživljal najtemnejše čase pod fašizmom.
Da b; bila mera .a bolj polna, je državni tožilec vložil priziv na prizivno sodišče v Benet, kah proti oprostilni sodbi od
18, januarje, ko je bil odgovorni urednik «Soče» tov. Damir Feigel oproščen z utemeljitvijo, da pi zakrivil kaznivega dejanja.
Ne najdemo besed, da bi obsodil; tako postopanje. Vsekakor je tudi to dejanje člen v verigi napadov, ki se v poslednjem čaau ponavljajo in stopnjujejo prati pravicam Slovencev v Italiji.
sela poKralinsHeoa uorsunega odbora
Ona ga je zanemarjala on pa jo je varal
V občini Ciradež bodo zvišali prejemke duhovnikom
Pokrajinski upravni odbor je na svoji seji preteklo sredo odobril odn. odvrnil sledeče sklepe:
Pokrajinska uprava: doklada za delavnost uradniku Fumato Emilu — odobreno izjemoma; povišanje plače zdravniku sektorja OPP — odobreno; doklada pregledovalnim organom zaključnih računov od leta 1942 do 1948 — odobreno; dcklada za delavnost družini administratorja OPP — odobreno.
Občjna Gorica: prjziv Miklu-ša Ladislava prot; odvzemu trgovske cbrtnice — odvmjen; božična doklada za službovanje prometnim organom odobreno.
Občina Gradež: plačilo delavca, ki pazi na občinski vodovod — odobreno; povišanje plače duhovnikom — odobreno.
Občina Tržič: prispevek šolski blagajni — odobreno.
Občina Doberdob:	prevzem
državnih pridržkov na plače odobreno.
Občina Ronke: prodaja občinskega zemljišča Moimas vd, Tantin Elsi — odobreno; sprejem pogrebnega podjetja v občinsko upravo — odobreno; prodaja občinskega zemljišča
Gam Hermanu — odobreno; prodaja občinskega zemljišča Ziccardi Jožefu — odobreno.
Občina Škocjan ob Soči; prispevek za božič revnemu otroku — odobreno; nakup zemljišča za gradnjo javne klavnic«
— pdobreno; prispevek blagajni za ubogega dijaka —- odobreno; proračun ra leto 1950
— tjdobren.
Občina Krmiti: vzpostavitev samostojne občine za Medejo
— odobreno.
Občina Romans: užitninski davek na blago ad valorem — odobreno; plačilo pogreba pok. župana — odobreno.
Občina Gradiška: prispevek občinski gedbi — odobreno.
Občina Zggraj: užitninski da. vek — odobreno.
Občina Šempeter ob Soči; prodaja občinskega zemljišča Palat Fides — odobreno; pristojbina na živino — odobreno.
Občina Fara ob Soči: popravek proračuna za leto 1949 — odobreno.
Občina Foljan:	popravek
proračun za Jeto 1949 — odobreno.
Avtonomno podjetje v Gra-dežu: prispevek cdboru za konj. ske dirke ~~ odobreno.
U
Velika tura“ na Tinjan
Med istrskim ljudstvom
lunaar?) iije run6j takP (Pho bo n S°nce ko; v nede-če Lrti".!razo'u, je nemogo-natiu >7 n,ed štirimi ste-
kanij
gr**
v*e vabi in kliče na
W T naraw• P« četUdi tudi j 1 Poziv sept izrabil
odhodu*', PŽ tem me ie ob
*ai„	spremljala
Ze nad eno loto sem član koprske podružnice Tržaške> ga planinskega društva, pp sc do sedaj še nisem udeležil nobenega izleta. Se pravi, da sem res -= delauep član. T«fco je, mojo planinska dejavnost sem kar ponosen. Tudi če h; rad, nisem mogel ne na Nanop, Čaven in Snež-
nik in vse druge še višje i*-letniike točke kamor so hodil; in sc vozili naši koprski planinci. Dalo mj ni dopuščalo, da bi bil uresničil svoje domotožje po gorah. Zato Pa sem v nedeljo z vsem navdušenjem odšel .kar sam v imenu vsega članstva naše delovna podružnice, brez vse oprave in brez slovesa, na najvišjo točko koprskega o-kraja, uu Tinjan — «3710 m« (beri 371 m nad mosiem), da se vsgj malo oddolžim pomenu visokih ciljev naša podružnice.
Ne mislim potvarjati zgodovinska višine tinjanskega hriba, toda prvo številko sem zapisal ~ 1? spoštovanja do Tinjancsv in do »jflšefla Triglava, pes sem od?e( iz Kopra z mislijo, da grem na — Triglav. Takole sem delal ra-
čun. Ce bom prehodil'vsako uro tisoč metrov, moram doseči zavidljivo višino tri tisoč in pol metra. Porabil pa sem tri ure in pol, nekaj minut in sedem sekund. Ni treba biti kdo ve kako dober matematik, da zračum višino. Se nekaj: Tovariša K.......
er in S c Se vedno bahala
z njunimi turami po Julijskih Alpah. Jaz moram pa lepo tiščati jezik za zobmi (kar jih še imam) in svinčnik v žepu, ker vri ni dano, da bi ga takole ierabil kot ona dva, kadar se ometa it tistega višinskega ki'aliestva. Tako jima bom vsaj malo pokazal — svoje planinske zmožnosti-
Tura s«! *ar,no
V Dekanih sgm naletel v hiši nekega tovariša, če se ne motim »e piše Fortuna — kar
bi 'bilo po slovensko Sreča, rayno na izdelovanje klobas'. I idiš, novinar, sem si mislil, dober nos imaš. Klobase so prav za turiste, če imajo s seboj še tisto napeto opjeteno buteljko, Ker sem skromen
človek, sem odšel naprej _______
brez klobas in buteljke. Ze čez deset minut hoje sem se kesal, da se nisem oborožil z obojim. Vesel pa sem bil Useejio svoje odločnosti in imel tako nekaj zadoščenja. Vsekakor nisem hotel pmade-ževati časti velikega tinjanskega planinca.
