Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir€ v Celovec, Pavličeva utica št 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani Usta napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Glasilo koroških Slooenceo
Velja
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravništvu lista „Mlr‘; v Celovca,
Vetrinjsko obmestje št 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat
Leto XXXII.
Celovec, 15. sušca 1913.
St. 11.
V cerkve nosijo hujskanje.
Nasprotniki katoliške Cerkve in Slovencev so poskusili zadnje sredstvo. Ko so Slovence s podkupovanjem, z lažmi in slabimi šolami razdrli in tako prinesli med mirno slovensko ljudstvo nemir, hujskari-jo, so začeli s poizkusom, če bi se ne dalo s pomočjo kn. šk. ordinarijata zanesti huj-skarijo v cerkev. Seveda poizkušajo to tam, kjer so slovensko ljudstvo v verskem, narodnem in moralnem oziru že precej pokvarili.
Klasičen vzgled za to je Breza ob Vrbskem jezeru, na severni strani jezera. Breza je slovenska župnija, kjer pa žal ni! bilo nobenega narodnega delavca. Posledica tega je bila, da je tamošnje slovensko ljudstvo ostalo nezavedno v narodnem in verskem oziru in je — sicer ne vse prebivalstvo — postalo dobro orodje nemško-nacionalnih brezvercev in političnih hujskačev.
Na Brezi imajo »Stidmarko«. V občini vladajo nemški nacionalci, renegati, ki imajo tem lažje delo, ker je občina blizu nemške meje. Ljudje, ki niso daleč od protestantom naklonjene »Stidmarke«, so naredili začetkom letošnjega leta na prevzvi-šenega kneza in škofa pismeno vlogo s podpisi občinskega zastopstva.
V tisti vlogi ponižno prosijo prevzviše-nega, naj naredi v občini mir in odstrani nemir, ki ga je zanesel tja gosp. provizor K a s s 1. Isto so objavile »Freie Stimmen« in lutrovska »Bauern-Zeitung. Tam čitamo o starem, miroljubnem rajnem župniku, o zagrizenem Slovencu provizorju Kasslu, ki da je nacionalni hujskač, ki pridiga samo slovensko. Pri tem se sklicujejo na — ljudsko štetje, češ da je bilo naštetih pri zadnjem ljudskem štetju 750 Nemcev in 50 Slovencev. Vsled tega se cerkev vedno bolj prazni. V vlogi na kneza in škofa pravijo tudi, da je slaviziral imena in pačil matrike. In tako gre naprej. Vse fraze, ki jih zo-
Podlistek.
Ladfa jfe Izginila.
Spisal Edward Noble, poslovenil Ratiški.
(Konec.)
Za hip smo bili vsi prestrašeni. Nato je pristopil Jack Sedgeley in rekel:
»To je oni dolgin, ki me je ppslal v Čoln.«
Zopet je zavladal molk in začuli smo pljusk vode, ki je prihajal iz nižjih ladjinih prostorov. Iskali smo in našli mesto, kjer je bila ladja navrtana.
Geskin je velel Langtonu in Sedgeleyu ostati na ladji in jo zapeljati na pesek. Mi štirje pa smo se naglo vrnili na Vigilante.
Šele na svežem zraku smo videli, kako je Pas pretreslo to, kar smo videli. Prekasno smo prišli, da bi bili preprečili prvo dejanje strašne drame, ki se je tu odigrala. Ali se tudi isto zgodilo s poslednjim. Molče sino zrli v temo. Naša čutila so se osredotočila v sluhu. Nihče ni spregovoril besede, dokler ni došel Geskin. Izraz njegovega obraza je bil resen, hladen.
»Sprli sio se med seboj,« je rekel. »Se-claj jih gotovo dobimo v svoje roke. Zakrijte yse luči, Dismal, a nato s polovično hitrost-1° naprej !«
per slovenske duhovnike čitamo v nemških lutrovskih listih, so zbrane. In kaj je na vsem tem resnice?
Rajni gospod Kapun, ki je služboval v Brezi 35 let, je pridigoval vedno samo slovensko. Gospod Kassl pa je na naročilo kn. šk. ordinarijata vsako tretjo nedeljo imel nemško pridigo. Ker ni samovoljno odpravil vseh slovenskih pridig, ga imenujejo hujskača, ki je prinesel nemir v župnijo. Nihče ni imel potrebe po nemških pridigah, ker jih ni treba, kakor politični hujskači, ki jih itak nikoli ;ni v cerkev in razumejo seveda tudi slovensko. Saj so rojeni Slovenci! Resnica je, kakor smo poizvedeli, da so ti liberalni kolovodje prišli k prvi nemški pridigi, pozneje pa jih ni bilo več.
O motenju miru, o nevolji in prepiru tako dolgo ni bilo čuti, dokler ni bila oddana pritožba na škofa. Da pa v takih krajih, kjer vladajo liberalci, nemškutarji, vse ljudstvo stoji pod njihovim terorizmom, ni ničesar novega. V srcu marsikdo drugače misli, kakor se na zunaj kaže iz strahu pred napadi. Kakšno je bilo ljudsko štetje v takih krajih, kakor je Breza, tudi ni skrivnost. Še čudno je, da so našteli 50 Slovencev, čeravno je v resnici skoro vse prebivalstvo slovensko.
Na kaj se nanaša »pačenje« matrik? Na neki izkaz, ki ga je naredil že rajni župnik Kapun, ki ga sedaj hvalijo, da bi udarci po g. provizorju tem bolj — držali. Seveda bi delali isto z vsakim slovenskim duhovnikom, ki bi prišel v Brezo pastir o vat in ne uganjat kake ponemčevalne, liberalne politike.
Res je, da župnija ne šteje 800 ljudi, ampak 555. Niso pa vsi mišljenja, kakor slikata lutrovska lista. Dobri katoličani pravijo: »Hočejo imeti nemške pridige, nam je pa tako bolj prav« (kakor je bilo dosedaj, namreč slovensko.)
Iz tega se razvidi, da renegatom ni prav nič svetega. Žalostno pri tem je le, da pomagajo tem volkovom v ovčji obleki in antikristovim priganjačem nekateri nemški
Noč je bila še vedno temna in brez zvezd. Smrtna tišina je vladala nad vodno gladino. V daljavi smo zagledali temne obrise vojne mornarice. Med njo in nami je moral pinti Buccaneer s svojim groznim tovorom. O vsebini onih kožnatih vreč ni noben dvpmil.
Polagoma, skoro nevidno smo se bližali vojnim ladjam. Naša vojna nas je spominjala na ono po reki Stiks, ki prevaža duše umrlih v podzemlje.
Čisto blizu vojnih ladij smo bili, ko je Geskin dal znamenje ustaviti stroje. Nagnil se je čez krov in zrl v daljo.
»Tiho,« je šepnil. »Tam za bojo nekaj vidim. Nagni se, Ralston in prisloni uho na površino.«
Storil sem tako.
»Čujem udarce vesel,« sem dejal. »Tiho. sedaj so utihnili.«
»Ne morejo nas videti,« je šepnil Geskin. »Na najtemnejši točki horiconta smo. Le naj jih nosi oseka k bojnim ladjam. Naprej, Dismal, kolikor mogoče tiho. Prav k Sultanu moramo pristati.«
Ne vem, koliko časa je preteklo, morda samo par minut, morda cela ura. Ko-nečno smo obstali pred oklopnico; kakor mogočna pečina se je dvigala jekle.na stena. Napeto sem motril v dalji temno točko in računal, ali bomo mi hitrejši od njih. Zato tudi nisem opazil, da smo se naenkrat usta-
duhovniki, ki vidijo zveličanje Slbvetncev menda v ponemčevanju in ne v reševanju duš.
Če je kdo opravičen zahtevati slovensko službo božjo, tako smo pač v to opravičeni Slovenci v gotovih krajih. Če bi kn. šk. ordinariat začel ustrezati ponemčeval-nim namenom in polit, pristašem protiverske, lutrovske stranke, kar seveda ne verujemo, potem bi šele tem hujskačem začel rasti greben. Po okusu raste apetit. Da Slovenci ne bi mirno gledali, kako volkovi grabijo naše ovce, je seveda popolnoma razumljivo, kakor nerazumljivo bi bilo, če bi pastir to pripuščal.
Iz zgodovine slovenskega kmeta.
Naši pradedje, ki so se okoli leta 600 naselili v kraje, kjer deloma še zdaj prebivajo, so bili večinoma kmetovalci ali pastirji. Živeli so v zadrugah ali srenjah, katerim je načeloval prosto voljeni župan. Bili so svobodni, imeli so enake pravice, enaka bremena. Cdtoli leta 788. je naše pokrajine podjarmil frankovski kralj Karol Veliki. Tedaj so se začeli naseljevati Nemci v naše dežele, nemški plemiči so dobili od kralja cele kose zemlje v dar, začela se je na krut način germanizacija, slovenski kmet je izgubil svobodo, in od tedaj so: do leta 1848. nemški plemiči in grajščaki ž njim delali, kakor se jim je poljubilo. Hudo so izžemali slovenske kmete. V 15. in 16. stoletju so v naše dežele prihruli Turki. Slovenski kmet ni imel ne stanovanja ne hrane. Turki so mu zažgali hišo, mu uničili polje. »Blaženi« nemški grajščaki niso se zmenili za slovenskega kmeta, ampak so se skrili za zidovje svojega gradu. Zraven so pa zahtevali še več tlake in drugih služnosti. Nemški vladarji so samo gledali, da so jim slovenski podložniki plačevali visok davek, da bi pa slovenskega kmeta ščitili proti Turku, jim še na misel ni prišlo. Beda kmeta je bila velika, in lahko si raztolmačimo, da so se v 15. in 16. stoletju slovenski kmetje uprli. Združeni
vili. Moj prijatelj se je bliskoma povspel po spuščeni lestvi na oklopnico.
Nekaj minut smo čakali v naj večji tišini. Spredaj na oklopnici smo opazili stražnika, ki je korakal po krovu, drugače ni bilo žive duše. Nato se je Geskin vrnil na ladjo, a to pot v spremstvu nekega častnika.
»Dismal,« je šepnil Geskin, »skrijte se z ladje na oklopnico. Ralston gre z menoj. Gospod poročnik, bodite tako dobri in izdajte povelje, kakor sem vam svetoval, in te lopove zasačim še pri delu.«
Polegli smo po krovu. Zakriti smo bili za nekimi zaboji in mogli smo neopaženo opazovati.
Čakali smo le par minut.
V dalji tik svetlobnega žarka, ki ga je metal reflektor Sultanov, smo opazili čoln, ki se je polagoma bližal. Nobenega sledu o življenju ni bilo na njem. Noben stražnik na ladji se ne bi bil zmenil za ta čoln; menil bi, da se je kje utrgal in da ga goni struja. A mi smo vedeli, odkod prihaja in kaj nosi, pa smo z napetostjo pričakovali njegov prihod. Čoln se je tiho bližal. Stražnik je nadaljeval svojo monotono hojo. Dobil je bil posebna navodila. Neka roka se je stegnila iz čolna. Čoln se je ustavil pred večjo odprtino. Častnik nas je peljal k bateriji Tamkaj je že stal pripravljen oddelek vojakov. Planili smo k oni odprtini.
slovenski in hrvaški kmetje, ki jih ni vezalo samo bratstvo, ampak tudi enaka žalostna osoda, so se pod Matijem Gubcem, kmetskim kraljem, bojevali za staro pravdo. Ali njihova vojska je bila poražena in nečloveški grajščaki so se na grozen način maščevali. Veliko tisoč kmetov so tedaj pomorili in zanaprej so jim nalagali še večja bremena.