Ko sem sp vzpenjal med hrastovim grmič jem pro^ Kolombaru in Slatini, obe inisiei hunta skttpnp j f hjj, mi je. postajalo vedno lepše V duši, v majhen okvir sta stisnjeni ti dve vasic; toda n zelo prijazni okolici, Pod
Kolombarjem je velika hda-ku, kjer napajajo živino. Malo više je nekdo v kotu ooru-jenega zidovja zgradil majhen vodnjak ig praven cementno korito z;* pripravo viodre galice — škropivu za trte. Spoznal sem praktičnost gospodarja.
Ni bilo časa, da bi se bil prepeč ustavljal, zatp sem jo kar mimo hiš	j masko
Ubral naprej v hrib. Hipoma sem še 2našel v pragozdu hrastovega in brinjevega drevja, med katerim je na gosto rastla neka čudna želena rastlina. Imel sem vtis, da me bo zdaj pa zdaj oklenila s svojimi dolgimi zelenimi tipalkami kot morska ovijalka. Ze sani se nameraval vrniti, ko se jy zgodil — čudež. Kajpada, ali; rOštju dindijo suntjssimo, tovariš», kot bj'dejal zgovorni Zerbo iz Tinjana. Od nekje se je
nenadom pejivil, priletel, prifrčal, se Pritakni, švignil, frcnil, in ne vem, kako še *— sam palček — in se zapletel p zeleno rogovilasto rastlino.
Lasje so m j vstali na glavi od groze, da bom priča veliki tragediji, ko b0 rastlina izsesala ubogegg palčka. K moje velikansko začudenje se ni zgodilo nič takega. Palček je trikrat prav prijazno za trepljal z repkom, pozdravil: učrik, črik, črtk«, in se izgubil v grmovje. Globoko sem se tedaj oddahnil in skušal raztolmačiti, kaj bi pomenil trikratni palčkov utrip z repkom in trikratni prik. Prišel sem do zaključka, dg me je hotel opozoriti 114 višin o Ii riba,- tri, tri, tri, kar bi p paši človeški govoricj pomenilo: tri tisoč metrov,
Tgko razumni Palčki so v hrastovem in brinjevem grmovju nad Kolombarjem.
To je bilo zgrne novo razodetje. Prav tako tudi tista čudna zelena rogovilasta rastlina, ki ima lepo ime koše-ničica ali kot jo imenujejo tg ■ činestra (po italijansko ginestra), neke vrste prediv-nato rastlina Istrani jo uporabljajo za privezovanje trtnih mladik.
(Nadaljevanje sledi),
Pred goriško kazensko sodišče je včeraj prišel 28-letni Bergama-s Fulvij iz Gradiške. Obtožen je bil, da je na nekem sestanku PC lanskega leta navajal nekaj organov javne var. nesti k izdajstvu. Sodišče pa je včeraj po natančnem proučevanju obtožnice ugotovilo, da ni Bargamaiu pripisati navajanje k izdajstvu marveč naravnost izdajstvo in vohunstvo, Za kar je po. zakonu predvidenih od 8 do 16 let zaporne kazni Sodišče se je nato proglasilo nepristojno za razsodbo tega primera in je sklenilo obtožnico odstopiti kasaoijskemu sodišču.
* * *
Zaradi pomanjkanja dokazov je bil nato oproščen • 36-letni Cojetta Viktor iz Tržiča, ki mu je obtožnica očitala, da je maja 1948 leta zelo grdo, ravnal s svojo ženo Labile Ester, da jo je večkrat natepel in da ni skrhel za njeno vzdrževanje. Poleg tega je bil obtožen še, da je istega časa tudi grozil s samokresom svaku Labile Francu, ko ga je ta h oj el pregovoriti, da ne bj tako grdo ravnal s ženo, oziroma sestro. Pred sodniki sta se mož kakor žena drug drugega blatila. Zenu je izjavila, da je mož z njo takp postopal, ker je zaljubljen y drugo. Mož je to izjavo potrdil, in povedal, da se ženi z drugo, ker ga ona zanemarja in pri tem odločno zanikal, da bi Ženo kdaj pretepel.
Zaradi vdove se je vnel prepir med tremi rodbinami
7. julija 1948 leta se je na nekem trgu v Tržiču vnela ostra borba med tremi tamkajšnjimi rodbinami. V tej borbi, ki sta jo povzročila mlada vdova in njen verjetni oboževalec, sta ostali dve osebi ranjeni. Udeleženci te borbe so morali včeraj vsi na zagovor pred sodišče V Goriči. Na založni klopi so bili: 63-ietni In-trepido PascjuaJe, 28-letni In-trepido Jožef, 41-letni Acclavio Anten, 47-letni ptracapede Franc, 23-letna Intrepido Lojzka, 52-letna Ramires por. Jn-trepidu Marija, 81-letna Acola-Vio vd. Ramires Maria, 42-let-na Ramires por. Stracapede Francka, 20-letna Intrepido Gaetana, 22-letna Intrepido Ivgnka in 16-Jetna Intrepido Helefia.
Obtožnica je vse obtoževala, da so se udeležili omenjenega prepira, nadalje je bil Intrepido Jožef obtožen, da je pri tej prijiki pretepel Intrepido Heleno in ji povzročil poškodbe, zaradi katerih se je morala zdraviti 45 dni. Intrepido Michelina pa je bila še posebej obtožena, da je v tein prepiru pretepla Intrepido Filome-no tako, da se je ta morala zdraviti 6 dni.
Vsi sp prišli pred sodne oblasti, ker je julija 1948 leta In-trepido Jožef za najačč s kolesom povozil Acclavio Marijo, s katero jp bil baje iz ljubezenskih razlogov v naskriž-ju. Marija je o početju Jožefa obvestila svojega hraia Aqola-via Antona, kateri je sklenil, da . bo obračunal g .Jožefom. Zyečer sta šla Acclavio Marija
in njen brat Anton pred hišo Intrepida Jožefa in ga poklicala na odgovor. Ko je ta prišel jn sa ie pričel; s prepirom, se jim pridružijo že vsi zgoraj navedeni, ki so vsi z njimi več ali manj y sorodstvu in ki so vsi to priliko izrabili, da drug drugemu izkažejo sored-niško »ljubezen«. 2cnske sp si pomagale kar s coklami, moški pa s pestmi in v ta boj je morala poseči cela četa orožnikov. Včeraj so na sodišču obsodili Intrepida Pasquala ju njegovo mater Gremagno Filo-meno kot glavna krivca vsakega na 4 mesece zapora, vse ostale pa na trf mesece zapora. Za vse pa 3e sodišče odredilo f.rtpust za sveto leto.
Ukradena purana je sprejela na rejo
Na 15 dni zapora in 30DQ lit globe so nato obsodili 28-letn Sirak por, Rivoli Gemo in 611-letno Cruoil vd Sorak Lojzku iz Bračana pri Krminu. Prva je bila obtožena, da je maju 1948 leta, ko je opoldne s košaro šla po stezici mimo travnika Braka Ivana, kjer se je paslo več perutnine, odnesiu dva lepa purana. Njena mati Sirak Lojzku pa je pred sodišče prjšla, ker je od hčeri sprejela na rejo ukradene purane. Purane ao namreč orožniki. na prijavo Braka izsledili na dvorišču Sirakove.
so mu
kolo
Kolo, Vredno 12.000 Ur so neznani tatovi včeraj odpeljali 40-letnemu Maksimilijanu Pe-troniu iz Ul, Malta št. 3. Tatvi. no je prijavil policiji.
Vino iu |e spiavilo v zapor
Zaradi vinjenosti in odpora organom javne varnosti pri izvrševanju njihove službe, ja policija včeraj aretirala 36-let-nega Rigona Bruna iz Ul. Cor-sica 12 in 47-letnega Leonax> da Antona iz Rafuta št. 2, Oba so varnostni organi prijavili sodnim oblastem-
Vozni red na goriškem kolodvoru
Odhodi;
V Trst; 6,18, 7.33, 9.53, 10.50,
14.11, 15.43, 16.2U (delavski skozi Ronke, ukinjen ob nedeljah), 19.18, 22.15, 23.29.
V Videm: 5.14, 5.59, 6.57, 8.29, 12.35, 14.10, 17.21, 18.43, 20.14, 22.16.
Prihodi;
Iz Trsta: 5.51, 6.55, 8.11, 8.a7, 12.31, 14.06, 17.17, 18.36, 20.12, 22.14.
Iz Vidma: 5.06,	6,15,	7.31,
3.51, 10.46, 14.09,	15.41, 10.10,
22.11, 23.27.
KINO
VERDI. 17: «Srnica>i, G. Peck. VITTOHIA. 17: «Karmen in njene ljubezni«, R. Hayworth. CENTRALE, 17? «Karmen jn njene ljubezni«, R. Hayw»rth. MODERNO. 17; »Dvoboj pri Sv. Antonu«, E, Flynn. EDEN, 17: Nov program.
PRIMORSKI DNEVNIK
ZDRAVI IN SREČNI LJUDJE -cilj socialistične Jugoslavije
OUmdfol
Država skrbi za povzdigo ljudskega zdravja z orga. nizacijo in kulturo zdravstvene službe, bolnišnic lekarn, sanatorijev, »Hravtisi*	_j-----.—.
zdravilišč in drugih zdravstvenih ustanov.
Ustava FLRJ, člen 36
Ta člen ustave priča o skrbi jugoslovanskih oblasti za zdravje svojih državljanov.
Bolezen ni nekaj naravnega zato ni dovolj, če to nenormalno bolezensko stanje zdravimo in pozdravimo, če se zdravniki pečajo zgolj z bolezenskimi spremembami in njenimi posledicami. Mnogo važnejše je bolezen preprečiti. To nalogo ima tako zvana preventivna medicina, ki ne gleda samo na posameznega bolnega človeka, ampak stremi za tem, da ostane zdrav ves družbeni kolektiv Po drugi svetovni vojni je v svetu velika kampanja za preventivo. Zlasti vodstvo socialističnih držav daje tej panogi medicine vso podporo V predvojni Jugoslaviji se je sicer vodila borba za priznanje preventive. Idejni boj kurativne in preventivne medici ne je pokazal svoje slabosti. Malokdo je videl, da je med eno in drugo najtesnejša povezava, da morajo biti zdravniki, ki se pečajo s preventivo zelo dobri specialisti in znanstveniki, Oblast je nudila takrat zelo majhno pomoč tej veji znanstvene službe. Bilo je samo ne. kaj higienskih zavodov, ki so zaradi gmotnih težav bolj životarili, kot uspešno delali. V Ljubljani in Zagrebu sta bila dispanzerja za poklicne bolezni in bila je protituberkulozna liga.
Bil pa je v predvojni Jugoslaviji zdravnik, ki je prvi v vsej globini spoznal pomen preventivne medicine. To je bil prof. dr. A,ndrija Štampar, sedaj predsednik Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti. Ne samo doma, ampak tudi na mednarodnih tribunah je objasnjeval in prepričeval javnost o nujnosti in pomenu preventivne medicine. Zal so ga v tujini bolj razumeli kot doma. Njegovo praktično in znanstveno delo v tej panogi je prodrlo šele po osvoboditvi Jugoslavije.
Družbene politične spremem be, ki so posledica narodnoosvo bodilne vojne, so ustvarile pogoje za širok razmah zdravstvene službe v novi Jugoslaviji. Zdravstvena politika je načrtna. Posledice vojne-epide-mije itd. — so nalagale preventivi obsežne naloge.
V Sloveniji je bilo treba rešiti dve pereča problema. Popolna medicinska fakulteta v Ljubljani z novim zdravniškim kadrom je postala brezpogojna nujnost. In že v začetku šolskega leta 1945—46 se je pričel redni pouk z vsemi vajami v vseh desetih semestrih popolne ljubljanske medicinske fakultete. Drugi problem pa je bilo odklonilno stališče enega dela zdravnikov do sanitarne inšpekcije in preventive sploh. Otresti se je bilo treba stare miselnosti, ki je dajala prednost predvsem kurativni medicini.
V Jugoslaviji gradijo klinike, inštitute, bolnice, poliklinike itd. Istočasno pa ustanavljajo in izpopolnjujejo inštitute in ustanove, namenjene predvsem preprečevanju bolezni. Končni cilj pa stremi za tem, da bo vsaka zdravstvena ustanova kurativna in preventivna obenem, kajti če naj bo zdrav Človek cilj medicinske znanosti, ne sme in ne more biti prav nobene meje med tema dvema panogama.