Šele nadvojvoda Karol in potem cesarica Marija Terezija in Jožef II., so se začeli potegovati za slovenskega kmeta in njemu, ki je bil steber države, izboljšali osodo. Popolnoma pa so se služnosti slovenskega kmeta odpravile pod vlado našega presvetlega cesarja. Prvi državni zbor je rešil kmeta krutega suženjstva. Tedaj, ko so se, vršile na Avstrijskem prve volitve v državni zbor, so se slovenski kmetje volitev z veseljem udeležili. Po patentih z dne 7. septembra leta 1848, 4. marca leta 1849. in 15. avgusta leta 1849. je dobil kmet prostost. Tlaka in druge, služnosti so nehale, slovenski kmet je postal gospodar na svoji grudi, na domačih tleh. Nemške plemiče in grajščake so odškodovali. Zato so se pa morala prej vsa zemljišča premeriti in preceniti. Tri do štiri leta je trajalo, predno so se uredili računi in se je s plačevanjem odškodnine moglo začeti. Stroški za to delo so znašali osem milijonov kron. To izplačevanje odškodnine imenujemo »zemljiško odvezo«. Pri plačevanju odškodnine so kmetom prispevale tudi dežele. Ustanovili so se zemljiško - obvezni zakladi, ki so izdali zemljiško obvezne zadolžnice. V te zaklade ali kaše so kmetje plačevali svoje davke in tudi odškodninski denar, ki so ga morali v 20 ietnih obrokih plačevati. Dežele so prispevale svoj delež v 40 letnih obrokih. Grajščaki so dobili zemljiško obvezne zadolžnice (obligacije), na katere so lahko dobili pri zasebnikih in denarnih zavodih denar. Vsaka zadolžnica je imela številko in pomenjala vsoto, ki jo js imel grajščak dobiti. Vsako leto so se nekatere izžrebale in potem izplačale.
Od leta 1855. do 1895. se je odveza povsod popolnoma izpeljala. Ko so komisije dognale vse služnosti, so izračunale, da bo znašala odškodnina ža vso neogrsko Avstrijo 289,789.986 gld. glavnice, ozir. 14,489.000 goldinarjev letnih obresti. Slovenski narod je moral plačevati 20 milijonov glavnice ali 1 milijon goldinarjev obresti. Zares, krasen sklad bi bil to za naš narod! V vseh neogr-skih deželah je bilo 38,500.000 dni osebne tlake, 60 milijonov tlake s konji in voli. Slovenski podložniki so izgubili več kot 1% milijona dni pri osebni tlaki in okoli 800 tisoč dni pri tlaki z živino (v vrednosti 50Q tisoč goldinarjev). Na Koroškem je plačala dežela 2,861.100 gld. odškodnine, kmetje 3,094.900 goldinarjev. Na Koroškem je bilo 1564 grajščakov, 38.824 kmetov, odškodnina je znašala okoli 6 milijonov goldinarjev. Navadne tlake je bilo na Koroškem 158.493
Ravno pred topovo cevjo je stala velika, kožnata vreča, podobna mornarski vreči za prtljago. Začuli smo ritmično udarjanje. Srce nam je bujno utripalo.
»In postavili so ta peklenski stroj,« je rekel poročnik... »Vrzite tega vraga v morje!«
»Stoj!« je vzkliknil Geskin čisto tiho. »Sedaj še ne bo eksplodiral. Dovolite.«
Geskin se je nagnil, naglo pritrdil vrv k vreči in po tej jo spustil polagoma v morje. Vrv se je zamajala, ko je vreča dosegla vodo. Isti hip se je začul od vseh strani signal za alarm. Od vseh kotov so vreli vo-v jaki na svoja mesta.
»To je v redu,« je dejal Geskin in spustil vrv, »sedaj gremo na ladjo.«
Že pri alarmu so oni v čolnu veslali kakor bi bili nori.
»Naprej, Dismal,« je vzkliknil Geskin.
»Čoln, stoj!« je zavpil poročnik. Stoj, sicer dam streljati!«
Mesto odgovora nas je zadel porogljiv smeh. Trudili smo se prodreti temo. V tem je zasijal s poveljniškega mostu reflektor. V sredi slepeče luči smo zazrli bežeči čoln. Samo za hip smp ga videli. Nato se je čul v nočni temini zamolkel udar in prodirajoč krik groze: »Skoči! Življenje ali smrt!«
Istočasno se je dvignil steber ognja in grozen pok je pretresel ozračje. Samo za hip smo videli čoln in v njem dve ppstavi. Ena se je trudila nekaj vreči v vodo. Druga
j dni, tlake z enim konjem 3347 dni, tlake s parom volov ali več voli 15 551 dni. Vrednost odrajtovane desetine je znašala na Koroškem 89.176 gld. Kmetje so dajali grajša-kom 180.252 vagonov, v denarjih pa 225.800 goldinarjev. Pristojbina za izpremembe v posesti je znašala 76.000 gld. (Glej: Dr. Schiff: »Agrarpolitik Osterreichs«.)
Osvoboditev kmeta pomenja velikanski napredek v narodnem gospodarstvu. Po dolgotrajnem, stoletnem boju je postal zdaj kmet neodvisen, gospodar na svoji zemlji. Zdaj res uživa sadove svojega truda in znoja. In zavest, da dela zase in za svoje otroke, mu daje moč in pogum, da vztraja v trdem boju za svoj obstanek. Slovenski kmet se je oprostil nemškega grajščaka in plemiča, ki ga je stoletja mučil. Slovenski kmetje, pokažite duri tudi tistim »forštnar-jem«, ki hočejo še danes igrati med nami vlogo onih valpetov! Če imajo država in nemški grofje na Slovenskem svoje gozdove in posestva, naj se njihovi uradniki med nami vedejo, kakor se spodobi. Oni niso za to tu, da delajo med Slovenci razdor in nasprotje in propagando za »Schulverein«, »Sudmarko« ter za veliko — Prusijo. Seveda si ti ljudje želijo nazaj »zlate čase«, ko so s slovenskim kmetom delali, kar so hoteli. Svobodo si je kmet priboril, glej, da ne prideš zopet takim nemškim mihelnom in plemičem v roke! Na dan volitve naj pokaže slovenski kmet tem rogoviležem hrbet in naj voli zavednega slovenskega moža, ki ve, kje je treba kmetu pomoči in ki s slovenskim kmetom čuti.	F. Lf.
Vojna na Balkan.
Skader — vozel mednarodne politike.
Rusija in Avstrija ste odpoklicali rezerviste izpod orožja. S tem je vojna napetost precej popustila, toda ne izginila. Janino v južni Albaniji so zavzeli Grki, in nobena država jim ne bo resno odrekala tega mesta, čeravno je trozveza (Nemčija-Avstrija-Ita-lija) svoj čas stala na stališču, da mora biti Jamina v novi Albaniji. Nobena država se ne upa odrekati Odrina Bulgarom, čeravno ga še niso zavzeli. Sporna točka je pa Skader. Rusija, ki brani balkanske države in držijo ž njo Angleška in Francija, je izjavila, da mora biti Skader črnogorski, če ga Črnogorci zavzamejo pred sklenjenim mirom. Avstrija pa stoji na stališču, da mora postati Skader albanska posest. Črnagora, s katero je tesno združena Srbija, pa pravi, da Skadra ne izpusti za nobeno ceno. Da bo padel tudi Skader, je zelo verjetno. In potem nastane vprašanje: Kaj stori Avstrija? Ali ga pusti Črnogorcem in se tako avstrijska diplomacija zopet blamira, seveda po nepotrebnem, ali pa napove Črnigori in Srbiji vojsko. To pa je neverjetno. Saj Skader ni avstrijska posest, ampak je bil turška
pa je skočila v vodo. Nato je bilo zopet vse tiho, kakor je bilo preje. Čuli smo samo pljusk v vodo padajočih čolnovih ostankov.
Več minut smo stali kot okameneli. Nihče ni vedel, kaj se je moglo zgoditi. Tiha noč oni čoln, smrtni krik človeka, ki je v očigled smrti skušal rešiti svojega druga, vse to je silno pretreslo naše živce. Nihče ni spregovoril besede. Šele Geskin je prekinil ta molk.
»Zadeli so na bojo. Gotovo so imeli v čolnu še več peklenskih strojev, ki so vsled udarca eksplodirali.
Ko smo se malo zavedli, smo začuli povelje: »Vsak na svoje mesto!« Mornarji so spustili čolne. Z reflektorji je bila razsvetljena vsa okolica. Na naši Vigilanti je mrgolelo mornarjev. Kmalu smo se prepričali o resnici Geskinovih besed.
Na hržem begu so zločinci udarili na bojo, to se je jasno videlo na prebitem mestu. Po vodi so plavali kosi čolna. Naposled smo našli tudi trupli atentatorjev, ki so se skušali rešiti s plavanjem.
Nekaj časa smo križarili po vodi in nato odšli na krov Sultana. Iz papirjev, ki smo jih našli pri enem razmesarjenem utopljencu, smo izvedeli, da sta bila brata. Obadva je zadela ista usoda. Imela sta nalogo z dinamitom ppgnati v zrak celo vrsto bojnih ladij, a tako sta se ponesrečila že pri prvem poskusu kot izvrševalca anarhističnega kluba iz Londona.
posest. Turki pa so premagani! Zato je precej verjetna vest, da so Rusija, Angleška in Francija dogovorjene, da Skader priznajo Črni gori, ako pade. Nato so začeli na Dunaju resno misliti.
Kako je s Skadrom?
Položaj v Skadru je popolnoma brezupen. Črnogorsko-srbska oblegovalna armada ima že dalje časa Skader odrezan od ostalega sveta. Razne vesti v nemških listih, da dobivajo Turki v Skadru živila, da so prodrli »železni obroč« oblegovalcev, so navadne izmišljotine. Za naskok na Tara-boš in Skader so Srbi pripeljali pred Skader že velike topove. Neka vest poroča, da pošljejo pred Skader tudi Grki svoje velike oblegovalne topove. Morda jih ne bo treba. Nekatere vesti pravijo, da bodo Črnogorci in Srbi še ta teden napravili generalni naskok. To se bo zgodilo le, če so srbske čete, ki so jih ukrcali v Solunu, že dospele pred Skader. Vesti, da je turška ladja »Hamidie« potopila dve grški ladji, ki sta v Solunu sprejeli na krov srbske vojake, namenjene za Skader, so izmišljene. Zagrešila je te vesti dunajska »Neue Freie Presse«.
Srbi žb odposlali transporte.
Dunaj, 11. marca. Del srbskih čet, namenjenih pred Skader, se je s četami in topovi že vkrcal na grških parnikih in plove proti Sv. Ivanu di Medna.
Avstrija pomaga Albancem?
Dunaj, 11. marca. »Neues Wiener Journal« poroča iz Carigrada: Turški poslanik na Dunaju, Hilmi paša, je svojo vlado obvestil, da je avstro - ogrska vlada na prošnjo Porte obljubila, da pošlje v Albanijo orožja in streliva.
Padeo Janine.