V okviru sanitarne inšpekcije deluje higiena dela. V vseh tovarnah, obratih in zadrugah so stalni higieničarji, ki skrbe, da delovni proces ne škoduje ljudem. V Ljubljani, Mariboru, Celju, Jesenicah, Trbovljah, Novem mestu in Murski Soboti so laboratoriji za pregled hrane. Ti laboratoriji sistematično pregledujejo kvaliteto, zdravstvenost in kalorično pred nost vse prehrane. Ta odsek skrbi, da so vse mineralne vode razkužene. Novator inž. Slajmar je napravil posebno napravo za razkuženje steklenic. Zaradi stalnih pregledov je procent maščobe v mleku zvišan na 3,2 odst. to se pravi večji kot v Holandiji. Menze imajo danes že 4.000 Ijalorij dnevno.
Delo šolske higiene je bilo pred vojno omejeno samo na kurativne poliklinike. Danes ta odsek sanitarne inšpekcije redno kontrolira stanje šolskih poslopij glede na zdravstvene zahteve šolske mladine. Sistematični splošni in rentgenski pregledi so obvezni. Na učiteljiščih je kot obvezen predmet uvedena šolska higiena, da se bodoči učitelji seznanjajo s pogoji očuvanja zdravja šolske mladine. Do konca šolskega leta bodo pregledali zobovje vsej mladini do 12 leta; do sedaj jih je pregledanih že 12.000. V teku so antropološka merjenja, za kar se predvojna oblast v Jugoslaviji sploh ni zmenila. Zmerjenih je'' že 5.000 nižješol-skih otrok. Ta merjenja pa bodo služila tudi za realno plani, ranje oblačilne proizvodnje.
Komunalna higiena skrbi za asanacijo. V ta namen je bila v poletju 1949 velika akcija za pregled vseh vodnih izvorov v Sloveniji. V tej akciji so pre-
cej pomagali medicinci, ki so spoznali vlogo preventive. Komunalna higiena je tesno povezana z urbanisti in sodeluje, pri načrtih vseh večjih poslopij, posebno javnih zgradb.
Epidemiološka služba Slovenije ima svoj zavod in lab oratorije. Po terenu pa so sanitarne epidemiološke postaje, izvedena je obvezna hospitalizacija in brezplačno zdravljenje vseh nalezljivih belezni, v ključ no TBC.
Trahom, ki je bit precej razširjen v Prekmurju, bo po dosedanjih podatkih na koncu pr. ve petletke zatrt. V Sloveniji je danes 1 centralna ambulanta, 8 trahomskih dispanzerjev in 17 trahomskih postaj. Vršijo se sialni pregledi. Pri zadnjem Pregledu so med 60 000 pregledanih našli le 29 bolnih na trahomu.
Tudi prva akcija besežiranja se je uspešno razvijala. Dose-daj je vakciniranih s tuberku-linom 406.000 otrok 1—19 leta. kar je 82 odst. slovenske dece Uspehi te^ju cepljenja se že kažejo! Pri%esežiranih otrocih ni bilo niti enega meningitisa.
Ostanek italijanske okupacije na Primorskem je bila malteška mrzlica bruceloza. Sanitarni sinšpekciji, skupaj z veterinarsko službo, je uspelo, da je ta bolezen padla od 37 odst. na 4 odst. v dveh letih. Tudi tu ne zdravijo samo obolenj, ampak predvsem iščejo klico-nosce, da se potem razširitev bolezni prepreči. Primera stekline pa v l. 1949. že nobenega ni bilo.
Ze samo rezultati dokazujejo, da je preventivna, bolje sanitarna inšpekcija odločilnp posegla v zdravstvene razmere Slovenije, odnosno Jugoslavije. Pri tem je pomagala tudi zdrav st vena prosveta, ki seznanja široke ljudske množice z zdrav stvenimi problemi z namenom, da jih aktivira in vključi v delo pri reševanju samih problemov, kakor n. pr. za boj proti revmatizmu, TBC in drugim nalezljivim beleznim, za zaščito matere in otroka, za boj proti trahomu itd. Glasilo «Zdravstveni aktivist» prinaša konkretna navodila za delo in pomaga pri nadaljnjem izobraževanju vsega medicinskega kadra. Pri poljudnoznanstveni reviji »Priroda, človek in zdrav je» sodeluje 80 slovenskih zdravnikov. Socialni sestav či-tateljev te revije — čitajo jo tudi delavci, kmetje, gospodinje itd. — priča o množičnem sodelovanju pri izboljšanju zdravstvenega stanja. Zdravstvena prosveta izdaja tudi po. ljudne brošure o najbolj perečih boleznih in zdravstvenih problemih. Poslužuje se filmov in raznih predavanj, da bo poslednji državljan poznal nevarnost bolezni in da se bo znal paziti pred njimi.
Da pa bo organizacija preventivne medicine še v naprej lahko izpolnjevala svoje obsežne in odgovorne naloge, mora vzgajati kadre. V Jugoslaviji je danes zvezni tečaj za zdrav.
nike-sanitarne inšpektorje. V Sloveniji pa je šola za medicinske tehnike, šola za med. higieničarje in šola za medicinske laborante. Na terenu pa se vrše stalni tečaji za zdravstvene aktiviste.
I. kongres zdravnikov Slovenije l. 1948, je potrebo ‘preventive ostro in odločno nakazal. S tem v zvezi se je pred medicince na fakulteti postavilo vprašanje pripravljenosti izgradnje socializma tudi v medicini. Zato so študentje na ljubljanski medicinski fakulteti i. 1948. osnovali Klub medi-cincev — preventivcev. Kiub je zrasel iz potreb današnje stvarnosti. Zbira v svoji sredi študente, ki se želijo posvetiti Preventivi, seznanja vse študente z njeno široko problematiko in si prizadeva, da se bodo bodoči zdravniki v kateri koli veji medicine povezali s preventivo. Najnaprednejši profesorji jim pomagajo v tem prizadevanju.
Zdravstvena služba tako ponosno potrjuje, da je Jugoslavija socialistična država. Kajti zdravi in srečni ljudje so smoter in cilj pravega socializma.
G OgPODAI&gTVO
r TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMFT • FINANC.f]
Iz italijanskega gospodarstva
V letu 1949 je dosegla proizvodnja italijanske industrije traktorjev okrog 6000 komadov nasproti 4000 v 1948 in 2000 v 1938. V lanskem letu še celokupna proizvodnja ostalih poljedelskih strojev presegla 42.000 ton.
Bo vesteh španskega tiska pripravlja avtomobilska tvor-nica «Lancia» v Torinu podružnično podjetje v Španiji, ki bi izdelovalo prikolice za tovorne avtomobile.
Po poluradnih podatkih je italijanska avtomobilska indu. strija izdelala v 1949 letu 80 tisoč avtomobilov raznih vrst
Tržni pregled: tekstilni trg je miren, zlasti po volni ni mnogo povpraševanja, najmanj po avstralski, ki se draži, Platnene stvari se zaključujejo za pomlad bolje, cene se malce dvigajo. Industrija deluje v skromnem obsegu, večidel za izvoz odn. za skladišče, ker ni odkupa doma. Za svilo in rayon m interesentov. Trgovanje s kemičnimi izdelki
VSE NA ŠKODO	DELAV
«
Borba proti monopolom v ZDA
Industrijski monopoli so prešli v ofenzivo proti delayskim sindikatom/ ki v prvi vrsti zahtevajo ostrejše ukrepe proti monopolom in trustom
2 e skoraj 60 ]et imajo v Združenih državah Amerike zakonske predpise proti trustom in monopolom. Od leta 1891., ko je izšel Shermanov zakon proti trustom, so izdali že vrsto takih zakonov. Toda rezultat berbe proti monopolom je
riško gospodarstvo, marveč odločajo tudi v politiki in so postali na mnogih področjih gospodarji v mednarodnem merilu.
Od časa do časa, kadar postaja vsa stvar preočitna, prirejajo nekakšno «borbo« proti
vsega premoženja ameriških družb na komaj 113 največjih industrijskih družb. Monopoli pa ne obstoje samo tam, kjer ena sama družba obvlada trg v določenem proizvodu. Praktično gre za monopole tudi tam, kjer le nekaj velikih
POGLED NA DEL NEW YORKA Z NEBOTIČNIKI
ta. da so monopoli ob neoviranem razvoju našli pač drugačne organizacijske oblike in danes obvladajo ne le vse ame-
V tovarni „Rade Končar“ bodo serijsko izdelovali tudi velike transformatorje
V tovarni električnih strojev «Rade Končar» v Zagrebu so doslej serijsko izdelovati transformatorje do 1000 kilovoltam-perov. Sedaj pa. bodo začeli izdelovati tudi transformatorje po 2500 kilovoltamp<?ov. Prvi transformator s to zmogljivostjo b0 v kratkem začel obratovati v novi hidrocentrali Mesiči v Bosni.
Projekt novega transformatorja Za 2500 kilovoltamperov sta izdelala inž. Velibor Ciglar in inž. Branko Samsa. V gradnji tako velikih transformatorjev doslej nismo imeli izkušenj. Predvsem je bilo treba na poseben način rešiti/vprašanje hlajenja. Odločili so se za si-
stem hlajenja z radiatorji podobno kakor pri centralni kurjavi. Hlajenje' jedrg transformatorja Pa sta projektanta rešila tako, da sta v jedru konstruirala hladilne kanale. V novem transformatorju je prvič vgrajen tudi tako imenovani Buchholzov ali plinski zaščitnik da se transformator ne-vžge. Ce temperatura v transformatorju preveč naraste, začne olje izparevati, plini olja sprožijo mehanizem, ki da znak alarma ali pa avtomatično izključi električni tok. Prvi transformator za 2500 kilovoltamperov so zgradili tri dni pred rokom in so ga tudi že praktično preizkusili.
monopolom. Tako so lani v juliju sprožili novo gibanje za revizijo zakona proti trustom, ki je v zadnjih mesecih zelo razvnelo ameriško, javnost. Na pobudo predsednika Trumana je Kongres začel obsežno preiskavo o delovanju monopolov. V svojem pismu Kongresu priznava Truman, da posamezne družbe ali skupine kapitalističnih podjetij obvladajo «y obsegu, kakor če nikoli« cele industrijske panoge, kjer omejujejo proizvodnjo zgolj «v interesu večjih profitov«.
Začeli so se številni procesi proti gigantom v ameriškem gospodarstvu zaradi kršenja zakonskih predpisov, ki pa so imeli, kakor vedno doslej, le ta učinek, da so se nekatere velike monopolistične družbe na videz razcepile v več družb, dejansko pa se ni mnogo spremenilo.
Kakšen obseg je že desegla koncentracija in monopolizaci-ja v ameriški proizvodnji, nam izpričuje okolnost, da je leta 1948. — kakor poroča «Neue Zuercher Zeitung« — odpadlo že malo manj kakor polovica
družb (dve ali tri) drži v rokah skoraj vsa proizvodna pod. jetja določene stroke, kakor na primer v proizvodnji aluminija (100 odst)., v proizvodnji konservnih škatel (92 odst.), linoleja (92 odst ), rafiniranega bakra (89 odst.), cigaret (78 odst.), avtomobilskih gum (70 odst.), pisarniških strojev (70 odst.) itd.