Grki so 6. t. m. zavzeli Janino. Bitka je trajala šest ur in se je končala s popolnim porazom turške armade. Turki so se branili obupno, pa zaman. Turški poveljnik Essad paša se je udai z armado, ki šteje 22.000 mož. Grške izgube so velike in znašajo do 5000 mož. Essad paša je pravil, da je pred padcem znašala za boj sposobna in odločna turška armada le 8000 mož; Albanci so ga pustili po bitki pri Grimboru na cedilu. Ta vest se pa ne zdi verjetna. Bolj verjetno je poročilo turškega poveljnika, da je bila turška artiljerija zastarela, grška pa popolna. Saj so imeli Turki res moderne le tri trdnjave: Odrin, Lozengrad in skadrske trdnjave. Dosedaj so Grki spravili že 800 turških oficirjev kot vjetnike v Prevezo.
Obupen položaj v Odrinu.
Iz Carigrada poročajo 11. t. m.: Šukri paša je radiotelegrafično poročal, da se tali sneg in je povodenj, ki je preplavila del mesta. Tudi jarki ob utrdbah so vsled povodnji poškodovani. Ker gre h koncu tudi že municija in živež, bo s svojo garnizijo izpadel, brez ozira na to, kaj se zgodi z njo.
Politične vesti.
Narodni posvet v Celovcu.
Gospod dr. Brejc je sklical v Celovec nekatere zaupnike na dvadnevni narodni posvet dne 11. in 12. t. m., ki se ga je udeležilo 57 gospodov. Pregledalo se je položaj Slovencev v deželi na podlagi sedem skrbno sestavljenih, temeljitih referatov, ki so pokazali, da Slovenci vrlo napredujemo, kjer smo navezani na svojo lastno moč; referati so pa dokazali, kake težave imamo in da ne napredujemo, kjerkoli smo navezani na sopomoč vlade in dežele, in to v gospodarskem, političnem in narodnem oziru. Številke, ki smo jih slišali v uradniških referatih, so strašna obtožnica neverjetnih krivic, ki nam jih zadajeta vlada in dežela. Na podlagi referatov se je k sklepu soglasno sklenilo, v doglednem času ustanoviti za Koroško narodni svet, kakor imajo Nemci svoj »Volksrat«.
Goriški deželni zbor razpuščen.
V jeseni leta 1909 izvoljeni deželni zboi' goriški je razpuščen. S. L. S. upa, da pri volitvah prodre tako močna, da ji pripade mesto deželnega glavarja.
Mali finančni načrt.
Finančni odsek v državni zbornici Je sprejel takoimenovani mali finančni načrt-
Namen tega načrta je, odpreti državi nove denarne vire, da more uradništvu zvišati plače in pomagati vsaj nekoliko deželam. Od zvišanega davka na žganje bo država gotov odstotek odstopila deželam. Mali finančni načrt vsebuje:
1.	Zvišanje davka na žganje od 90 K na 140 K od hektolitra alkohola.
2.	Zvišanje osebnodohodninskega davka od dohodkov, ki presegajo 10.000 na leto.
3.	Zvišanje davka, ki se mora plačevati od stav pri konjskih dirkah.
4.	Davek na šampanjec.
Seveda pride ta načrt še v zbornico in bo sprejet, če se poravna spor med Poljaki in Rusini, ki je nastal zaradi volilne reforme za deželni zbor v Galiciji in zaradi visoke šole, ki jo zahtevajo Rusini. Glede volilne reforme se bo dosegel sporazum, ker je predsedstvo rusinske stranke sprejelo tozadeven kompromisni predlog.
Demobilizacija na severu.
Rusija je izdala povelje, da se naj odpokličejo od avstrijske in pniske meje rezervisti, ki bi bili morali iti že v jeseni na dopust. 360.000 mož se vrne domov. Tudi avstrijsko vojno ministrstvo je zmanjšalo na severni meji število vojaštva na navadno stanje. Na jugu Avstrija še ne misli odpoklicati vojaštva domov, vršijo se pa bojda že tajna pogajanja s srbsko vlado.
Dnevne novice in dopisi.
Vojaški nabori. V Celovcu je bilo 6. t. m. od 167 nabornikov iz celovške okolice in tujih potrjenih 59. Od 265 nabornikov iz mesta Celovca in tujcev je bilo dne 11. t. m. potrjenih 68. V Trgu je bilo od 384 nabornikov potrjenih 144. 19 nabornikov so poslali v vojaško bolnišnico, da jih tam preiščejo.
Spiska vest. Na enorazredni šoli v Gli-njah je razpisano mesto učitelja in šolskega vodje do 31. t. m.
Mož poštenjak. »Slov. Gosp.« poroča iz Dobrne na Sp. Staj.: Dolgoletnega hišnika v dflbrnskih toplicah, Franca Mastnaka, p. d. Jurača, ni več med živimi, šel je v večnost po plačilo. Celih 40 let je zvesto služil deželi. Vestno in natančno je izpolnjeval dolžnosti svoje službe. Nič manj vestno ni izvrševal svojih krščanskih in narodnih dolžnosti. Pridno je zahajal k službi božji in prejemal sv. zakramente. Če pa je bilo treba oddati glas pri volitvah, stal je vselej neustrašeno na slovenski strani. Dajal je s tem lep vzgled vsem deželnim uslužbencem, da značaj-mož tudi v deželni službi lahko ostane zvest sveti veri in svojemu narodu. Trdno upamo, da v Gradcu ne bodo pozabili uboge vdove z nepreskrbljenimi otroci in ji bodo nakazali kako podporo in pokojnino. Kar dajo enemu, naj dajo tudi drugemu! Rajnega, ki je že rešen vseh skrbi in težav, hočemo ohraniti vedno v blagem spominu. Večna luč naj mu sveti!
Družba sv. Vincencija. V Celovcu se je Ustanovila Vincencijeva družba. Namen vsake Vincencijeve družbe je, da podpira reveže. Doseže po to na poseben način. Udje Vincencijeve družbe, ki se shajajo vsak drugi petek zvečer ob 8. uri v Delavskem društvu, obiskujejo družine na domu ter se na lastne oči prepričajo o stanju revežev. Obenem udje tolažijo reveže, ter jih vzpod-Ufljajo k poštenemu bogaboječemu življenju k izpolnjevanju verskih dolžnosti in k Pridnemu delu. Št. Rupert je poln bedne slovenske množice in živ krst se ne briga zanjo. Moralno in gmotno propada. V Št. Rupertu je nad 400 divjih zakonov. Da polagoma dobimo stik s to maso, da ji nekoliko pomagamo in da jo začnemo reševati, se je ustanovila slovenska Vincencijeva hružba. Naprošeni ste, da se sestanka udeležite ali vsaj podarite kak majhen dar za slovenske reveže. Vsak človek da rad malo barilo po svojih močeh onim, ki so v resnici }’evni. Podarite to raje potom Vincencijeve hružbe* Skrbelo se bo, da pride milodar v Prave roke. Vincencijeva družba sprejema rade volje tudi obleke in slične stvari, od-uajo naj se taki darovi v papirni trgovini hotel Trabesinger. (Darove sprejema tudi hredništvo »Mira«.)
Smrtna kosa. V Celovcu je umrla gospa ereza Scherbaum, stara 75 let. — Dne 7. t. ?‘v so pokopali bivšega celovškega trgovca °zefa Kopperja. — V Beljaku je umrl vele-
industrij ec Franc Ksaver Wirth, pošten Nemec.	&
Za kaj vse ima »Koroiika hranilnica« denar. Koroška hranilnica ima mnogo slovenskega denarja, ki ga ji morajo Slovenci vsled zahteve oblasti donašati, kakor n. pr. pupilarni denar. 99 društvom in zavodom je podarila skupni znesek 98.940 K; poleg mnogih, podpore vrednih društev je pa hranilnica obdarovala tudi nemški (pravilno ponemčevalni) otroški vrtec v Železni Kapli s 300 kronami in nemški otroški vrtec v Borovljah s 400 kronami, nemški Schulverein z 200 K in podružnice »Stidmarke« v Celovcu za nemško ljudsko knjižnico, v kateri so knjige zelo dvomljive vrednosti, s 300 kronami. Slovenskih društev dosedaj še nikdar niso obdarovali.
Izpred porotnega sodišča. Zaradi posilstva. sta bila obsojena pred celovško poroto drvar Tomaž Gradišek na dveletno in hlapec Martin Navadnik na enoletno hudo in poostreno ječo. — (Popačena mladina.) Dne 6. sušca sta se morala zagovarjati pred celovško poroto 20 let stari Anton Završnik, pristojen v Šmartin na Paki, in 21 let stari v Slov. Gradec pristojni Jak. Kompan, oba hlapca v Prevaljah. Dne 5. prosinca t. 1. proti osmim zvečer je šel skozi Prevalje, z alkoholom obložen, hlapec Fr. Mlakar z Breznice. Završnik in Kompan sta ga srečala. Završnik je rekel Kompanu: »Pre-iščiva ga, če ima kaj denarja, vrzi ga!« Kompan je Mlakarju podstavil nogo, da je Mlakar padel. Vzela sta mu denar, dva 20-kronska bankovca, dva petkronska Srebrnjaka in nekaj drobiža, in to med seboj razdelila. Zvečer 26. prosinca je šel skozi Možice, močno vinjen, dninar Šimen Herzog. Na nekem mestu ga je udaril z nekim orodjem po glavi neznan napadalec, mu vzel uro z verižico in denarnico s 70 K in ga je ko-nečno sunil v potok. Orožniki so izsledili napadalca v osebi Završnika, ki je prej v Herzogovi družbi popival. Celovškemu trgovcu Jakobu Schaierju je Završnik ponoči na sejmišču ukradel iz zaprtih zabojev perila v vrednosti 300 kron. Tudi krošnjarju Primožiču je ukradel denarja in blaga v vrednosti 8 K 72 h. Primožič je bil pijan. Dne 29. t. 1. je Završnik ranil drvarja Jakoba Gradišnika. Kompan je tudi izvabil s ponarejenim pismom v Punzengruberjevi prodajalni 13 K 92 h, ki so jih potem zapili Završnik, Kompan in hlapec Franc Figo. Završnik je'bil obsojen na tri in pol, Kompan na tri leta hude ječe.
Slovenska trgovina papirja in devocijo-nalij v hotelu Trabesinger v Celovcu se priporoča nanovo koroškim Slovencem. To je edina slovenska papirna trgovina na Koroškem. Posebno opozarjamo čast. duhovščino, da naj se zdaj o Veliki noči spomni naše slovenske trgovine! Posebno opozarjamo, da so v zalogi lepe spominske podobe za prvo sv. obhajilo s slovenskim ali nemškim besedilom. 2000 slovensikh otrok bo šlo to leto k prvemu sv. obhajilu na Koroškem. Vzorcev za take podobe je nebroj na razpolago, čč. gg. duhovniki naj si osebno izberejo pripravne podobe.
Vojaški begunec. Od vojakov je pobegnil vojak 7. pešpolka v Celovcu Hugo Janah, menda iz strahu pred kaznijo, ker se je udeležil pretepa pri Linsenbirtu.
Velike turške zmage bi se od nas gotovo nihče ne razveselil, pač pa glavnega dobitka čistih 400.000 frankov, ki bo izžreban pri žrebanju turških srečk dne 1. aprila t. 1. Kdor si hoče naročiti to izborno srečko, naj stori to po posredovanju »Slovenske Straže« glasom današnjega zadevnega oglasa.
Nevaren led. Na Klopinjskem jezeru se je drsal 14 let stari Pavel Puš. Led se mu je vdrl in le s težavo se je posrečilo, rešiti ga. V Lendkanalu se je vdrl led dvema otrokoma, ki ju je rešil cestar Oraš. Ne hodite več na led!
Samoumor. V Celovcu se je ustrelila Jožefina Gerdl.