Najnovejše gibanje za revizijo zakona proti monopolom pa je pokazalo tudi nekatere značilne nove poteze. V ospredju te «borbe» je .spet vprašanje svobodne konkurence. Kakor vsi od leta 1891- izdani zakoni, postavljajo tudi sedaj monopolom nasproti svobodno konkurenco kot borbeno sredstvo, čeprav so vse dosedanje izkuš. nje pokazale, da s takimi sred-stvi n; mogoče ustaviti koncentracijskih in monopolističnih teženj v ameriškem gospodarstvu. 2e Marx je s svojo teoretično in zgodovinsko analizo kapitalizma pokazal, da poraja svobodna konkurenca koncentracijo proizvodnje, ta pa v svojem razvoju vodi do monopolov. Cim Ritreje se razvija
trgovina in kapitalizem, tem silne jša postaja koncentracija proizvodnje in kapitala. Monopoli so se rodili, kakor pravi Lenin, prav iz svobodne konkurence: «Ce so monopoli ze-čeli ovirati razvoj, to nikakor ni argument za svobodno konkurenco, ki je potem, ko je rodila monopole, nemogoča.«
Zavedajoč se tega protislovja, hočejo ob najnovejšem gibanju za revizijo zakona proti monopolom dati pojmu svobodne konkurence nekakšno novo vsebino, tako da bo volk sit in koza cela. Prvi zakoni proti trustom in monopolom so poudarjali načelo, da je treba zaščititi potrošnika pred izkoriščanjem od strani gospodarskih monopolov, Kaj pa nam kaže najnovejše gibanje za revizijo zakona? Najznačilnejša poteza tega. gibanja je borba protj velikim podjetjem detajlne trgovine. Pa ne morda zaradi tega, ker bi ta podjetja preveč izkoriščala potrošnika. Nikakor ne. Potrošnika izkoriščajo predvsem veliki industrijski monopoli. Velikim trgovskim podjetjem očitajo, da prepoceni prodajajo in tako baje ogrožajo eksistenco in življenjski standard številnih trgovcev.
Pojem svobodne konkurence so začeli obračati tako, da vidijo kršenje teg& načela, če kdo prodaja potrošne predmete prepoceni. Tako so začeli z geslom «za svobodno konkurenco« boj za zaščito malega trgovca in samostojnega obrtnika. Vse kaže, d£' hočejo pozornost obrniti na drugo področje. Na piko so vzeli velika trgovska podjetja živilske stroke, češ da uničujejo malega trgovca, v središču polemike je družba A & P (Atlantic and Pacific Tea Co), ki je imela v svojih 6000 prodajalni-cah leta 1948. za 2.8 milijard dolarjev profita. To podjetje je zadnja leta ob doslednem izva. janju načela «nizke cene — velik promet in profit« doseglo senzacionalne uspeh-
Četudi nima monopolnega položaja v živilski stroki m je še manj na mestu očitek navijanja cen, kakor ima to v mislih zakon proti trustom, so trgovci proti temu podjetju sprožili proces, pri čemer jih je podprla tudi industrija1, ker ustanavlja koncern A & P tudi proizvodna podjetja živilske stroke, kar ni po volj; monopolističnim družbam v tej stroki. Proti koncernu A &P se je postavilo tudi pravosodno ministrstvo, ki zahteva, da se pod-
jetje, A & P razcepi v sedem regionalnih podjetij, hkrati pa zahteva izločitev proizvodnih obratov in razpust centralne nakupne organizacije, ki kot kupec velikanskih količin blaga pritiska na prode jne cene v industriji. Vso to borbo proti velikim trgovskim podjetjem vodijo pod geslom «svobodne trgovine«, ne oziraje se na to, da gre na škodo potrošnikov.
Pkrog vprašanja teh trgovskih podjetij Se je razvila huda borbe' v ameriški javnosti, kajti tudi podjetje A & P ne miruje in poziva z vsemi razpoložljivimi sredstvi ameriške reklame pospodinje y boj za zaščito potrošnikov. Tako je danes vsa Amerika vznemirjena. Resnični veliki jnonopoli so dosegli svoj namen. Odvrnili so pozornost ameriške javnosti od sebe in potolažili male trgovce in obrtnike. Hkrati pa so iri-dustijski monopoli prešli v ofenzivo proti delavskim sindikatom, ki v prvi vrsti zahtevajo ostrejše ukrepe proti monopolom. Velike organizacije industrije so se namreč obrnile na vlado in Kongres in zahtevajo «naj vendar enkrat nekaj stori proti monopolom sindikatov«. Prepoved monopola sindikatov naj bi se vključila v zakon proti trustom in monopolom.
Tako se gibanje za revizijo zakona v tei najnovejši fazi obrača na škodo potrošnikov in interesov delavskega razreda.
je običajno mirno, podobno za farmacevtske izdelke, ki so na splošno popustili za 5 odst. v ceni. Tudi cene za umetna gnojila so neizpremenjene. Kupčevanje z neželeznimi kovinami še naprej zelo slabo. Gradbeni material ima neizpreme-nje-ne cene. Žito se dobro prodaja, zalog ni mnogo in cene so trdne, zaradi uvoza pa ne bodo šle navzgor. Za koruzo ni mnogo povpraševanja več. V Milanu so plačevali za prvovrstno pšenico 66OU—67UU lir za stot, ječmen pa velja 4500 do 4600 lir stot. Za citrone in oranže je večje povpraševanje in cene se dvigajo. Težave pa ,ima prodaja olja. Mednarodni trg ima mnogo nižje cene od italijanskega blaga, n. pr. Tunis je znižal cene olja od 200 frankov na 100, za liter /ob. Proizvodnja je bila povsod velika, v Italiji skoraj 100-odstot. no večja od predlanskega pridelka: 1.900.000 stot. nasproti 977.230.
Bombažna letina na Siciliji je bila slaba, pač pa je pridelani bombaž odlične kakovosti. Cene na lokalnih trgih znašajo ISO—160 lir za kg neočiščenega bombaža in 470 lir za čisti bombaž.
Sladkorna letina je vrgla 4,2 milijonov stotov nasproti 4 v 1948. Računajo, da bo letošnja večja, bodisi ker je bila obdelana površina večja, bodisi ker se je izboljšal donos sladkorne pese v kvaliteti od 14,79 stopinj v 1948 na 16,60. Zaradi tega je nazadoval uvoz sladkorja v prvih 10 mesecih 1049 na 22.752 ton nasproti 114.571 v istem času l. 1948.
Industrija nepremočljivih iz. delkov. zlasti iz konoplje, ki 3e poprej veliko izvažala v ino zemstvo. bo morala skrčiti obratovanje, ker očita orga-
jajo velike kredite, dalj časit mrtve, kar zelo ovira trgovat nje.
Cene za maščobo in mila) kokosovo olje 260 lir kg, suh furno olje 140 lir kg, ricinovo olje 270—280 lir kg. Ostale mOt ščobe neizpremenjene, mila št zaradi velike konkurence ce' ni jo. Vinski trg je naprej d krizi. Prodaja likerjev nazadu«t je, čeprav so se pocenili žara* di pocenitve alkohola.
V Parizu so ustanovili Minit* komisijo za Južno Šalim
APP poroča iz Pariza, da J* tam zasedala konferenca tehnično sodelovanje v dužri Sahari (Afrika), na kateri s? sodelovali predstavniki Beldri je, Velike Britanije, Francije. Portugalske, Južnoafriške unu je in Južne Rodezije. BavM se je s skupnimi tehničnih deli v južnem delu Sahare, ki.i trajajo že več let, in sklenik naj ustanove vlade imenovaniB držav iz komisije posebno tel«, ki naj osrednje upravlja in di vsa dela.
. Sorski rudniki v
(Jb.sk francoskega zunanji’ ga ministra pri bonnski vladi spada v okvir politične aintt’ g racije« Zapadne Evrope. tej priliki pa so se hkrati bol) očitno pokazale težave, ki ni’ stajaja med obema državami zaradi Posarja. Schuman *■ Adenauer nista o tem javno spregovorila, pač pa se je lZI vedelo, da bi s francoske strt’ ni pristali na dokončno reši’ te v vprašanja v. okviru mirt*
mm „
nom zunanje trgovine, da so jo zanemarili pri sklepanju trgovinskih pogodb. Po drugi strani tudi zaradi razvredno-
tenja funta odjema. Povpraševanje
sterlirtga ni več
za les je ži-
REKA BO DOBILA KRAJŠO ZVEZO Z ISTRO
PRED ZAČETKOM GRADNJE VELIKEGA PREDORA POD UČKO
NOVE ZGRADBE PODJETJA FIAT; V TORINU
ne pogodbe, hkrati bi AdeMf uer privolil v to, da pride)0 zastopniki posarske avtornn* vlade kot posebna delegom)0 v «Evropski svetn. Vsebind spora tvorijo prav za prav ,P£ sarski rudniki, med najveim mi v Evropi, za katere Nemci, da so bili do 1913 'laS pruske države, nato jih je o0> bila v smislu versajske ne pogodbe Francija za 13 po glasovanju za Nemčijo j" J! 35 pa jih je rajhovska odkupila za 900 milijo# frankov. Rajh je bil edini nik rudniške družbe in so rudniki last bonnske rcPK blike. češ da je Po čl. bennskega statuta last bon«5 države vse, kaj je bilo ne/cd® last Raiha.
i
vahnejše in milanski trg je zelo zaposlen. Zlasti je iskan trdi les. bukove deske in drugo. Menijo, da se jugoslovanski les težko dobi. pa tudi iz Avstrije in od drugod zaradi zapletenih formalnosti, ki ter-
Istrska železnjca Lupoglav— Stalije, ki bo vezala raški premogovni revir z našim železniškim omrežjem, bo letos dograjena. Dela pri gradnji velikih objektov lepo napredujejo, zlasti tudi dela v predorih, ki jih bo vsega pet v skupni dolžini 1600 m. Tudi najdaljši predor bo kmalu prebit.
Ko bo zgrajena nova proga, bodo začeli graditi drugi krak nove istrske železnice, ki bo vezal Reko z Istro. Ta proga
se bo odcepila ne daleč od Reke in bo potekala nekaj časa ob pobočju pogorja Učke, nato pa bo presekala v.es masiv Učke z velikim predorom. Tako bo dobila Reka mnogo krajše-zvezo z Istro, saj je sedaj mogoča zveza Reke* z Istro le čez Sentpeter in Divačo. Pripravljalna dela za gradnjo te druge proge so se že začela. V prihodnjih dneh se bodo že /:•-čela oela za prebija lje predora pon Učko, ki bo eden izmed najdaljših v Jugoslaviji.
Hilli
SPISAL :
Pomenljivo je pritisnil roko na prsi, kjer je počivalo Epa-froditovo pismo.
Ko se je Radovan pokrepčal z mesom in medico in pozve-del vse novice, kako so Hune napadli, kako vojevali in ropali, je pomignil Iztoku kakor mož, ki ima oblast, in se oddaljil z njim od vojske.
tiKakor sem ti rekel,« mu je govoril starec patoma, »pripravi se na veselje, da se ti ne zavrti v glavi. Cul boš skriv-
nosti in bral jih boš.n
Nato se je ozrl in potegnil iz nedrja Epafroditovo pismo. Iztok je takoj uganil pisavo. Kakor sonce se je zasvetila radost na njegovem licu. Buha, neprebrana črka mu je govorila toliko upov, da so se junaku tresli prsti, ko je razgrinjal pismo. Radovan je stal razkoračen pred njim in pasel oči ob Iztokovi sreči in užival prešerno sadove svojega truda.
Epafrodit je pisal najprvo o
svoji rešitvi, nato o tem, kako je otel Ireno, ki biva sedaj pri njem v Solunu. Pismo je sklenil:
»Pridi torej, ti izbrani od usode, in kaznuj! Dvigni svoj narod še to jesen. Odpora se ne boj! Ni vojakov. Belizar je zapuščen v Italiji. Kroži vest, da je pisal Upravdi: Ce hočeš, da se bojujem, pošlji vojakov. Ce hočeš, da živimo, pošlji nam hrane. — Vidiš, napočil je dan. Pridi in požanji. Njiva je zrela. Med tvoj lovor ti vplete Epafrodit beli cvet, Ireno. Toda ne mudi se! Meni pešajo moči. Ze me vabi Haron, naj sedem v brod in odveslam preko meje življenja. Ko vaju blagoslovim, tebe in Ireno, porečem s Pavlom: Tek sem dokončal, pridi smrt!«
Ko je Iztok prebral, je krčevito držal med prsti pergament, oči so obvisele na črkah, na besedah. Kakor v sanjah so
se gibale pred njim sence. Bral je drugič, tretjič, prsi so se mu širile čedalje globlje in hitreje je dihal, dokler ni zmogla radost Junaškega srca. Prekipel je. Kakor omamljen je razprostrl roke in segel po Radovanu in ga stisnil k sebi na mrzli oklep, da je starec zaječal.