Hoda - Roda pognan. Judovski šaljivi predavatelj, ki je pred nekaj dnevi za drag denar izbijal svoje neslane šale v Celovcu, je hotel tudi Zagrebčane zabavati. Hrvaški dijaki so ga pa z zaprtki pognali in njegovo humoristično predavanje onemogočili, ker je Roda - Roda smešil Jugoslovane.
Krščanski socialci in nemški nacionalci. V Kremsu je 1. sušca na nekem zborovanju dunajski krščanski socialec Bielohlawek
povedal med drugim sledeče: »Nasproti si stojijo, kolikor mi je znano, tri stranke: Krščanski socialci, nemški nacionalci in socialni demokratje. Če preidem k prvi proti-kandidaturi nemških nacionalcev, bom govoril kratko, ker nas kršč. socialce loči pravzaprav od nemških nacionalcev, iz-vzemši najostrejši radikalizem, lese naslov. V gospodarskem in narodnem oziru so stremljenja obeh strank popolnoma enaka.« Tako poroča »Deutsches Volksblatt« v 8681. številki. Kaj bi rekel rajni dr. Lueger, ko bi vedel za to?
Nemška sodba o »Štajercu« in »Domačinu«. Dunajski »Osterreichs katholisches Sonntagsblatt«, ki je objavil tudi lep članek o Jugoslovanih z ozirom na balkansko vprašanje, poroča, da nameravajo nemški nacionalci izdajati za Kranjsko nemškonaciona-len, pa slovensko tiskan list »Domačin« ter sodi o »Domačinu« takole:	»Domačin« bo
menda podobno, kakor njemu duševno sorodni »Štajerc« na Spodnjem Štajerskem hujskal slovenske kmete zoper katoliško duhovščino, da bi tako pripravil pot protestantom prijazni »Siidmarki«. Tudi v tem slučaju menda služijo nemškonacionalni nameni le temu, da bi pripravljali prote-stantovsko propagando na jugu monarhije. Slovenski katoliški kmetje so pa dovolj poučeni in bodo znali odklanjati take ponudbe.
V nemškem »rajhu« imajo Slovenci več pravice kot v Avstriji. »Bogoljub« priobčuje iz Gladbecka na Westfalskem naslednji dopis: »Tudi v Nemčiji imamo duhovnike, ki so se naučili slovenski, da morejo slovenski spovedovati, pridigati itd. Zdaj sta dva tedna, kar smo dobili tudi tukaj takega gospoda. Veselimo se, da imamo zdaj v Gladbecku svojega gospoda. In zdaj je bilo prvikrat, da smo imeli pri štirideseturni molitvi posebno slovensko uro. Od vseh strani so prišli Slovenci molit in obiskat izpostavljenega Boga v naj svetejšem Zakramentu. Ura je bila jako lepa. Novi slovenski gospod so na prižnici molili rožni venec in potem smo peli litanije. To je kaj posebnega za Nemca litanije peti; zato je prišlo veliko Nemcev poslušat. In soglasno smo pozneje slišali: lepo je bilo, bilo je krasno. In učiteljica je rekla: Slovenci pojejo še lepše brez orgel kakor Nemci z orglami Tako skrbimo tudi v tujini, da varujemo svoj materni jezik in ljubezen do svoje lepe domovine. Tudi v tuji deželi smo in ostanemo pravi Slovenci.« — Tako se reže pravica Slovencem v — Nemčiji!
Nemški krogi o Dobernigu. Glede na nastope poslanca Doberniga v zadnjem času piše dunajska »Information« iz zmernih nemških krogov: »Da bi svoj mandat obdržal, uprizarja Dobernig zadnji čas novo gonjo proti Jugoslovanom. Svojim nekritičnim sodeželanom slika na steno strah proti-nemškega trializma, organizuje po zgledu svojega somišljenika Wolfa divjo agitacijo proti Slovencem na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Primorskem, kuje fraze, kakor n. pr. »prosta pot do Adrije za nemštvo« itd. Gospod Dobernig bi na jugu rad ustvaril razmere kakor jih je svojčas Wolf na Češkem. Upati je, da se bo njegovo početje razbilo ob hladni politiki razuma katoliških Slovencev, ki se iz Doberniga le norčujejo. Gospod Dobernig goji najbrž tudi željo, da bi samega sebe povzdignil do važne osebe. To se mu pa ne bo posrečilo, ker mu tudi najradikalnejši Nemci ne bodo šli na lim. Trialistični strah ne bo pač nikomur, najmanj pa gospodu Dobernigu prinesel ministrskega portfelja.« — Doberniga namreč skrbijo stara leta in zato bi si s hujskanjem zoper mirne Slovence rad priboril ministrski frak. Diši mu baje železniško ministrstvo. Če pa pomislimo, kakšne lumparije, ki se godijo Slovencem pri železnici, zagovarja poslanec Dobernig, si lahko mislimo, kako bi Dobernig-minister ravnal s Slovenci. Imenovanje Doberniga za ministra bi sej-veda pomenilo za slovanske poslance casus belli, bi vzbudilo pravo vojsko zoper tako vlado.
' Kupovalcem vina. Na Bizeljskem na Spod. Štajerskem imajo naprodaj še mnogo pristnega belega in rdečega vina po primernih cenah. Informacije daje drage volje tamošnji župni urad.
Poizkušen sam.'tumor. Zastrupiti se je hotela 17 let stara služkinja Uršula Knap
v Celovcu in je pila lizol. Prepeljali so jo v bolnišnico.
Slov. katol. akad. tehnično društvo
»Danica« na Dunaju je izvolila na rednem občnem zboru dne 4-. t. m. za XXX Vlil. društveni tečaj naslednji odbor:	predsednik:
phil. Franc Koblar, podpreds.: phil Ivan Prijatelj, tajnik:	phil. Silvester Kranjec,
blagajnik:	iur. Albin Stele, knjižničarja:
phil. Vinko Tavčar, phil. Fran Markič, zapisnikar: vet. Leop. Hribar, arhivar: gdč. phil. Angela Piskernik, gospodar: iur. Karel Flerin, revizorji: med. Ivan Jensterle, med. Jos. Habein, vet. Filip Kulterer.
Za sežiganje mrličev v Libercah. Nem-škoradikalni listi poročajo, da bodo V Libercah sezidali sežigalnico mrličev. Društvo »Fiamme« na Dunaju je nemškoradikalne-mu mestnemu zastopstvu v ta namen posodilo 140.000 kron. Česa vsega ne žrtvujejo brezverci v proticerkvene namene in to v času draginje?
Velikovec. (Naš šolski nadzor-n i k.) Ko je pred leti odhajal bivši okrajni šolski nadzornik Juvan iz Velikovca v Celovec, se je potrudila 'naša slovenska stranka, da pride v skoro popolnoma slovensko okrajno glavarstvo tudi okrajni šolski nadzornik, ki je v jezikovnem oziru svoji nalogi kos. Toda Slovenec na Koroškem ne velja nič, naj bo še tako sposoben in zmožen; puhli nemškutar je čez vse. Dobili smo, kakor drugače ni bilo pričakovati, za c. kr. okrajnega nadzornika nemškutarja Socherja. Že rajini nam Slovencem nepozabni škof A. M. Slomšek je rekel, da je ni grše stvari na svetu, kakor je nemškutar. In to se povsod kaže. Vsak nemškutar popolnoma izgreši svoj namen in poklic. Dokaz temu je naš okrajni šolski nadzornik Socher (pravilno Sohar). Komaj je prišel v Velikovec, je že začel mešati. (Na tihem lahko povemo, da še nemškonacionalni učitelji niso zadovoljni ž njim.) Najbolj mu je pa k srcu prirastla slovenska šola v Št. Rupertu. Prejšnji nadzornik Juvanje to šolo moral v vsakem oziru le hvaliti. Sohar pa je že prvokrat izjavil, da se na tej šoli otroci premalo nemški naučijo. Prvič, gospod nad-^ zornik, ali ste vi nadzornik za germanizacijo, ali za vspehe v šoli, ali naj se potem dosežejo v kitajskem ali v turškem jeziku! Drugič, kje v avstrijskih šolskih postavah sploh stoji paragraf, da se morajo otroci učiti nemški? Pokažite nam to postavo! Tega nam ne morete dokazati, in tako ste kot nemškutar in vodja koroškega ponemčeval-nega šolskega sistema izgrešili svojo pot. Ako dvomite, g. nadzornik, da se šolarji v Št. Rupertu premalo naučijo nemški, vam povemo, da vsak slovenski otrok, ki je obiskoval šentrupertsko šolo, boljše zna nemški, četudi ni namenjen nadzorovati nemških šol, kakor pa znate vi slovenski, kljub temu, da ste nastavljeni nadzorovati tudi slovenske šole. Odgovorite na to, če si upate! (Marsikdo je pohajal izključno slovensko ljudsko šolo, pa je postal več, kakor vi.) — Pred kratkem je izvedel g. Sohar, da razdeljuje č. g. župnik Treiber slovenski krščanski časopis »Mir« med šolarske otroke, da ga nosijo domov svojim staršem. Kakšna pregreha! Svet se bo podrl! To ne sme biti! G. c. kr. okrajni šolski nadzornik! Ali tega niste iztuhtali, da se je na tukajšnjih mestnih ljudskih šolah razdeljeval med otroke časopis »Osterreichs deutsche Jugend«? Ali vam ni znano, da se je na ravno tistih šolah lansko leto celo prodajal po 20 vin. »Jahrbuchlein fur die sùdmàrki-sche Jugend«? In »Stidmarka«! Ali ni ta ne le samo protislovenska, ampak še celo protikatoliška? In take knjižice so se prodajale celo slovenskim otrokom. Na naslovni strani je naslikan šolarček, kako na na-klu kuje meč. Zoper koga, to mora biti vsakomur umljivo! Mi smo hoteli o tem molčati, toda g. okrajni šolski nadzornik tega ne pripusti. Pa še nismo pri kraju. Vogrča-nom se ni dovolilo od strani c. kr. šolskih oblasti, da bi smeli prirej e vati v prazni sobi v šolskem poslopju, ki so si ga zgradili z lastnimi žulji, nedolžne gledališke igre, ki pospešujejo izobrazbo, rodoljubje in patriotizem; v tukajšnji meščanski šoli pa, ki jo moramo vzdrževati z davki tudi taki Slovenci, ki nimamo od nje nobene druge koristi, kakor — ponemčevanje, se nahaja od pollutrovske Sudmarke vzdrževana! »Sud(-markische Volksbticherei«. Kakšna vsebina
je v teh knjigah, si more vsak pameten človek misliti. G. nadz. Sohar, na vas bomo odslej bolje pazili. Kopičijo se pritožbe. Za danes vam le kličemo:	Vi ste nadzornik za
vspehe, ne pa za nemoralno germanizacijo. Ako vam med Slovenci ne ugaja, pa idite med ponemčene Pruse! Naš Klof(ut)ač vam bo že pokazal pot med nje.