»Očka, ti delaš čuda!«
»To so ukane, sinko!«
»Da sem despot, pa bi ti ši ne mogel povrniti vese'ja, ki si mi ga napravil. Častit in hvaljen boš v rodu Svaruničev!«
Iztok je v hipni radosti pozabil Ljubimce. Vprašanje za vprašanjem je vrelo na starca. Kako je dobil pismo? Ali je videl Epatrodita? Morda njo samo? Ali je vesela? Zdrava,
Toda Ljubinice ni pozabil Rado. Od daleč je strmel na Iztoka in Radovana. Hrepenenje, strah in up mu je polnilo dušo. Čakal je, gledal, noge so se mu začele premikati,
bližal se je čedalje bolj. Videi je, kako je Iztok bral, kako je objel Hadovana, kakor sončni zarek je zagorelo v njegovih prsih, posvetilo v temo, v grozo in užga!o. Odtrgal se je od čakajočih vojščakov in hitel k Radovanu in Iztoku.
»Ne prebijem več! Razodeni še meni, očka! Kje je Ljubimca?«
Tedaj se je zdrznil Iztok ka kor bi mu sredi sladkega napoja pripolzela velika grenka kaplja. Radovan je onemel in ni mogel in si ni upal pog'e-dati Radu v oči. Vsi so za hip obmolknili. Radu je črna slutnja zadrgnila grlo, srce se mu Je vznemirilo, čelo zmračilo.
»Očka, ti skrivaš tajnosti! Mrtva je.»
»Bogovi jo čuvajo,« Je odvrnil godec plaho in zmedeno.
Radu so se zablisnile oči. To-potnil je z nogo, dvignil pesti in stopil pred godca z. nagnjenim životom, da je Radovana
polila vroča sapa iz pihajočih nosnic.
«l\e skrivaj!« Je zakričal v bolesti. »Ubijem te!«
Iztok je stopil med starca in razpaljenega mladeniča. Radovan pa je hitel s povestjo, kako je iskal Ljubinico, kako ji sledil in našel celo konja, ki je poginil, nje pa ni našel. O volkovih je molčal.
»Bogovi jo čuvajo! Išče jo Numida«, je lagal v strahu. «Išče jo in jo najde, kakor je našel Ireno«.
Radu so omahnile roke, napete mišice so odnehale, po obrazu se je razlila bolest. Skrtnil je z zobmi.
»Izgubljena! Maščujem te, Ljubimca, jaz grem za Tunju-šem in za-njo!«
Zasukal se je, utripajoč po životu.
Iztok ga je prijel za roko.
»Ne pojdeš sam, vsi gremo!«
Se tisti dan Je Iztok pozval vse starešine v posvet. Soglas-
no in hrupno so brez ugovora sprejeli njegove nasvete, zakaj narod je veroval vanj zaradi zmag, ki jih je izvojeval pod njegovim poveljem. Slepo bi šel za njim, čeprav Morani v naročje.
Drugo jutro se je dvignila vojska na sever proti Donavi. Meketajoče in mukajoče blago so tirali pred seboj, dolga vrsta ujetnikov je bila obložena z naplenjenim žitom, platnom, orožjem in orodjem, urez skrbi, brez opreznosti in bojazni so se gnali proti domu, pijani zmag in nasičenj z bojnim plenom.
Iztok ni šel z njimi. Odbral je petdeset najboljših konjenikov in krenil z njimi nazaj proti vzhodu, da morda zajame Tunjuša.
Radovan je preračunal, na se utegne v teku desetih dni že vrniti iz Bizanca. Zakaj mudilo se mu bo k Ljubinici.
(Nadaljevanje sledi)
Med lem pa je Pariz ck'itP avtonomijo Posarja in mu * volitvami dal lastno vlado, 1 katere predsednikom Hoffm^'. nom se bodo pričeli te dniražO01 vori med Francijo in Pcsarjs’0 nlede: 1. še večje avtonomij* in 2. vprašanje rudnikov. '' zambno za sklenitev zakup0 Pogodbe v korist Francije izkoriščanje posarskih rud
kov in železniške mreže z®
25.
59 cli celo 99 let nai bi Ffat> cija izpremenila
...ar
svojega m-" kega komisarja v poslanika
posarskj vladi in ukinila. t'°j°' ško upravo. Nemci vidijo * tem nevarnost odcepitve °. Nemčije in so zato zrio 0,aS7J s francoske strani pa bolj če in izvajajo politiko izyr£V nih dejstev naprej. Kje ie, Jf meja, se zaenkrat ne da rC'c'' Vplivalo bo tudi stališče ^ like Britanije, ki doslej ni bila za to, da bi se fran% ska industrija s pridobit sarskih rudnikov osvobod’1 uvoza angleškega premogu.
mn nemških opli se napa Ra Juino in#
«24 ORE» z dne 17. t.m-J*
roča, da se bo skupno vrniio
pokrajini Trento in Božen
bivših optantov za Nemčijo,
so se bili izselili v Avstrijo
icavtlll V	.J	.	.	jjj
sporazumu med Mussoli’,,ie.v in Hitlerjem. Bozenski dopi*n^ lista meni, da bo vsled tegu toka novih državljanov tre ^ pričeti melioracijska deta f, obeh pokrajinah. Zlasti 7,a",:et kanje okrog 60.000 ha zen) ™
ureditev rek in hudournr
ikot’
KO*
izboljšanje planinskih pašn> (6500 ha) itd. Dela so prer°c
nana na 7—8 milijard lir.
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1, St. 6, IIL nad. — Telefon štev. »3-808. — UPRAVA: ULICA S. FRANCESCO št. 20 — Telefonska št. 73-38 OGLASI: od 8.30-12 In Od 15-18 . Tel. 29-477. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir.
Za FLRJ: Za vsak mm .širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, ul.; S. Pellico l-II., Tel. 11-32 • Koper, ul. Battistl 301a-I, Tel. 70.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna «00, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, mesečno 100 di»< Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tiska ? Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — izdaja Založništvo tržaškega tiska DZOZ •