šmarjefa pri Velikovcu. Smrt začetkom letošnjega leta med nami pridno pobira staro in mlado. Dne 7. februarja smo ob veliki udeležbi pokopali 80 let staro podo-mače Parmuževo mater v Košu. Bila je nekdaj skrbna hišna gospodinja, sedaj pa je minio preživela večer svojega življenja pri svojem sinu Andreju. — Komaj sta pretekla dobra dva tedna, pa smo polagali k večnemu počitku njeno sestro Ano Jese po-domače Piklnovo mater, ki je do svoje smrti v starosti 79 let prav skrbno vodila hišno gospodinjstvo svojemu sinu Blažu. In tako sedaj obe sestri počivate skupaj, grob ob grobu. —- Velika žalost je bila, ko smo par dni nato dne 1. marca zopet stali ob svežem grobu mlade zakonske žene, komaj 291etne Elizabete Mičej. Komaj je poteklo dobro leto, odkar se je poročila, in že je bilo treba vzeti slovo. Solzili smo se vsi, ko smo gledali žalujoče stariše, sestre, brata in neutolažljivega moža in sinčka. Rajnica je bila dolgo vrsto let pridna cerkvena pevka. Zato ji je naš moški pevski zbor pri sprevodu, pri sveti maši in na grobu popeval krasno-tožne žalostinke. Bilo je to nekaj novega. V Šmarjeti še nismo imeli slovenskega moškega pevskega zbora. Pa so se zbrali naši fantje, šest po številu, in v kratki dobi po-skušnje so se že lepo izurili, tako da smo se vsi čudili lepo ubranemu petju. Tako so tovariši sopevci počastili spomin rajne cerkvene pevke. Čast in hvala jim! Rajni pridni Elizabeti pa Vsemogočni podeli nebeški raj!
Borovlje. (S polžem si hočejo pomagati.) Že 28. svečana je Kat. slovensko izobraževalno društvo v Borovljah naznanilo protialkoholni shod za 9. sušca in obenem prosilo za dovoljenje plakatiranja. Že 1. sušca je izdalo c. kr. okrajno glavarstvo naprošeno dovoljenje, a društveni predsednik ga je šele dobil 8. sušca, to je dan pred shodom, od občine. Prvič je društvo dobilo dovoljenje od c. kr. okr. glavarstva potom občine, sicer vedno' neposredno. Zakaj se je dovoljenje tako dolgo zavlačevalo? Lepo vsekakor ni, ko bi vendar občina sama morala najbolj ko mogoče podpirati gibanje proti alkoholu, ko sama najbolj vidi in čuti, kako kraljuje ravno v Borovljah kralj alkohol — v 26 gostilnah. Pač naj slabše izpričevalo za občino ! Sploh pa ne razumejo, zakaj celovško okrajno glavarstvo pošilja take reči po občini. Ali hoče Slovencem tako naklonjeni okrajni glavar pl. Rainer s tem ustrezati tukajšnjim alkoholnim bratcem?
Novi casi zahtevajo novo, pravičnejšo modo. Dopis iz Bekštajna v 5. štev. »Mira« je rodil v sledeči 6. štev. zelo umestno javno vprašanje. Šlo se je za poročilo, kako je nemška tiskovina bila vzrok velepomembni goljufiji, ki so jo' zopet zadali Nemci Slovencem. Vsem tistim zelo številnim »kaj se bom jaz brigovcem« ali »lajlosnovcem« preresni-čna, živo govoreča slika, kake va ž n o s t i je, da zahtevamo povsod in vselej brezobzirno le slovenskih tiskovin. In v to svrho smo opravičeni po obstoječih postavah kot zajamčeno enakopravni državljani, pa to storiti tudi smo dolžni z ozirom na našo narodno čast. Huda, da, najhujša napaka je, da smo vse premalo — odločni, vsaj po večini, kjer se gre za upravičenost enakovredne slovenščine. Nemalo pomembna »malenkost« n. pr. je, ako pripisujemo slovensko naslovljenemu pismu nepotrebno nemško prevedbo pošte, ali še celo večji del naslova. Čemu??! To je kratkomalo pred narodno slovensko vestjo neopravičljiva starokopitarska razvada. — Razhe davkarije, zavodi, oblasti, notarji, odvetniki itd. itd., ki živijo med Slovenci za Slovence od Slovencev, pa poznavajoč našo trdo(!)čut-nost, nam pošiljajo nemške račune, nemško izpolnjene položnice itd. Mi zgolj iz miroljubnosti in zastarele navade seveda lepo mirno take dopošiljatve sprejemamo in — plačujemo in niti na um nam ne pride, da smo materi »Slavi« storili krivico in ne-
č a s t. Le vse graje vredna razvada je, ako se ne postavimo povsod po Slovenskem le z domačo slovenščino. Tako vsled enostavnosti marsikdo rad plača davek potom poštnih položnic. Dobro ! A zakaj bi se ob tem morali šemiti in si izposojevati besede, največkrat vsaj napol pokvarjene, in »tajčat«, da imamo čast — plačevati. Ravno s slovensko izpolnjeno položnico poudarimo, da je davek od Slovenca; zahtevajmo pa tudi slovensko davčno knjižico in slovensko potrdilo vplačila neustrašeno in ne oziraje se na morebitne kakršnekoli izgovore nastavljenih uradnikov, ki so dolžni vljudno postreči strankam in upoštevati vse njihove upravičene želje. Za enkrat je pa ena izmed glavnih želj ta, da se nam postreže ne-le ustmeno, temveč tudi pismeno v našem jeziku. Uspeh bo ta, da kmalu potihne v ti-tih strastno-nemških otročjih napol-politi-kih tako bahavi kot lažnjivi glas, da v Avstriji plačujejo le Nemci in zopet le Nemci davek. Z našo odločno, možato samozavestjo, predvsem v davkariji, si bomo izvojevali — svojo dolgozaželjeno pravicoi in ugled. Hočemo biti pionirji po postavi zajamčenih ljudskih pravic in nič drugega.
Želinje pri Velikovcu. (Pogreb.) Dne 6. mai'ca smo ob zelo veliki udeležbi pokopali daleč okrog znano Pintarco na Želi-njah, Marijo Posch. Bila je pridna krščanska mati, ki je tudi s svojima hčerama šiviljama veliko storila za lepoto naše želinj-ske cerkve. Bila je vzor skrbne, krščanski veri zveste matere. Dosegla je 71 let. Bog ji bodi obilen plačnik!
Javorje. (Prvi sv. misijon) se je vršil v naši župniji od 23. februarja do 2. marca t. 1. pod spretnim vodstvom povsod že znanih in priljubljenih misijonarjev oo. frančiškanov Klemena in Emiiijana s Sv. Gore pri Gorici. Težko smo ga pričakovali, sedaj pa že srečno in, kakor upamo, tudi uspešno dokončali. Lahko smo se ga udeleževali, ker nas ni zadržavalo nobeno nujno delo, nebo nam je bilo ves čas misijona zelo prijazno, da nas je v resnem postnem času podpiralo v resnem delu za rešitev neumr-jočih duš. Bili so dnevi velike sreče in milosti. Z veseljem so prihajali župljani k lepim v srce segajočim pridigam in stanovskim naukom, ktere so vsi z veliko pozornostjo poslušali. Lepo in spodbudno so opravili svojo versko velikonočno dolžnost, katero so opravljali ločeno po raznih stanovih v skupni spovedi in v skupnem svetem obhajilu. Prihiteli so ljudje tudi iz bližnjih župnij, največ iz sosedne štajerske dežele, kjer je že davno prebit led neumnih predsodkov proti svetemu misijonu. Ob sklepu misijona 2. marca pa je prihitelo toliko ljudstva od blizu in daleč, da ga še nikdar toliko ni videla planinska župnija javorska. Kar gnetlo se je ljudstva v cerkvi in vendar je bila cerkev še veliko premajhna. Izredno lepo se je vršila velika procesija z Najsvetejšim pod vodstvom č. gospoda Rozmana, župnika v Zavednem, ob asistenci drugih duhovnikov. Procesijo je otvoril lep misijonski križ, katerega so nesli trije domači fantje. Med procesijo so se pele litanije presvetega Srca Jezusovega. Pred procesijo se je opravila v lepo okrašeni cerkvi pred izpostavljenim Najsvetejšim molitvena ura bratovščine češčenja presvetega Rešnjega Telesa, pri kateri so se lepo menjale molitve in pesmi. Sveto obhajilo se je delilo nvvd 500, kar je za našo majhno župnijo dosti veliko. Nekaj župljanov se je tudi že dalo zapisati v tretji red svetega Frančiška, katerega sta misijonarja posebno priporočala. Upamo, da bodo temu lepemu zgledu sledili še mnogi. Omeniti je še treba, da sta za misijonski križ, ki je z jako lepo podobo Križanega stal nad 50 K, poleg drugih neimenovanih dobrotnikov največ darovala g-Franc Stopar podomače Mežnar in g. Janez Gutovnik pd. Gutovnik, za kar jim bodi tudi na tem mestu izrečena najprisrčnejša zahvala. Iskrena hvala tudi duhovnima sobratoma iz zelene Štajerske, ki sta s svojo navzočnostjo pri procesiji povzdignila izredno svečanost, hvala dekletom za olep-šanje hiše božje in domačemu pevskemu zboru za ubrano petje. Gorečima misijonarjema pa kličemo iz hvaležnega srca tisočeri: Bog plačaj! Bog daj še nadalje temu misi' jonskemu cvetu, zasajenemu v dovzetna srca, svoj blagoslov, rast in obilen, trajen sad!
Glasnik Slov. kršč. socialne zveze.
Prireditve.
Podljubelj.
(Protialkoholni shod.) Dne S. sušca se je zbralo lepo število Slovencev — 150 — v Delavskem domu. Izobraž. društvu v Borovljah se je posrečilo dobiti znanega govornika g. L. Puharja, in ta nam je v lepem govoru pokazal največjega škodljivca človeškega zdravja in sreče, ki tisočem in tisočem krade zdravje, imetje in zadovoljnost, ki družinam prinaša toliko gorja in je grobokop za vsak narod, ki se mu uda. Prav dobro je povdarjal govornik, da se alkoholu udan narod ne more dolgo braniti proti sovražniku, trezen narod pa prenese in preživi najhujše udarce, ostane zdrav in čvrst in se zna postaviti za svoje verske in narodne pravice. Vzpodbujal je posebno mladino, naj ostane trezna, da bo močna in neustrašena. Govor so nato pojasnile lepe slike, ki bodo pač marsikomu ostale še dolgo v spominu. Potem smo videli še precej drugih, prav zanimivih in kratkočasnih podob, da je pač vsak zadovoljen zapustil Delavski dom, ker bilo je •obilo pouka in dovolj zabave.
Vaditeljski tečaj »Orlov«.
V soboto in nedeljo, dne 8. in 9. t. m., se je vršil v Celovcu vaditeljski tečaj za »Orle« na Koroškem. Vaditelja, brata Pavla Kržana, podnačelnika kranjske podzveze iz Ljubljane in brata Janka Klinarja iz Koroške Bele je poslala »Zveza Orlov« iz Ljubljane, ki je tudi prispevala lepo vsoto, da se je mogel tečaj vršiti. Brata vaditelja sta svojo nalogo izpolnila kar najboljše. O važnosti »Orlove« organizacije za Koroško z ozirom na vzgojo mladeničev - značajev in o pravih načelih, na katerih je zasnovana ta organizacija, je govoril predsednik koroške podzveze. Mladeniči, družite se v »Orlu«, da nas bo na katoliški shod v Ljubljano pohitelo lepo število!
Predavanje s skioptikom v Celovcu.
Dne 9. t. m. zvečer sta predavala v veliki dvorani hotela Trabesinger o Sveti deželi in o Kristusovem trpljenju čč. gg. prelat dr. Martin Ehrlich in dr. Lambert Ehrlich s pomočjo skioptičnih slik. Predavanje je bilo času primerno in dobro obiskano.
Občni zbor »Delavskega društva« v Celovcu
v nedeljo, dne 9. t. m., je bil prav dobro obiskan. Poročila odbora so dokazala, da •društvo prav dobro deluje v prid slovenskim delavcem v Celovcu, ki se podajo v njegovo okrilje. Izborno je na shodu govoril o tarifnih pogodbah delavstva in o važnosti vprašanja glede delavskih stanovanj Č. gospod Kerhne, urednik »Slovenca«. Slovenski delavci in pomočniki, ki pridete v Celovec iskat službe, obrnite se najprej na slovensko delavsko društvo!
Društvena naznanila.
Šmihel pri Pliberku. Naše slovensko katoliško izobraževalno društvo priredi na praznik Oznanenja Marije Device dne 25. marca t. L (velikonočni torek) ob 3. uri popoldne pri »Likebu« v Šmihelu svoj šesti letni občni zbor. Na sporedu so: poročila odbornikov, pristop članov, volitev odbora, govor o »Balkanski vojski«, prosta zabava, Pri kateri svirajo tamburaši. — Odbor.
šentlipško izobraževalno društvo priredi na Velikonočni ponedeljek popoldne ob
3.	uri pri Habnerju svoj redni občni zbor. Spored: govor, poročilo odbora, volitev odbora in šaljiva igra.
Izobraževalno društvo v Št. Jakobu v Rožu priredi na velikonočni ponedeljek slavnost v proslavo desetletnice svojega obstoja. Na sporedu je med drugim petje novega mladega pevskega zbora, deklamacije, govor in veseloigra, katero predstavljajo fantje. Vstopnina kakor po navadi, člani Plačajo polovico. Obišče nas znamenit govornik iz Celovca. — Odbor.
Dekliška Marijina družba v Št. Rupertu Pri Velikovcu uljudno vabi :na slavnost, bi se bo vršila na god Marijinega oznanjenja, 25. sušca 1913 (velikonočni torek) ob 3- uri popoldne v »Narodni šoli« po sledečem sporedu: 1. Pesem: O Devica pomoč-Pica. 2. Trije govori: a) Marijin vrtec (Jamnik Micka); b) Črtice iz vsakdanjega življe-
nja (Lasnik Katica); c) Abstinenca ali treznost (Miglar Marijana). 3. Pesem: Darček Marijin. 4. Pastirice Barbike sv. večer, dra-matska slika, uprizori Marijin vrtec (sedem oseb). 5. Večna mladost in večna lepota, F. Rihar, igrokaz v treh dejanjih (16 oseb). Med dejanjem se poje: a) Perice; b) Zvoni-karjeva; c) Dolenjska; č) Otrok Marijin. — Vstopnina: Sedeži 50 vin., stojišča 20 vin. Vstopnina se bo porabila za nakup časopisov družbenim članicam. — K obilni udeležbi vabi vse prijatelje in podpornike dekliške Marijine družbe družbeno vodstvo.
Kazaze pri Dobrlivasi. Odbor izobraževalnega društva opozarja vse člane, ki še niso plačali za letošnje leto članarine, naj to vsaj tekom tega meseca storijo, da bo zadeva v redu. Naznanjamo tudi, da stoji sedaj že tudi v društveni sobi zelo praktično urejena omara za knjige in časnike, ki jo je naredil mizarski mojster v Sinčivasi, g. J. Pavlič, ki ga za mizarska dela zato toplo priporočamo.
Kmetijska podružnica v Žvabeku priredi v nedeljo, dne 16. marca, popoldne po blagoslovu pri Šteharniku zborovanje. Govori g. Pold iz Velikovca.	Odbor.
Prevalje. Podružnica »Slov. Straže« ima na velikonočni ponedeljek svoj občni zbor. Na sporedu je govor, volitev novega odbora, igra »Sv. Neža« in pobiranje članarine.
Socialni kurz v Železni Kapli. Dne 24. in 25. t. m. se bo tu vršil socialni tečaj.
Sfeckenpferd-
iililnosniečnafo milo
j PreJ ko slej neutrpno za racionalno oskrbo polti in lepote. B h Priznanostna pisma.	Po 80 h povsod, g
isKUHUiian iiii iiiiai.kiidiikas’KiBESisnraffiBaiEat'isacsBWBM^ajss®
Sveta vojska.
Kazaze pri Dobrlivasi. Naznanjamo, da se vrši za naš kraj ustanovni shod protialkoholnega društva »S vetavoj-s k a« na velikonočni ponedeljek dne 24. t. m.: Pravila, ki so bila vložena hitro po III. slovenskem protialkoholnem kongresu v Ljubljani koncem meseca grudna 1. L, so sedaj po c. kr. deželni vladi koroški kakor tudi od knezoškofijskega krškega ordinariata potrjena. Shod se vrši v Kazazah ter s sledečim redom: Dopoldne po sveti maši za mladino obojega spola, popoldne po svetem blagoslovu za može in žene kakor sploh tudi za starejše osebe. Spored pri obeh zborovanjih bo sledeči:
1.	Otvoritev in pozdrav po vlagatelju pravil.
2.	Dosedanja zgodovina in predpriprave za ustanovitev takega društva pri nas ter kratko razlaganje pravil.
3.	Predavanje g. Puharja iz Ljubljane s pomočjo protialkoholnih skioptičnih slik.
4.	Sprejemanje novih članov v I. in II. stopinjo ter podpisovanje obveznic.
5.	Volitev odbora ter določitev članarine.
6.	Vmes primerne deklamacije.
7.	Sklepne besede.
Ker je zborovanje zvezano z mnogoterimi stroški in ker bo imel vsak na njem mnogo duševnega užitka — videli bomo 62 protialkoholnih ter okoli 80 drugih poučnih skioptičnih slik, deloma tudi z Balkana — prosimo udeležence, naj vsak da po svojih močeh kako prostovoljno vstopnino. Ker bo pa shod za naš kraj v boju proti alkoholizmu velevažnega pomena, prosimo za mno-gobrojno udeležbo, zlasti iz naših vasi, iz Kazaz, Humč, Metlove, Grabna, Breze ter Priblevasi. Na shoda vabimo tudi zastopnike sosednih krajev, zlasti mladino. Geslo pa naj bo: Združimo se v boju proti uničevalcu enega največjih sovražnikov človeške sreče! — Pripravljalni odbor.
Cerkvene vesti.
Umrl je 10. sušca t. 1. č. g. Oton D e n k, mestni kaplan v Št. Andražu, star 33 let. N. v m. p.!
Stalno vpokojen je č. g. Jožef S v a t o n, župnik v Št. Vidu v Podjunski dolini.
Razpisana je do 18. aprila t. 1. župnija Š t. V i d v P o d j u n i; patron je benediktinski samostan v Št. Pavlu.
Gospodarske stvari.
Kazaze pri Dobrlivasi. (Iz poročila občnega zbora hranilnice in posojilnice) povzamemo' sledeče: Hranilnica je bila ustanovljena leta 1901 in je imela koncem minulega leta 55 članov. Denarnega prometa je bilo 14.563 K 85 h, izposojenega je bilo denarja na koncu 1. 1912 20.850 K, hranilnih vlo.g smo imeli skupno 21.481 K 32 h, obresti hranilnih vlog se je kapitalizovalo 806 K 93 h, obresti od posojil sc je plačalo 826 K 95 h, neplačanih je ostalo 402 K 55 h, posojilnica je oskrbela kmetom za čiščenje žita za 190 K žitni odbiralnik, upravnih in uradnih stroškov jei bilo 62 K 77 h ter davka se je plačalo 13 K 74 h. Zadruga je članica »Zadružne zveze« v Ljubljani ter ima omejen delokrog, obstoječ iz šesterih vasi. Občni zbor je določil obrestno mero za tekoče leto sledeče:	za hranilne
vloge 4% odstotka, za posojila 5 odstotkov, gotovo v sedanjih časih za obe strani zelo ugodna mera. Odbor se je potrdil stari, toda je bil izvoljen na podlagi izpremenjenih pravil ne več za eno, ampak za tri leta.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Dne 5. marca t. 1. se je vršil XIII. redni občni zbor delničarjev pod predsedništvom gospoda Ivana Hribarja, na katerem so bili sprejeti predlogi upravnega sveta. Stanje bilance za leto 1912 je sledeče: Aktiva: Blagajna K 587.947'69, valute K 71.734-87, menice in devize K 6,305.871-09, predujmi na vrednostne papirje K 3,493.522'04, vrednostni papirji K 2,242.484"05, dolžniki K 15,130.35L80, inventar K 129.316-70, realitete K 1,190.162‘57, skupno K 29,151.390-81	—
Pasiva : Delniška glavnica K 8,000.000’—, rezervni in pokojninski zakladi K 848.802 89, vloge K 13,237.170 01, upniki K 6 315.647-66, tranzitne obresti K 84.31601, nevzdignjena dividenda K 978-—, dobiček K 664.476-24, skupno K 29,151.390-81. — Račdnizgube in dobička:	— Izdatki:	obresti
K 1,326.000-01, upravni stroški K 118.214-48, plače, stanarina K 236.012 05, davki in pristojbine K 95.18129, odpis inventarja K 14.215-69, čisti dobiček za leto 1912 inkl. prenos iz leta 1911 K 664.476-24, skupno K 2,454.099-76.	— Prejem,ki:	obresti
K 2,043.901-34, iznos bančnih poslov K 328.821-18, iznos realitet K 33.264-84, prenos dobička iz leta 1911 K 48.112-40, skupno K 2,454.099-76. — Od upravnega sveta predlagana 6%na dividenda je bila sprejeta, ter se izplačuje na zapadli kupon štev. 12 K 24-— začenši s 6. marcem t. 1. Iz čistega dobička je bilo odkazano K 30.81819 rednemu rezervnemu zakladu, K 480.000-— kot 6%na dividenda, K 18.554-56 upravnemu svetu za 10%no tantijemo, K 10.000-— pokojninskemu zakladu, K 100.000-— posebnemu rezervnemu zakladu, K 10.378-92 rednemu rezervnemu zakladu kot posebno dotacijo in K 14.724-57 je bilo preneseno na novi račun, s čimer je ves čisti dobiček za leto 1912 v znesku K 664.476-24 porabljen. Rezervni in penzijski fondi znašajo 31. decembra 1912 K 1,000.000"—, kar odgovarja 121/2% delniške glavnice. — Odstopivši člani upravnega sveta gospodje Ivan Hribar, Gabrijel Jelovšek, Fran Kràsny in dr. Ivan Tavčar so bili vnovič izvoljeni.
Slovenci in Slovani, zglasite se takoj za ,.Družbi sv. Mohorja“!
Raznoterosti.
O Črnogorcih je izrekel nemški zdravnik profesor During, ki se je več časa mudil v Črnigori in na bojišču ter na lastne oči videl, kaj se godi in kako se ljudstvo obnaša, to-le sodbo: Vsi so junaki od prvega do zadnjega. Med ranjenci so 151etni dečki in 701etni starčki Dekleta se bojujejo enako hrabro kot moški. Od prestolonaslednikove žene do zadnje ženice, vse je na delu, vse se trudi in skrbi. Navdušenje je velikansko, tudi če pada mož za možem. Posebno važno je vprašanje glede Skadra. In profesor During pravi, da sedaj popolnoma razume črnogorskega kralja in njegove težnje, dobiti to mesto v roke. Skader pomeni za Črnogorce zrak, luč, solnce! In tako padajo
junaki, ostali se pa borijo dalje. Geslo je za vsakega: Skader mora biti naš! O kakih grozovitostih, kakor jih šilijo nekateri listi, sploh ni govora. Da se pograbijo tu pa tam malo bolj surovo, to je razumljivo; mislimo, da v nemško-francoski vojski kulturni Nemci tudi niso z rokovicami prijemali Francozov! Z vjetniki delajo jako lepo in boljše se jim godi kot domačim vojakom. — Te besede moža poštenjaka, ki ni gledal na ljudstvo v Čmigori kot zagrizen politik, ampak kot bližnji, kot človek, nam pač jas-tno kažejo, kako zavita in prav nesramno zlagana so razna nemška poročila, ki so polna le sovraštva do Slovanov in katerih namen je, uporabljati izmišljena poročila za hujskanje proti Slovencem.
Za kaj so duhovniki dobri.
Fr. Moulin.
V Bordeaux je vstopil v kupej na vlaku neki potnik in se je prav po domače uredil, ko je vstopil v isti kupej tudi neki tvomiški delavec. Ta dva sta bila edina potovalca v tistem oddelku.
Ko je vlak brzel preko pusto, z vresjem obraščeno ozemlje ob baskiški obali, sta na neki medppstaji zagledala duhovnika, ki je menda čakal na kak drug vlak.
Potnik se je hotel nad duhovnikom pošaliti in je s posmehom vprašal svojega soseda: »Za kaj bi bil takle »kerlc« dober?« Nato so se mu vsule iz ust psovke zoper vero, cerkev in duhovnike; pristavil je še, da bi bilo zares dobro, da bi take lenuhe pognali iz dežele.
Sosed v delavni suknji ga je mirno poslušal, vlak pa je brzel s podvojeno hitrostjo.
Hipoma se je vzpel pokoncu mož z delavnim jopičem, pravi orjak, stisnil pesti in se postavil pred sopotnika, rekoč: »Tukaj je divji kraj, in postaje so v veliki razdalji. Če bi se hotel polastiti Vašega denarja, Vas pa zadaviti, bi mi bila to igrača, samo Vaše truplo bi vrgel skozi okno, in noben pes bi ne zalajal za Vami.«
»Toda, prijatelj,« je v smrtnem strahu zaklical potnik, »saj nimam ničesar pri sebi, in Vi bi z mojo smrtjo ničesar ne pridobili.«
»Kako,« je odgovoril delavec, »da nimate denarja? Bil sem pri oknu v banki, ko so Vam izplačali 30.000 frankov, ki jih imate v listnici.«
Potnik se je tresel kakor bilka na vodi, in delavec je še nekoliko časa ostal v grozečem vstopu. Potem je pomiril svojega sopotnika, rekoč: »Ni se Vam treba bati za življenje in za denar; v šolo sem hodil k nekemu duhovniku, in ta me je učil, bati se Boga in biti pošten. Tako, sedaj pa boste mogoče razumeli, za kaj so vse dobri ti »kerlci«, kakor ste prej imenovali duhovnika.«
Za smeh in kratek čas.
A: Kdaj bi dobili trgovci živine najslabše blago na živinskem trgu?
B: Dne 26. prosinca »d 8. do 10. ure zvečer.
A: Čemu je tirala celovška policija demonstrante na živinski trg?
B: Bila je primorana, ker v Celovcu še ni zverinjaka!
—ja—it——j
Slovenske občine in slovenska društva! Spominjajte se v svojih proračunih »Slovenske Straže"!
Loferilsfce številke.
Brno, 5. marca:	59,	25,	34,	52,	57.
Gradec, 5. marca:	25,	2,	43,	15,	58.
Line, 8. marca:	55,	8,	51,	61,	31.
Tržne cene v Celovcu
6. sušca 1913 po uradnem razglasu:
			100 kg				80 litrovj	
Blago			od		do		(biren)	
			K	V	K	V	K	V
Pšenica ....			23	_					14	78
Rž	 Ječmen ....			20	78	22	—	12	42
Ajda			•	—	—	—	—	—	—
Oves				20	63	22	—	7	43
Proso ....			—	—	—	—	—	—
Pšeno ....				—	32	16	20	—
Turščica . . .			—	—	—	—	—	—
Leča				—	—	—	—	—	—
Fižola rdeča . .			32					
Repica (krompir) Deteljno seme .			6	66	7	20	3	—
Seno, sladko . .			7	50	10		—	—
„ kislo . .			5	—	7	50	—	—
Slama ....			3	60	5	—	—	—
Zelnate glave po 100 kos.			—	~	—	—	—	—
Repa, ena vreča	• •							
Mleko, 1 liter	, .		—	24	—	28		
Smetana, 1 „	. .	.	—	60	1	20		
Maslo (goveje) .	• 1 kg		2	80	3	60		
Sur. maslo (putar), 1			2	60	3	60		
Slanina (Špeh), pov. 1		»	2	10	2	30		
sur. 1 Svinjska mast . . 1		»	2 2	20	2 2	20 40		
Jajca, 1 par	.		—	20	—	26		
Piščeta, 1 par .	.		2	80	3	60		
Race				—	—	—	—		
Kopuni, 1 par .	. .		—	—	—	—		
30 cm drva, trda, 1 m2.			3	—	3	60		
30	„	„ mehka, 1 ,		•	2	50	3	20		
			100 kilogr.					
								
	Jc'VClVZ							
			živa		zaklana			r—<
Živina								aS
								
	od	do	od	do	od	do		O
	v kronah						Ph	Oh
Konji	 Biki	 Voli, pitani . .			86				1	1
„ za vožnjo .	440	520	—	—	—	—	20	12
Junci		286	420	—	—	—	—	16	10
Krave ....	210	460	—-	—	—	—	42	26
Telice ....	240						2	1
Svinje, pitane .	—	—	—	—	150	154	28	28
Praseta, plemena Ovce		18	54					250	200
Vabilo
na
občni zbor
Hranilnice in posoiice s Sl. Min na Žili
]Ta z> z. n« o.
ki se vrši
na prnznIEs Oznanfenja fHarife Device, dne 25. marca ISO, ob 2. uri popoldne pri Deriknln o Donroh
s sledečim sporedom:
1.	Čitanje in odobreni e zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1912.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Poročilo o izvršeni reviziji.
Hašelsfoo.
Hiša z inventarjem, živino in stavbnim lesom je skupno ali pa vsako posebej naprodaj. — Janez Reichmann, pd. Lesjak v BilCovsu, p. Bistrica v Rožu.
VRBIUO.
Brnita io posolita v Št. Jaožo v Božoi dolili
vabi vse zadružnike na
občni zbor
ki se vrši
dne 25. manea ob 3. uni popoldne V gostilni pri Tišlerju v Št. Janžu
po sledeSem dnevnem redu :
1.	Poročilo načelstva.
2.	Potrjenje računskega zaključka za
leto 1912.
3.	Razdelitev čistega dobička.
4.	Volitev odbora in računskih pregledovalcev.
5.	Slučajnosti.
Odbot*.
Vabilo
na
redni občni zbor
Hranilnice in posoiiinice Podravlie
registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se vrši
v torek dne 25. marca 1913 ob 3. uri popoldne v gostilni Vospernik v Podravljah.
Dnevni red:
1.	Poročilo o letnem delovanju ter odo-brenje računskega zaključka za leto 1912.
2.	Volitev odbora, računskega pregledovalca in njegovega namestnika.
3.	Slučajnosti.
K udeležbi vabi vse zadružnike
ssačelsfuo.
Lepa kmetija z gostilno.
Takoj se odda radi mladoletnosti posestnice Mlinarjeva kmetija v Resnici pri Borovljah z gostilno vred za kakih 6 let v najem. Kmetija ima kakih 42 do 45 birnov posetve, lepe travnike in pri hiši lepe pašnike v logu, da se redi lahko 20 do 24 glav govedi in par konj. Zelo pripravno je tudi za rejo žrebet, ker je v bližini log. Mleko se ugodno prodaja v Borovlje. V uporabo ima najemnik lahko tudi mlatilnico in rezalni stroj, ki ju goni vodna sila. Voda je napeljana v kuhinjo in hlev. Polje je v zelo dobrem stanu. Stelje je dosti. Drv si sme napraviti kakih deset sežnjev. Gostilna je zelo dobro obiskana, ker je lep senčni izprehod iz Borovelj in se poleti radi hodijo tja kopat. — Ponudbe naj se pošljejo na Mihaela Turka, posestnika v Resnici štev. 18, pošta Borovlje, Koroško.
Prat>2
čebelno-poščene speče,
sveče za pogrebe, olje za večno luč.
za pitanje čebel in za zžravilo priporoča po nizlj ceni
včlani Kopač, svečar v Gorici.
maloposestvo
lepo zidana hiša, travniki, polja, gozd, vse lepo skupaj ležeče ter le komaj pol ure od železniške postaje oddaljeno. Cena 3200 K-Več se izve pri županstvu v Rekarjivesi» p. Sv. Vid pod Juno, Koroško.
Najboljše in najmodernejše salmo za moške in volneno za ženske obleke razpošilja najceneje
8
Vzorci in cenik Čez tisoč stvari s slikami poštnine prosto.
Razglas
A 28/13/36.
0	prostovoljni dražbi posestva.
C. kr. okrajno sodišče Pliberk s tem naznanja, da se je vsled prošnje zastopnika dedičev po zapuščini Jožefa Kotnik p. d. Kotnik-a v Vogrčah odredila prostovoljna dražba Kotnikovega posestva h. št. 3 v Vogrčah vi. št. 26. k. obč. Vogrče z gnojem in posetvijo vred (5 birnov rži in 2 birna pšenice), sestoječega iz: 1. stavbišča s 6ari54m2, 2. parcele njive s 4 ha 34 ari 95 m2, 3. parcele travnika s 64 ari 88 m2, 4. pašniške parcele s 5 ha 4 ari 26 m2; skupaj 10 ha 55 arov 37 m2, in da se je v to določil čas
na 15. marca 1913 predpoldss ob 9. sri
na licu mesta v Vogrčah pri Pliberku.
Pod izklicno ceno per 7316 K 72 v se prodaja ne izvrši. Zastavne pravice na posestvu zavarovanih upnikov ostanejo nedotaknjene.
Pred dražbo mora vsak dražbitelj položiti na roko sodnega komisarja jamščino per 732 K.
Pritrdilo prodaje je v času za premislek 8 dni prodajalcem pridržano. — Če se prodaji pritrdi, mora zdražitelj 10% naj višjega ponudka, polovico ostanka v enem mesecu, drugo polovico v 2 mesecih pri sodišču položiti, med tem časom pa od dneva do-mika (pritrdila) obrestovati s 5%. — V te obroke se lahko vračunijo prevzete vknji-žene terjatve. Drugi dražbeni pogoji se lahko tus. upogledajo.
C. kr« okrajno sodišče Pliberk, odd» 1,
dne 28. februarja 1913.
Appelman 1. r.
|iii555E5555555555E5E55iiii
1
E!
§
I
Postni pastirski list s
D
prevzvišenega gospoda knczoškoia krškega [J
□ □ □ □ □
s pslnii releit m Krške lolile zo Lil
se dobi v podobi zelo ročne brošarice
v tiskarni Družbe sv. Mohorf a»
Cena 20 vinarjev.	Cena 20 vinarjev.

Ha kašelj, hripavost in nahei
dobro vpliva in jih odstranja uporaba zdravniško toplo priporočenega, celo krčeviti kašelj odstranjujočega
THVMOMEL SCILLAE
dragocen in gotovo učinkujoč izdelek. Besedna znamka zavarovana.
Lajša krčeviti kašelj, zmanjšuje njegovo ponavljanje, pospešuje njegovo razslizanje in pomirjuje kašelj ter odstranjuje težko dihanje.
1 steklenica 2-20 K. Po pošti proti predplačilu 2-90 K pošilja franko 1 steklenico, 7'— K 3 steklenice, 20’— K 10 steklenic. Ne dajte si usi-Ijevati nadomestnih sredstev. Povprašajte pri svojem zdravniku. Izdelovanje in glavna zaloga v
B.	lekarni,
c. kr. dvornega dobavitelja,
■-----— PKASa-lSS., it. 203.----------
Pozor na ime izdelka, izdelovatelja in varstveno znamko.
Dobiva se v Celovcu v lekarnah: »Pri angelu«, Pavel Hauser, Viktor Hauser, H. Gutt.
Za prodajo
ii ItniifipMli sfrssfeigi
se sprejemajo sposobni in solidni
------------—— 2SStsp23ifei.----------------
Ponudbe pod ^Kmetijski stroji 64190“ na anončno pisarno Henrik Schalek, Qunaj I., Wollzeile št. 11.

r.
400.000 frankou
se zamere zadeti s turško srečko na mesečne obroke po samo 4 ferMK ?5 tginargss;. Vsaka srečka prav gotovo zadene! Z vplačilom prvega obroka zadobi naročnik takojšnjo igralno pravico.
Frisile Me ie i. aprilo i. I.
Eno turško srečko zamore naročiti tudi več oseb skupaj. — Pojasnila daje in naročila sprejema za „Slovensko Stražo44 g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19.
f nnf ìilPiintj® pametno iz učinkujočih GumusKMsmuu SD0Ti izdelano sredstvo.
fmiMlPiJmil l>Porabljaj0 zdravniki v liKwasSffliS pogostih slučajih z najboljšimi uspehi.
f nnfrllPElffiaf* P°miruie Skminaste, pro-bamaZSKIgUmES tinove in nevralgične bolečine, odstranjuje boleče srbenje ozeblin in oteklino na členih.
fffilfrhPnfHafl®P°^ajo zaradi sigur-«.UmiUKillMÌIIii mitra ueinka vedno boij_
Ne dajte si usiliti nadomestnih sredstev.
1 škatlica K V—.
Proti predplačilu K1-50 se pošlje 1 škatlica 1 o «	,,	„5'— »	5 škatlic
»	»	„9'- „	» 10 škatlic j*
Izdelovanje in glavna zaloga v
B.	Pekarni
c. kr. dobavitelja,
Pšt&ea !!B., žt. 2S3.
Pozor na ime izdelka in izdelovatelja.
Dobiva se ▼ Celovcu, v lekarnah „Pri angelua, Pavel Hauser, Viktor Hauser, H. Gutt.
v--' > :
jhomasova žlindra
Stern|
f	se na vi-
gred uporablja z najboljšim uspehom na vsake vrste zemlji, za jaro žito in sečne pridelke kak: r tudi za žvrhnje gnojenje na jesenske posetve, ki pri setv še niso dobile nobenih gnojil s fosforovo kislino. Svojo zajamčeno čisto izborno Thomasovo žlindro odpošiljamo z varstveno znamko na vrečah in plombah. Dobiva se v vseh ::	na naših lepakih zaznamovanih prodajalnah.	::
Tovarne Thomasovega fosfata z. z o. z. Berolin W.
Q. X. 700.

Edino siooensko narodno trioosko-ninlna podjetje
Hotel Trabeslnger
P dilllllfOi9	ÈSBÉM it. 5.
Podpisani voditeljici hotela Trabe-singer se vljudno priporočata vsem velecenjenim slovenskim in slovanskim gostom-potnikom, ki prenočujejo ali za več časa ostanejo v Celovcu. V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz Slovenskih goric. Na razpolago je tudi kegljišče poleg senčnatega vrta, pozimi toplo zakurjeno. V hotelu Trahesinger dobite vsak dan, posebno pa ob sredah zvečer, prijetno slovensko družbo. V poletnem času pričakuje na kolodvoru gostov domači omnibus. Slovenski potniki in rodoljubi, ustavljajte se samo v edini slovenski gostilni »Hotel Trahesinger« v Celovcu, kj er boste vedno dobro postreženi.
Za mnogobrojen obisk se priporočata voditeljici hotela
Hinixiia in Smiplm EL«!,

Hranilno in posojilno društvo v Celovcu
5dId
uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike
Orgije naprodaj l
V podružni cerkvi v Podravljah so še precej dobre orgij e prav poceni naprodaj. Pripravne za kako podružnico ali majhno župno cerkev. Več pove g. Herman Schiller, posestnik in cerkv. ključar v Skočidolu, p. Podravlje, Kor.
Razglas
o prosifflsallni dražbi posestna.
Od c. kr. okrajnega sodišča Pliberk se s tem naznanja, da se na prošnjo dedičev po dne 10.februarjal913umrlemŠimnuBarth p. d. Mačiču v Libeličah dovoljuje prostovoljna dražba Mačičeve kmetije in Otovega mlina vi. št. 2 in 3 k. obč. Libeliče s premičninami vred in se je v to določil čas
duš 27. m 1913 predpoldne od pol io. ori
na licu mesta v Libeličah. Pod izklicno ceno 36.000 K se prodaja ne izvrši. Zastavne pravice na posestvu zavarovanih upnikov ostanejo nedotaknjene. Pred dražbo mora vsak ponudnik položiti v roke družbenega komisarja jamščino 10% izklicne cene. Če se ne doseže ponudba v celoti, se bodo posestvo in premičnine posamezno prodajale, in sicer Mačičevo posestvo brez premičnin za izklicno ceno per 28.000 K, Otov mlin za 1000 K, premičnine za izklicne cene, ki se bodo šele določile, in se morajo najvišje ponudbe za premičnine takoj položiti in premičnine odpraviti.
Naj višje ponudbe je treba v treh obrokih, prva zapade 1. julija, druga 1. septembra, tretja 1. oktobra 1913, v gotovini pri sodišču izplačati in med tem časom s 5% obrestovati. — Drugi družbeni pogoji se morejo tus. vpogledati.
C. kr. okrajno sodišče Pliberk, odd. L,
dne 23. februarja 1913.
Appelman 1. r.
«1 iSL
je zdrav želodec. Zato je dolžnost človeka, da si ga ohrani ali tam, kjer se že nahaja kaka nerodnost, isto odpravi.
Po neštetih zahvalnih pismih so se izborno izkazale kot najzanesljivejše domače zdravilo za slab želodec pri otrocih in odraslih, za povzdigo teka in odstranitev slabe prebave, zaprtja, kolcanja, brezokus-nosti, slabosti, slabega spanja itd vsled motenja prebavljanja več kot trideset let sem
BišM-jeve iMlm iopljice
prej imenovane Marijaceljske kapljice.
Varujte se slično glasečih se ponaredb in popačb in pazite na poleg se nahajajočo varstveno znamko Matere božje z Detetom na desni roki in podpis:	—	-
ViAtkcuOj*
Dobivajo se v lekarnah v steklenicah po 90 v in K 160. Pošilja se od lekarnarja: C. Erady, Dunaj I., Fleischmarkt 2/386
(6 steklenic za K 6*40, 3 podvojne steklenice za K. 4*80 poštnine prosto).
Spovedne in obhajilne podobice askTll
sedilom in brez besedila.
L““’ Berila in evangeliji,
C prir vntl3 Up rila izdal preč. kn.-šk. ordinarijat UClikVCIia UCllld, v Mariboru, broš. K 4-20, vez.
K 5-80, poštnina 30 vin.
Kozak R., c. in kr. vojaški kurat:
,Zivi]geistlichkeit & Militarangelegenheit‘
1908., broš. nam. K 1'20, samo K —’70 s poštn. vred,
vez.
, 2-20,
1-50
Cerkvena oblačila, kelihe, ciborije, monštrance, svečnike, skratka vse cerkv. kovinske potrebščine, cerkveno perilo, kolarje, šmizete ima v veliki izberi v zalogi
Knjigarna in trgovina umetnin »Društva sv. Jažefa“ v Celovcu.
IKloja žena
in vsaka umna in štedljiva gospodinja uporablja namesto dragega kravjega surovega masla za kuho ali za na mizo boljši, bolj zdravi, tečni, izdatnejši in skoro za polovico cenejši
"Uiaikuna" - margarin.
Dobiva se povsod ali naročuje direktno.
Združene ovarne margarina in surovega masla, Dunaj. XIV., Tiefenbaohgasse 59.
.
o so
PIJTE
■5«
® ® S4
ìli
p rt o
I|I
le »Tolstovrško slatino", ki je po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami. — Pri
vrelcu se je pravkar veliko spopolnilo in zboljša(o, da je sedaj mogoče z vsemi drugimi kislimi vodami konkurirati.
Tolstovrška je izborno zdravilo za
katare v grlu, pljučih, želodcu in črevesih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. — Tolstovrška je tudi osvežujoča namizna kisla voda ter je bila odlikovana na mednarodni razstavi v Inomostu ter na higi-jenični razstavi na Dunaju.
Dobiva se v vseh boljših gostilnah, trgovinah in lekarnah ter pri podjetju »Tolstovrške slatine" pošta Guštanj, Koroško. — Zaboj s 25 3/g i steklenicami z zabojem vred stane samo 5 kron. Prazne steklenice drugih voda se sprejmejo po nizki ceni v polnitev. Železniška postaja Spodnji Dravograd. — Pri podjetju je tudi gostilna ter trgovina z mešanim blagom, sadjem in deželnimi pridelki. — Brzojavni naslov: Oset Streiteben.
Manjše posestvo
v bližini Vrbskega jezera, pol ure od Vrbe, je zaradi preselitve naprodaj ali se da v najem. Pri hiši je en oral zemljišča, prosta paša, gostilna, mutai mlin, trgovina z mešanim blagom in trafika. Več pove Jos. Durnegger, Borovniče, pošta Vrba ob jezeru.
OZNANILO.
Tavčar & Co. je
parno žago
> je plohe v vsaki količin
postavila v Ce-Imeno-
vana
Tvrdka Bratje lovcu kraj tovornega kolodvora _	__
tvrdka	to je plohe v. vsaki količini, tudi na
kupuje	j vozove, (plohi se sprejemajo od 12 cm
debeline naprej), smrekove, borove, mecesnove kakor tudi vsake vrste gozde. Dobiva se tudi žagovina ter vsake vrste odpadki za kurjavo. — Kdor želi natančnejših pojasnil, naj vpraša na žagi.
BRATJE TAVČAR & CO., Celovec.
podružnica v Mariboru ---------------
priporoča vseh vrst kmečkih strojev, in sicer na lahke obroke, plačljiva v 2 do 3 let; motorje od 1 do 50 HP konjskih sil; domače mline na kamne itd.
Glavni zastopnik za Ko-jy? roško :
“ M. Stran 6 v Žopračah, pošta Vrba ob jezeru, je vedno pripravljen posestnikom in kmetom na željo postreči in služiti s cenami itd.
Podružnica Ljubljanska kreditne banke v Celovcu
Delniška glavnica K 8,G00.000. Rezervni fond K 1,0GG.GGG.
Denari vio(!s m Dnjižics se olire-
od dneva vioee do dneva vzdiya.
Eentn! davek pleča danka sama.

Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši.
Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni Izgubi.
Viakuluje ta devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt ta Incasso menic.	Borzna naročila.

Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spljetu, Trdu, Sarajeva, Gorici, Celju in ekspozitura v Gradežu.
Denarne vloge v tekočem računu obrestujejo se:
proti 09 km\ c H oj 9 oPpovpiti po » \i jo
proti 30 Pnevpi o! OPpOVGlt! po u ji
Lsstnik In izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Ludov:k Tomažič v Ljubljani. — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani.