XXI . SEMINAR S PODROČJA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA Ljubljana, 7. april 2016 Zbornik prispevkov XXI . seminarja s področja avtomobilskega zavarovanja Založilo: Slovensko zavarovalno združenje, g. i. z., Železna cesta 14 p.p. 2512 1001 Ljubljana Telefon: (01) 473 56 99 Telefaks: (01) 473 56 92 Elektronska pošta: info@zav-zdruzenje.si Internet: http://www.zav-zdruzenje.si Elektronska knjiga BIROGRAFIKA BORI d. o. o., Linhartova 1, Ljubljana Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 368(497.4)(082)(0.034.2) SEMINAR s področja avtomobilskega zavarovanja (22 ; 2016 ; Ljubljana) Zbornik prispevkov XXII. seminarja s področja avtomobilskega zavarovanja [Elektronski vir] / XXII. seminar s področja avtomobilskega zavarovanja, Ljubljana, 7. april 2016. - El. knjiga. - Ljubljana : Slovensko zavarovalno združenje = Slovenian Insurance Association, 2016 ISBN 978-961-6593-40-3 (pdf) 284178688 KAZALO Dejavnosti Insurance Europe na področju avtomobilskih zavarovanj: prihodnost mobilnosti ..... 4 Carmen Bell, Insurance Europe/Evropsko zavarovalno združenje Avtomobilske škode – trendi v Evropi ....................................................................... 13 Danijela Ziser, Swiss Re Nekateri pravni izzivi zavarovanja avtomobilske odgovornosti .................................... 25 Jernej Veberič, Zavarovalnica Triglav d. d. Aktuarski pogled na meje vzdržnosti zavarovalne premije zavarovanja avtomobilske odgovornosti ...................................................................................................... 33 Andrej Šalamun, Zavarovalnica Tilia d. d. Varnostni sistemi v sodobnih vozilih - po kakšni poti do njih? ...................................... 39 Andrej Brglez, Inštitut za civilizacijo in kulturo Ali poznate svojo vlogo v sistemu upravljanja zavarovalnice, obvladovanju tveganj in skladnosti poslovanja po novem ZZavar-1? ...............................................................4 4 mag. Andrej Šercer, Vzajemna zdravstvena zavarovalnica d. v. z. Psihoaktivna zdravila v cestnem prometu: teorija in praksa ......................................... 57 dr. Majda Zorec Karlovšek, Združenje za razvoj forenzične toksikologije - FORTOX Dejavnosti Insurance Europe na področju avtomobilskih zavarovanj: prihodnost mobilnosti Carmen Bell Insurance Europe/Evropsko zavarovalno združenje XXI . SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA Vsebina 1 Insurance Europe 2 Avtomobilsko zavarovanje na agendi EU 3 Posvetovanja z EK o maloprodajnih finančnih storitvah 4 Inovacije in tehnologija 5 Poročilo Insurance Europe o avtomobilskih zavarovanjih 6 Evropsko poročilo o prometni nesreči 2 Insurance Europe Evropska zavarovalna in pozavarovalna zveza, Kdo? ustanovljena leta 1953 Zastopa okrog 95 % evropskega zavarovalnega trga glede na Kaj? zbrano premijo Zavezana ustvarjanju ugodnega regulativnega in nadzornega Zakaj? okvira za zavarovatelje v Evropi in mednarodnem prostoru 3 5 XXI . SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA Insurance Europe 34 nacionalnih združenj 27 držav članic EU 5 zunaj EU Švica, Islandija, Norveška, Turčija, Liechtenstein 2 pridruženi članici Srbija, San Marino 1 partner Rusija 4 Avtomobilsko zavarovanje na agendi EU V letu 2015 se je zanimanje za avtomobilsko zavarovanje povečalo Evropski parlament Več poslancev je EK pozvalo, naj obravnava nekatere zadeve: prenosljivost potrdila o škodnem dogajanju razlike v premijah popusti, če ni bilo škodnih primerov. Evropska komisija Jonathan Hill, komisar za finančno stabilnost, finančne storitve in kapitalske trge: namiguje, da trg avtomobilskih zavarovanj v EU “ne deluje” sprašuje, zakaj se “cene razlikujejo celo za isti model avtomobila”. Agenda EU prinaša novo osredotočenost: Digitalni enotni trg 5 6 XXI . SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA Avtomobilsko zavarovanje na agendi EU Sodba Evropskega sodišča o direktivi EU o zavarovanju avtomobilske odgovornosti Damijan Vnuk proti Zavarovalnici Triglav (C-162/13): Sodišče EU v sodbi z dne 4. septembra 2014 pojasnjuje področje uporabe člena 3(1) direktive o zavarovanju AO: Pojem “uporaba vozil” zajema vsakršno uporabo vozila, ki je skladna z “običajno funkcijo” tega vozila – tudi na zasebni površini. Začenja se zmeda glede tolmačenja – ali se pojem zdaj razširi na: večnamenska vozila (npr. premični žerjavi) avtomobilistični šport kosilnice električna kolesa. Komisija je začela dialog z državami članicami EU. 6 Avtomobilsko zavarovanje na agendi EU Prihodnje pobude EU na področju avtomobilskega zavarovanja Komisija naj bi začela s “prenovo” direktive, v kateri bi upoštevala zadevo Vnuk: zajela naj bi pojem “uporaba vozil” omejitev te opredelitve na cestni promet soodločanje z Evropskim parlamentom in Svetom. Ocena EK direktive o zavarovanju AO: Program ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT - REegulatory FITness and Performance programme) V skladu z delovnim programom EK za leto 2016 lahko vključuje: vrednotenje direktive, “ki naj bi bila v pomoč državljanom EU, udeleženim v prometni nesreči v drugi državi EU”. Delovna skupina za avtomobilska zavarovanja Insurance Europe naj bi obravnavala te pobude. 7 7 XXI . SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA Posvetovanja EK o maloprodajnih finančnih storitvah EK proučuje izbiro, preglednost in konkurenčnost Zelena knjiga EK, objavljena 10. 12. 2015 Trije osnovni nameni: podjetja v eni državi članici naj bi ponujala storitve v drugi državi članici potrošniki naj bi dostopali do maloprodajnih finančnih storitev iz drugih držav članic povečanje prenosljivosti produktov finančnih storitev. Avtomobilsko zavarovanje je ena od obravnavanih panog: razlike v premijah med trgi prenosljivost kritja standardizacija potrdil o škodnem dogjanju (bonus/malus) škodni skladi za avtomobilska zavarovanja in nesolventnost. 8 Posvetovanja EK o maloprodajnih finančnih storitvah Insurance Europe se odziva s sporočili panoge Povezava med zavarovanim tveganjem in razmerami na trgu zakonodaja, kultura odškodnin, lokalni stroški. Stroški vlaganja na tuje trge Neodvisni izvajalci storitev bi pomagali v primeru prometnih nesreč (lokalne delavnice, dobavitelji delov in barv, lokalni odvetniki). Diskrecijska pravica zavarovateljev glede bonusa/malusa Zaradi različnih sistemov bonus/malus prihaja do različne uporabe podatkov. Zavarovatelji potrebujejo prost dostop do podatkov iz vozil zaradi zagotovitve proste in poštene konkurence ter svobodne izbire za potrošnike. 9 8 XXI . SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA Inovacije in tehnologija Utiramo pot za nove izdelke Kooperativni inteligentni prometni sistemi (C-ITS - Co-operative Intelligent Transport Systems) Gre za komunikacijske tehnologije, uporabljene v prometu vozila komunicirajo med sabo in s prometno infrastrukturo Podali bomo priporočila za sporočilo EK o uvedbi C-ITS po vsej EU dostop do podatkov, varstvo podatkov, varnost, poslovni modeli itd. Prva faza dokončana s poročilom januarja 2016, druga naj bi se začela aprila. Glede na januarsko poročilo naj bi se kmalu začela študija o dostopu do podatkov v vozilu. 10 Inovacije in tehnologija Insurance Europe zastopa interese panoge glede C-ITS Za podporo ponudbi inovativnih produktov avtomobilskega zavarovanja … sistem spremljanja ravnanja voznikov ( Driver coaching, npr. PAYD, PHYD) storitve v primeru okvare in prometne storitve informacije o razmerah na cesti, vremenske informacije storitve, zasnovane na podatkih o lokaciji v realnem času (npr. najbližja mehanična delavnica) zavarovatelji potrebujejo … neposreden in enakopraven dostop do granularnih podatkov o vozilih v standardizirani obliki v čim krajšem času. Brez enega samega lastniškega modela, pri katerem bi imel en deležnik (proizvajalci avtomobilov) nadzor nad podatki. 11 9 XXI . SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA Inovacije in tehnologija Prihodnost avtomatizirane vožnje v Evropi Skupina EK na visoki ravni o avtomobilski industriji (GEAR 2030) Proučuje, kako izboljšati konkurenčnost avtomobilske industrije v EU, s poudarkom na novih tehnologijah. visoko avtomatizirana in povezana vozila Združuje celotno vrednostno verigo v avtomobilski industriji (vključno z zavarovatelji). Poročilo EP o robotiki in umetni inteligenci (odbor za pravne zadeve) – predvidoma jeseni letos. Prisotnost avtonomnih vozil odpira različna vprašanja: izboljšana varnost v cestnem prometu odgovornost za izdelek v primerjavi z avtomobilsko odgovornostjo združljivost s klasičnimi vozili vpliv na poslovni model avtomobilskih zavarovanj. 12 Poročilo Insurance Europe o avtomobilskih zavarovanjih Predstavlja zadnje podatke o trgu avtomobilskih zavarovanj Avtomobilska zavarovanja so najpogostejša premoženjska zavarovanj v Evropi: 27,4 % premoženjskih zavarovanj skupna premija v letu 2013: 123,5 mrd EUR. Velike razlike v povprečnih višinah škod: škode zavarovanja AO od 1.200 EUR na PT do več kot 5.000 EUR v IT/SE zahtevki za telesne poškodbe od manj kot 4.500 EUR v ET/CZ do 20.000 EUR v EL/FR. Povprečni stroški zavarovanja AO se povečujejo: Leta 2013 so znašali povprečni stroški telesnih poškodb 15.970 EUR, v letu 2012 pa 15.540 EUR. V obdobju 2008-20013, se je povprečna škoda zaradi telesnih poškodb povečala za 20%. 13 10 XXI . SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA Poročilo o avtomobilskih zavarovanjih Insurance Europe Dejavniki, ki vplivajo na pogostost in resnost Regulativno Dejavniki, povezani s okolje Gospodarski položaj cestami in prometom Nacionalna Demografske Zdravstveni izdatki zakonodaja o značilnosti Vrsta in vrednost vozil, odgovornosti Teren ki jim grozi tveganje Pravila o sodnih kraje Vozne navade: postopkih Stroški popravila vozil, gostota prometa Obvezno zavaorvanje vključno s: AO trendi pri stroški dela mladih/starejših voznikih stroški nadomestnih delov 14 Evropsko poročilo o prometni nesreči Evropsko poročilo o prometni nesreči vstopa v digitalno dobo Insurance Europe ima avtorske pravice do evropskega poročila o prometni nesreči: za katero imajo licenco njeni člani – nacionalna zavarovalna združenja, uporabljajo ga lahko članice nacionalnih združenj – posamezne zavarovalnice. Na nacionalni ravni se razvijajo aplikacije z evropskim poročilom za pametne telefone. V primeru čezmejnih nesreč so aplikacije: različne po obliki medsebojno nezdružljive ostajajo jezikovne pregrade. 15 11 XXI . SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA Evropsko poročilo o prometni nesreči Premoščamo vrzel med nacionalnimi aplikacijami z evropskim poročilom Projektna skupina Insurance Europe za evropsko poročilo: poroča izvršnemu odboru sodelovanje med člani o aplikacijah z evropskim poročilom za pametne telefone. Doslej razprave o: standardizaciji informacij za čezmejno povezavo pametnih telefonov (npr. zavarovalne informacije, ki se vodijo v okviru sistema zelene karte); olajšanju povezave med nacionalnimi aplikacijami; in dogovoru glede najnižje stopnje izmenjave podatkov, ki je potrebna, da aplikacije komunicirajo. 16 Več informacij: bell@insuranceeurope.eu www.insuranceeurope.eu 12 Avtomobilske škode - trendi v Evropi Danijela Ziser Swiss Re XXI . SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA Sedanji trendi evropskega razvoja – splošna opažanja in pripombe Večji pomen Vse več Globalizacija domače migracij države Urbanizacija Demografski Vse več Enočlanska dejavniki starostnikov gospodinjstva Krajši cikli Tehnološke generacij inovacije Evropska in Vse večje Boljše nacionalna zavedanje o zdravstveno zakonodaja in zahtevkih varstvo sodna pristojnost Danijela Ziser | 22. seminar s področja avtomobilskega zavarovanja, Ljubljana | 7.4.2016 2 Trendi v upravljanju zahtevkov iz avtomobilskih zavarovanj Čezmejni Zahtevki za Scenariji z Sodna zahtevki telesne poškodbe velikimi škodami pristojnost  J amstvo izhaja iz pravil  Vse več  Ni enotne zelene karte predpisov/konvencij metodologije –  Direktive EU o na nacionalni ravni, različne nacionalne  Nesreče v predorih zavarovanju AO – ravni EU in prakse in koncepti  Železniške nesreče usklajevanje predpisov mednarodni ravni glede odškodnin o zavarovanju AO  Avtobusne nesreče  povečanje najnižjih  Dodatne krajevne  Enkratno izplačilo v zavarovalnih vsot sodne pristojnosti primerjavi z  odgovornost v izplačevanjem rente primerih  Neposredne tožbe nezavarovanih ali  Rastoči stroški neregistriranih vozil  Krajevna sodna pomoči (nege) ter  varstvo pristojnost izplačil za telesne in oškodovancev  Pravo, ki se duševne bolečine uporablja Danijela Ziser | 22. seminar s področja avtomobilskega zavarovanja, Ljubljana | 7.4.2016 14 XXI . SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA "Tipični primeri" odškodninskih zahtevkov na podlagi zelene karte in čezmejnih zahtevkov  Huda nesreča v Makedoniji z dvema oškodovancema, od katerih je ena britanska državljanka, ki je sedela na zadnjem sedežu vozila in je utrpela paraplegijo. Nesrečo je povzročil voznik vozila, ki je bilo registrirano in zavarovano v Avstriji. Oškodovanka je zoper avstrijskega zavarovatelja vložila tožbo pri sodišču High Court v Londonu.  Avtobusna nesreča v Nemčiji – Poljski turistični avtobus je s ceste izsililo drugo vozilo na nemški avtocesti. Avtobus je trčil ob steber mostu, 13 oseb je umrlo, 39 jih je bilo poškodovanih, delno hudo. Nesrečo je povzročil voznik vozila, registriranega v Nemčiji. Oškodovanci uveljavljajo odškodnino na Poljskem proti zavarovatelju avtomobila.  Slovaški tovornjak v Nemčiji – Tovornjak s priklopnikom, ki je registriran in zavarovan v Belgiji, je povzročil prometno nesrečo v Nemčiji; slovaški zavarovatelj je izplačal odškodnino. Ali lahko slovaški zavarovatelj zahteva povračilo izplačane škode od belgijskega zavarovatelja v skladu z nemško zakonodajo? Danijela Ziser | 22. seminar s področja avtomobilskega zavarovanja, Ljubljana | 7.4.2016 Ključni dejavniki povečanja zahtevkov za hude telesne poškodbe Trend: zneski zahtevkov za telesne poškodbe (iz zavarovanja AO) so v porastu Pravne spremembe  Višje odškodnine  Ponovno odprte škode  Vloga sodišč – prijazna do oškodovancev Več Hitro rastoči stroški nege/ zdravstvenih storitev  Višje plače  Pomen inflacije  Koliko medicinskih sester je Tabele kapitalizacije potrebnih za en dan?  Stopnje popustov Pri Ve čakovana čje zavedanje o odškodninskih življenjska doba zahtevkih  Ljudje živimo dlje  Od koga lahko uveljavljam odškodnino?  Plačilo glede na uspešnost/skupine oškodovancev/TV  Gremo v smer ZDA? Danijela Ziser | 22. seminar s področja avtomobilskega zavarovanja, Ljubljana | 7.4.2016 15 XXI . SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA Skupne težnje – evropska primerjava  Objektivna odgovornost  Telesne in duševne bolečine  Omejevanje razkritij  Finančno nadomestilo za nematerialno  Usklajevanje pravnih posledic z škodo in njegova funkcija zadoščenja  Širitev kroga upravičenih oseb odškodninsko odgovornostjo  Pomoč  Sokrivda oškodovanca  Povračilo prejemkov družinskih članov  Varstvo oškodovanca pred  Višji standardi in stroški dela upoštevanjem soodgovornosti  Pravica oškodovane osebe do razpolaganja Povečanje izplačil zaradi povečanja telesnih poškodb in inflacije  Povečanje resnosti vzorca poškodb  napredek v medicini  pasivna varnost vozil  Obdobna izplačila/ rente  Sprejemanje duševnih motenj  Renta pred enkratnimi izplačili  Povečanje stroškov postopka in pravdnih stroškov  Daljša povprečna življenjska doba  Padajoče obrestne mere  Kompleksnost diagnoz  Zavarovalne vsote  Tveganje odgovornosti  Preseganje zavarovalne vsote zdravstvenih delavcev in odvetnikov Danijela Ziser | 22. seminar s področja avtomobilskega zavarovanja, Ljubljana | 7.4.2016 Zahtevki za telesne poškodbe - evropska primerjava 2 014 Danijela Ziser | 22. seminar s področja avtomobilskega zavarovanja, Ljubljana | 7.4.2016 16 XXI . SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA Elementi odškodninskih zahtevkov za telesne poškodbe  Izguba dohodka med zdravljenjem in pozneje  Zdravstveni stroški (bolnišnično in ambulantno zdravljenje, rehabilitacija, nadaljevalno zdravljenje)  Stroški nege in pomoči (mesečno obdobje, obračunano na podlagi urne in dnevne postavke)  Dodatne potrebe  Telesne in duševne bolečine oškodovanca (oziroma dodatno skaženost)  Nadomestilo nematerialne škode za sorodnike  Pogrebni stroški  Preživnina za družinske člane (zakonca, otroke)  Stroški odvetnikov in sodišč Danijela Ziser | 22. seminar s področja avtomobilskega zavarovanja, Ljubljana | 7.4.2016 8 Primer mednarodnih zahtevkov zaradi telesnih poškodb Britanska državljanka (vlagateljica zahtevka 1), ki je zaposlena pri OZN in živi na Dunaju, je bila Dejstva: poškodovana v nesreči v Makedoniji. Sedela je na zadnjem sedežu svojega vozila, ko je nesrečo povzročil njen partner, voznik avtomobila. Utrpela je paraplegijo. Po zaključku zdravljenja se je preselila nazaj v London. Udeležen je bil še en kanadski državljan (vlagatelj 2), ki je bil prav tako poškodovan. Polica Vozilo je bilo registrirano v Avstriji na ime vlagateljice 1, polico je izdal avstrijski zavarovatelj, avtomobilskega kritje znaša 10 mio EUR. zavarovanja: Vlagateljica  Zahtevek v Makedoniji na podlagi zelene karte za znesek 10 0 .0 0 0 EUR zahtevka 1:  Tožba pri sodišču High Court v Londonu zoper avstrijskega zavarovatelja za 12,5 mio GBP ( = 17 mio EUR) Vlagatelj 2:  Zahtevek v Makedoniji na podlagi zelene karte za znesek 10 0 .0 0 0 EUR  Morebiten dodaten zahtevek pred civilnim sodiščem na Dunaju za okrog 2 mio EUR Danijela Ziser | 22. seminar s področja avtomobilskega zavarovanja, Ljubljana | 7.4.2016 16 17 XXI . SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA Sistem zelene karte in čezmejna poravnava / pristojnost  Makedonski biro zelene karte je poravnal zahtevek za najnižjo zavarovalno vsoto, ki velja v Makedoniji, in sicer 100.000 EUR  Sodišče High Court v Londonu – britanska vlagateljica (državljanka EU) bi se lahko pritožila na osnovi 4. direktive EU o zavarovanju AO  Sodišče High Court je menilo, da zavarovalna vsota iz avstrijske police za britansko sodišče ni zavezujoča  Potencialno bi lahko kanadski vlagatelj (ni državljan EU) vložil zahtevek v Avstriji zaradi odgovornosti zavarovatelja po zavarovalni polici v skladu z mednarodnim zasebnim pravom Danijela Ziser | 22. seminar s področja avtomobilskega zavarovanja, Ljubljana | 7.4.2016 17 Zavarovalne vsote zavarovanja avtomobilske odgovornosti v državah članicah EU  Pravila o zeleni karti  Različno opredeljene najnižje zavarovalne vsote v posameznih državah glede na državo, kjer je prišlo do nesreče  Od 3 .9 2 8 EUR za telesne poškodbe v Ukrajini do neomejenega kritja v nekaterih državah (npr. Združeno kraljestvo ali Norveška)  Rusija: 5 0 0 .0 00 RUB/ 4 0 0 .0 0 0 RUB  Direktiva EU o zavarovanju AO (2 009/10 3/EU z dne 16. 9. 2009 ) predpisuje najnižje zavarovalne vsote za  telesne poškodbe: 1 mio EUR po oškodovancu ali 5 mio EUR po škodnem dogodku  premoženjska škoda: 1 mio EUR po škodnem dogodku  Zneski so bili spremenjeni z obvestilom Evropske komisije 2 010 /C 3 3 2 /01, in sicer z 1 mio EUR na 1,12 mio EUR ter s 5 mio EUR na 5,6 mio EUR.  Prehodno obdobje se je zaključilo 11. 8. 2012 – večina držav je že uvedla nove zavarovalne vsote. Danijela Ziser | 22. seminar s področja avtomobilskega zavarovanja, Ljubljana | 7.4.2016 18 18 XXI . SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA Razlikovanje med zahtevki na podlagi sistema zelene karte in direktive EU o zavarovanju AO Zahtevek na podlagi zelene karte Zahtevek na podlagi 4. direktive o  Škodo in nesrečo povzroči tujec v tujini v zavarovanju AO tuji državi (državi članici EU ali nečlanici  Škode in nesreče s tujcem, ki jih povzroči EU) državljan domače države (države članice  Najnižja zavarovalna vsota: EU)  nečlanica EU: nacionalno kritje po ZK  Najnižja zavarovalna vsota:  države EU: zavarovalna vsota, določena  Nacionalno določena najnižja v zavarovalni polici vozila, ki je zavarovalna vsota v državi nesreče ali povzročilo nesrečo (če je višje od zavarovalna vsota, določena v nacionalnega kritja) zavarovalnih policah zavarovanih vozil  Obravnavanje/poravnava škode v okviru  Obravnavanje/poravnava škode v državi najnižjih zavarovalnih vsot v državi nesreče oškodovanca (3. člen Splošnih pravil)  Poravnava, ki presega veljavno najnižjo zavarovalno vsoto, šele po posvetovanju s tujim birojem ali zavarovateljem AO (člen 3.5 SP) – (le če je vpletena nečlanica EU) Danijela Ziser | 22. seminar s področja avtomobilskega zavarovanja, Ljubljana | 7.4.2016 19 Poravnava zahtevkov v sistemu zelene karte in po direktivi EU o zavarovanju AO Zahtevek na podlagi zelene karte Zahtevek na podlagi 4. direktive o  Izključna odgovornost zavarovanju AO  nacionalnega biroja v državi nesreče  Odgovornost za poravnavo  korespondenta (če je imenovan) v imenu  nacionalni pooblaščenci zavarovatelja biroja  v največ 3 mesecih  Poravnava v skladu z nacionalno zakonodajo države nesreče  Poravnava v skladu z  Popolna avtonomija biroja in  veljavnimi IPR in korespondenta (člen. 3.4, 1. odstavek SP)  nacionalno zakonodajo oškodovanca  brez posredovanja ali navodil tujega (predvsem države sodnega postopka) biroja ali tuje odgovornostne zavarovalnice AO  Neposredna tožba zoper tujega  pogosto povzroča pomanjkanje zavarovatelja AO (ne pooblaščenca!) informacij in delno pozna obvestila  v kraju prebivališča oškodovanca ali • Neposredna tožba zoper  po krajevni pristojnosti zavarovatelja  nacionalni biro zelene karte ali AO  korespondenta Danijela Ziser | 22. seminar s področja avtomobilskega zavarovanja, Ljubljana | 7.4.2016 20 19 XXI . SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA Povračilo izplačanih škod Zahtevek na podlagi zelene karte Zahtevek na podlagi 4. direktive o zavarovanju AO  J amstvo biroja, katerega članica je izdala zeleno karto, za izdatke/stroške (6. člen  Neposredno povračilo pooblaščencem s SP) strani tujega zavarovatelja AO  Neposredna povrnitev zneskov med korespondentom in tujim zavarovateljem  Postopek dogovorjen neposredno v AO (člen 4.7 SP) pogodbi med zavarovateljem AO in pooblaščenci  Zahteve za povračilo in specifikacije samo glede  zneskov izplačanih odškodnin,  stroškov zunanjih storitev in lastne obravnave zahtevkov  brez podrobnih informacij glede škode  Povračilo zapade v dveh mesecih po datumu prvega zahtevka.  V primeru zamude se obračunajo zamudne obresti po stopnji 12 %, obračunane od dne prvega zahtevka (člen 5.2 SP) Danijela Ziser | 22. seminar s področja avtomobilskega zavarovanja, Ljubljana | 7.4.2016 21 ... kaj je pomembno … • Za zahtevke v zvezi s telesnimi poškodbami ni ene same enotne metodologije. • Nacionalna zavarovalna praksa je eden od virov za poravnavo odškodninskih zahtevkov za telesne poškodbe – to so lahko sporazumi o enkratnem izplačilu ali izplačilu v obliki rente. • Posamezne zahteve oškodovanca kot tudi dejstva o nesreči in posebnosti merodajnega prava. Danijela Ziser | 22. seminar s področja avtomobilskega zavarovanja, Ljubljana | 7.4.2016 22 20 XXI . SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA Izzivi obravnavanja mednarodnih škod Danijela Ziser | 22nd Motor Insurance Seminar Ljubljana | 07.04.16 23 Izzivi obravnavanja mednarodnih škod praksa mentaliteta zavarovatelj posrednik poslovna kultura merodajno oškodova pravo nec / odvetnik zavarovanec pozavarovatelji kompleks nost jeziki korespondent Danijela Ziser | 22. seminar s področja avtomobilskega zavarovanja, Ljubljana | 7.4.2016 24 21 XXI . SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA Idealno stanje zavarovat elj kompleksnost zavarova nec mentaliteta pozavaro oškodovanec Posred vatelji odvetnik nik kultura merodajno pravo jeziki korespon dent Danijela Ziser | 22. seminar s področja avtomobilskega zavarovanja, Ljubljana | 7.4.2016 Zadovoljujoče obravnavanje zahtevkov v sistemu zelene karte za vse sodelujoče stranke je odvisno od zdržnega, dolgoročnega in strateškega partnerstva na podlagi popolne preglednosti ter tesnega, na zaupanju temelječega s odelovanja. Danijela Ziser | 22. seminar s področja avtomobilskega zavarovanja, Ljubljana | 7.4.2016 22 XXI . SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA •A s atis fying Green Card Claims handling for all here attending involved parties depends on a sustainable, long-term and strategic Hvala! partnership based on full transparency and trustful and close cooperation. Danijela Ziser | 22. seminar s področja avtomobilskega zavarovanja, Ljubljana | 7.4.2016 28 23 XXI . SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA Personal Data Danijela Ziser, FCII Claims Expert Swiss Re Europe S.A. Niederlassung Deutschland Arabellastr. 30, 81925 München Tel.: 0049-89-3844-12 28 Fax: 0049-89-3844-2279 email: Danijela_Ziser@ swissre.com Danijela Ziser | 22. seminar s področja avtomobilskega zavarovanja, Ljubljana | 7.4.2016 29 Pravno opozorilo ©2015 Swiss Re. Vse pravice pridržane. Prezentacjie ni dovoljeno spreminjati, ustvarjati izvedenih del ali je uporabljati v komercialne ali druge javne namene brez predhodnega pisnega soglasja Swiss Re. Informacije in mnenja v prezentaciji veljajo na dan prezentacije in se lahko spremenijo brez predhodnega obvestila. Čeprav uporabljene informacije izhajajo iz zanesljivih virov, Swiss Re ne prevzema odgovornosti za točnost ali razumljivost podanih podatkov. Odgovornost za točnost in popolnost podatkov ali za škodo ali izgubo, nastalo zaradi uporabe informacij iz te prezentacije, je izrecno izključena. Swiss Re ali članice njene skupine v nobenem primeru ne prevzemajo odgovornosti za finančno ali posledično škodo v povezavi s to prezentacijo. Danijela Ziser | 22nd Motor Insurance Seminar Ljubljana | 07.04.16 31 24 Nekateri pravni izzivi zavarovanja avtomobilske odgovornosti Jernej Veberič Zavarovalnica Triglav, d. d. XXI . SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA Uvodno  Spremembe sodne prakse (Sodišče EU): vpliv zadeve „Vnuk vs. Triglav“ na obseg zavarovalnega kritja zavarovanja AO in višino premije  Spremembe zakonodaje (zakonska novela ZPIZ-2B): vpliv zahtevkov ZPIZ-a na škodni rezultat Obseg kritja: pojem „uporabe vozila“  EU DIREKTIVA: Vsaka država članica sprejme vse ustrezne ukrepe za zagotovitev, da je civilna odgovornost pri uporabi vozil, ki so običajno na njenem ozemlju, krita z zavarovanjem.  ZAKON: Krita je škoda, ki jo voznik z uporabo vozila povzroči tretjim osebam.  SPLOŠNI POGOJI: Zavarovalnica povrne škodo, če je pri uporabi in posesti vozila prišlo do škode.  Uporaba vozila zajema tudi posest vozila! Vse škode, ki so krite zaradi posesti vozila, so krite tudi zaradi uporabe vozila. 26 XXI . SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA Torej – kaj je uporaba vozila?  vožnja  priprava na vožnjo, zaključek vožnje  mirovanje, parkiranje, hramba vozila (z namenom kasnejše vožnje)  posest vozila  funkcionalno obratovanje vozila (ki se ne premika)? Sodba Sodišča EU C-162/13: Vnuk vs. ZT Izrek sodbe: „Člen 3(1) Direktive Sveta 72/166/EGS je treba razlagati tako, da pojem „uporaba vozil“ iz tega člena zajema vsakršno uporabo vozila, ki je skladna z običajno funkcijo tega vozila. Tako bi navedeni pojem lahko zajemal okoliščine, kakršne so v predmetni zadevi in sicer premik s traktorjem na dvorišču kmetije za prestavitev prikolice tega traktorja v skedenj, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče.“ 27 XXI . SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA Možna težava pri tolmačenju sodbe Iz sodbe: „… vsakršna uporaba vozila, ki je skladna z običajno funkcijo tega vozila…“ a) ali to pomeni sleherno običajno uporabo vozila za prometne ali delovne namene (tudi funkcijsko obratovanje) b) ali to pomeni vsakršno običajno uporabo vozila kot prometnega sredstva (ne pa uporabe, ki ni povezana z vožnjo) Slovenska sodna praksa se nagiba k rešitvi ad a) Splošni pogoji AO – za katere vrste vozil?  uporaba našega AO je širša, kot zahteva zakon: • osebna vozila • tovorna vozila • avtobusi • motorna kolesa • vlečna vozila • priklopna vozila • specialna motorna vozila • delovna vozila in delovni stroji • tirna vozila  obseg kritja je vselej odvisen od pogodbenega namena ! 28 XXI . SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA Rešitve...  Univerzalni produkt AO, ki zajema (le) obvezno kritje po zakonu  doplačila za posebne obratovalne funkcije vozila  Več specialnih produktov zavarovanja odgovornosti, ki zajemajo vse vidike uporabe posamezne vrste vozila  Uporaba produkta AO za vse vrste vozil ...ki prinašajo nove izzive  nekatera vozila ne potrebujejo obveznega AO kritja (zakaj bi potem plačevali premijo za to kritje?)  nepregleden sistem specialnih „kvazi AO produktov“  neustrezna segmentacija rizikov glede na vrste vozila - vprašanje sorazmernosti višine premije višini rizika 29 XXI . SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA Zahtevki ZPIZ – splošno  Člen 193/2 ZPIZ-2: „Odškodnina, ki jo ima zavod pravico zahtevati, obsega nastale stroške in celotne zneske pokojnine oziroma drugih dajatev, ki jih izplačuje zavod, ne glede na omejitve, določene v drugih zakonih.“  Uzakonjeno je načelo povračila dejanske škode (Velja do 31.12.2015) Zahtevki ZPIZ – prometne nesreče (1) 18. člen ZOZP: „Z zavarovanjem avtomobilske odgovornosti so kriti tudi odškodninski zahtevki zavodov za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje za stroške zdravljenja in druge nujne stroške, nastale v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju ter za sorazmeren del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar se določi v kapitaliziranem znesku glede na preostalo delovno dobo in starost poškodovanca, ki sta potrebni za pridobitev pravice do starostne pokojnine, vendar šele po poplačilu odškodninskih zahtevkov ostalih oškodovancev in do višine zavarovalne vsote.“ 30 XXI . SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA Zahtevki ZPIZ – prometne nesreče (2)  ZOZP je specialnejši predpis (lex specialis)  Uzakonjeno je načelo povračila pričakovanih dohodkov (prispevkov) Zahtevki ZPIZ – po 1.1.2016 (1)  190.a člen ZPIZ-2: „Zavod zahteva povrnitev povzročene škode od zavarovalnice, pri kateri ima tisti, ki je s prometnim sredstvom povzročil invalidnost, potrebo po tuji pomoči in postrežbi ali smrt zavarovane osebe, sklenjeno obvezno avtomobilsko zavarovanje, ne glede na omejitve v zakonu, ki ureja obvezna zavarovanja v prometu.“ 31 XXI . SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA Zahtevki ZPIZ – po 1.1.2016 (2)  193/2 člen: „Odškodnina, ki jo ima zavod pravico zahtevati, obsega nastale stroške, celotne zneske pokojnin in vseh drugih dajatev, ki jih izplačuje zavod, ne glede na omejitve, določene v drugih zakonih, kot tudi škodo iz naslova izpadlih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po zakonu, ki ureja obvezna zavarovanja v prometu.“  Uzakonjeno je načelo povračila dejanske škode + pričakovanih dohodkov – neupravičena obogatitev ZPIZ-a? 32 Aktuarski pogled na meje vzdržnosti zavarovalne premije zavarovanja avtomobilske odgovornosti Andrej Šalamun Zavarovalnica Tilia d. d. XXI . SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA XXII. Seminar s področja avtomobilskih zavarovanj Vsebina: 1. Kaj pokrivamo z zavarovalno premijo AO? 2. Gibanje zavarovalne premije, škod in drugih podatkov v zadnjih letih 3. Trendi pri nas in stanje AO v ostalih razvitih državah. 4. Rešitve? XXII. Seminar s področja avtomobilskih zavarovanj 1. Kaj pokrivamo z zavarovalno premijo AO? Pregled glavnih kategorij, za katere se porablja premija: VARIABILNI STROŠKI FIKSNI DODATEK ZA ŠKODE DOBIČEK ??? STROŠKI TVEGANJE PREMIJA 34 XXI . SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA XXII. Seminar s področja avtomobilskih zavarovanj 1. Kaj pokrivamo z zavarovalno premijo AO? V primeru upada premije se zmanjšajo zgolj variabilni stroški in posledično seveda DOBIČEK! VARIABILNI STROŠKI FIKSNI DODATEK ZA ŠKODE IZGUBA??? STROŠKI TVEGANJE PREMIJA XXII. Seminar s področja avtomobilskih zavarovanj 2. Gibanje zavarovalne premije, škod in drugih podatkov v zadnjih letih (vir: SZZ) Delež Obračunane Enostavni Merodajni stroškov za AO zavarovalne Obračunane Povprečna Škodna škodni škodni pridobivanje premije odškodnine premija pogostnost rezultat rezultat zavarovanja v premiji 2005 297.111.254 170.454.987 220 4,79 57,37 69,04 9,32 2006 310.772.396 168.045.055 219 4,67 54,07 65,67 8,68 2007 323.893.803 177.464.308 217 4,37 54,79 68,02 10,27 2008 329.804.962 180.060.995 214 4,10 54,60 53,80 10,67 2009 317.368.287 180.216.757 205 4,39 56,78 62,53 10,88 2010 297.124.509 165.390.454 178 3,64 55,66 50,83 11,82 2011 277.714.087 151.673.340 172 3,55 54,61 56,54 12,48 2012 258.957.445 140.892.779 159 3,18 54,41 43,37 12,79 2013 236.911.443 141.184.348 146 3,29 59,59 51,51 15,79 2014 220.782.443 131.114.916 139 3,31 59,39 57,18 16,13 2015 215.678.615 134.274.721 133 3,41 62,26 ??? ??? KAJ VSE OPAZIMO? 35 XXI . SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA XXII. Seminar s področja avtomobilskih zavarovanj 2. Gibanje zavarovalne premije, škod in drugih podatkov v zadnjih letih 350.000.000 300.000.000 250.000.000 200.000.000 Obračunane odškodnine 150.000.000 Obračunane zavarovalne premije 100.000.000 50.000.000 02008 2010 2012 2014 2016 Zmanjševanje presežka premije nad škodami XXII. Seminar s področja avtomobilskih zavarovanj 2. Gibanje zavarovalne premije, škod in drugih podatkov v zadnjih letih Povprečna premija Škodna pogostnost 250 5,00 4,50 200 4,00 3,50 150 3,00 2,50 100 2,00 1,50 50 1,00 0,50 0 0,00 2008 2011 2014 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Upad škodne pogostosti se ustavlja, celo obrača, premija še vedno pada 36 XXI . SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA XXII. Seminar s področja avtomobilskih zavarovanj 2. Gibanje zavarovalne premije, škod in drugih podatkov v zadnjih letih 70 60 50 40 Enostavni škodni rezultat 30 Merodajni škodni rezultat 20 10 02008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Merodajni škodni rezultat je zadnja leta konsistentno pod direktnim XXII. Seminar s področja avtomobilskih zavarovanj 2. Gibanje zavarovalne premije, škod in drugih podatkov v zadnjih letih Delež stroškov za pridobivanje zavarovanja v premiji 18,00 16,00 14,00 12,00 10,00 Delež stroškov za 8,00 pridobivanje zavarovanja 6,00 v premiji 4,00 2,00 0,002004 2006 2008 2010 2012 2014 2016 Delež stroškov pridobivanja v premiji raste enormno (akcije, dvig provizijskih stopenj …) 37 XXI . SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA XXII. Seminar s področja avtomobilskih zavarovanj 3. Trendi pri nas in stanje AO v ostalih razvitih državah. Trendi so očitno slabi. V tujini (razvit trg: ZDA, Z. Evropa) rezultati AO-ja sicer pogosto nihajo v ciklih, a oscilirajo okrog 100 %. V preteklosti so marsikdaj poslovali pozitivno zaradi prihodkov iz naložb, ki jih v zadnjih letih praktično ni. Najbolj pogosti razlogi za propad zavarovalnic tujini (študija AM Best-a): 1) Podrezerviranost 34 % 2) Prehitra rast (prodaja pod ceno) 20 % 3) Prevare 10 % 4) Previsoko ocenjene naložbe 9 % 5) Katastrofalne škode 8 % 6) Velike spremembe v poslovanju 7 % 7) Težave povezanih družb 6 % 8) Propad pozavarovatelja 5 % XXII. Seminar s področja avtomobilskih zavarovanj 4. Rešitve? V Sloveniji je trenutno visoka rezerviranost IFRS rezervacij. V skladu s trenutnim IFRS morebitne varnosti v rezervacijah ni dovoljeno povečevati. Novi standardi kmalu! Nova zakonodaja od 2016 (SII) zahteva ustrezen sistem upravljanja z jasnimi opredelitvami odgovornosti in z jasno razdelanim sistemom upravljanja tveganj, ki mora biti sposoben pravočasno zaznati omenjene trende. Ključna v tem sistemu je vloga aktuarja – aktuarske funkcije, ki je v skladu s 168. členom ZZavar-1 odgovoren za: 1) ustrezno oblikovanje ZT rezervacij 2) ustreznost politike prevzema zavarovalnih tveganj in dovolj visoke premije 3) ustreznost pozavarovalne zaščite. Nosilec aktuarske funkcije je odstopanja dolžan nemudoma poročati upravi!! 38 Varnostni sistemi v sodobnih vozilih – po kakšni poti do njih? Andrej Brglez Inštitut za civilizacijo in kulturo XXI . SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA Kje smo? V času ko spuščamo volan, ki je sinonim za posest moči in kontrole nad tem kam gremo, se odpi-rajo vprašanja, na katera nismo bili pripravljeni. Ključno je pravzaprav samo eno, koliko časa bomo potrebovali za slovo od načina dojemanja vožnje kot jo poznamo danes. Že danes se lahko z avtom zapeljemo na avtocesto, ki je že zakonsko opredeljena kot cesta, pri-merna za avtonomno vožnjo, vključimo sistem samodejne vožnje (avto pilot), spustimo volan in se posvetimo od vožnje koristnejšim opravilom. Kljub temu ne spreglejmo bolj domačega danes. Trenutno smo v avtu izpostavljeni motnjam številnih naprav, ki bolj ali manj odvračajo našo pozornost od edine pomembne stvari – zbranosti med vožnjo. Ne gre le za intenzivno in nepravilno rabo mobilnih telefonov med vožnjo, ampak tudi za bolj ali manj posrečeno izvedbo vmesnikov, prek katerih upravljamo s številnimi napravami, ki jih v še ne tako oddaljeni preteklosti v avtu ni bilo. Med inštitucijami, ki se ukvarjajo z varno vožnjo, je danes najpomembnejša tema vprašanje koliko in kakšne naprave še zmoremo upravljati med vožnjo na način, da naša zbranost ni okrnjena. Ko bomo znali to natančno določiti, bo od tega odvisna tudi končna varnostna ocena za posamezno napravo v avtu. Na primer, je glasovno upravljanje s prejeto SMS pošto varno? Oči so sicer lahko ves čas na cesti in roki na volanu, ampak vprašanje je, kako velika je motnja koncentracije. Pogovor z govornim vmesnikom (napravo) za zdaj namreč še ni sprejet tako sproščeno kot klasično človeško komuniciranje. Katere sodobne varnostne naprave v resnici močno pripomorejo v večji varnosti med vožnjo in kakšna sme biti njihova raba, pa je v tem pogledu verjetno pomembno vprašanje tudi za zavarovalnice. Kam gremo? Peljemo se v smeri drugačnega preživljanja časa. Če je bilo vprašanje zadnjega stoletja, kako priti čim prej do točke B, bo vprašanje naslednjih petdeset let predvsem to, kaj lahko počnem med vožnjo do točke B. Avto je od nekdaj simbol svobode in naš trenutni upor pred napovedjo inteligentne avtonomne vožnje temelji na dejstvu, da neradi zaupamo napravam in da v vožnji (obvladovanju spremenljivih in nepredvidljivih situacij ter v spretnosti vožnje) uživamo in za to volana nočemo dati od sebe. Nič od avtonomne vožnje se seveda ne bi zgodilo, če avtomobilistična industrija te opcije ne bi ponu-dila kot resno alternativo. Ponudila pa jo je za to, ker so v njej prepoznali edino resno zagotovilo, da bodo z njeno pomočjo lahko dobiček, se pravi prodajo avtomobilov, ustvarjali tudi v prihodnje. Zato je nekaj trdnih zagotovil. Prvič, občutek intenzivnosti časa, v katerem živimo, je posledica dejstva, da smo življenje prepustili neštetim urejevalnikom koledarjev, ki optimizirajo organizacijo našega službenega in prostega časa. Posledica te optimizacije je, da smo še bolj jasno obveščeni, česa v določenem trenutku še nismo naredili. Ker časa ni nikoli dovolj, bomo hitro vzljubili idejo, da nam bo avto pridelal nekaj novega časa. Tistega, ki ga danes v neštetih kolonah tako intenzivno mečemo stran. Drugič, avto nam bo dal varnost kot je še ne poznamo. Ko v avtu ne bo več volana, bo avto postal rešitev problema, ki vsako leto vzame 1,3 milijona življenj. Ali drugače, ko na cestah ne bo več človeških napak, bo vsak dan 1000 oseb, mlajših od 25 let, preživelo. Danes te možnosti nimajo. Tretjič, do leta 2035, ko bo na cestah več delno in popolnoma samodejnih avtomobilov kot 40 XXI . SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA pa bo električnih, kar je drzna, a dobro pretehtana napoved, bo večina svetovne populacije živela v urbanih okoljih. Tradicionalnim mega mestom se bodo pridružila nova, v njih pa se bo ustvarila in akumulirala velika večina BDP-ja. Tu leži odgovor, zakaj hočejo avtomobilisti ponuditi avtomobile, ki bodo sprejemljivi tudi za super velika mesta, ki se že danes utapljajo v avtomobilski pločevini in smogu. Če bo avtonomni avto v resnici del rešitve sodobne mobilnosti v mega mestih, je veliko vprašanje, a za zdaj je to edino, kolikor toliko trdno upanje, ki ga lahko ima avtomobilska industrija pri ugotavljanju možnih scenarijev za prodajo avtov v prihodnje. Ostali so lahko samo še slabši, saj obstaja tudi možnost, da ljudje v mestih, torej večina svetovnega in finančno sposobnega prebivalstva, avta sploh ne bo mogla ali želela imeti. Četrtič, na področju hitrega razvoja zahtevnih tehnologij lahko tradicionalni igralci v avtomobilistični industriji iz Evrope, ZDA, Japonske in tudi Koreje utrdijo svoj položaj pred neizogibnim prihodom tekmecev iz Kitajske in Indije. Ti jim bodo v prihodnjih letih na domačih tleh neizogibno začeli jemati dobiček. In petič, avtomobilske tovarne bodo postale deležnik v prenosu podatkov. Prav zdaj se je začela tekma za njihov kos dobička od reklam in prenosa podatkov v času, ko je voznik v avtu in ne vozi, ampak je gledalec, uporabnik internetnih storitev. Povedano drugače, najpomembnejša tekma med proizvajalci avtomobilov danes je, kdo bo lastnik »prime time« časa v avtu. Kako in kdaj do avtonomne prihodnosti? Že danes je moč napovedati, da bo največja prepreka na poti avtonomnih avtomobilov prilagajanje družbe in predvsem zakonskih pravil, ki urejajo promet. Pravno ali zakonsko koketiranje z avto-nomnimi avtomobili bo prvič na preskusu že zelo kmalu, in to tudi pri nas. Začelo se bo z dovol-jenjem za posredovanje in deljenje podatkov o tem, kje smo in kam gremo. Komunikacija avto – avto, avto – infrastruktura in avto – informacijsko vozišče/oblak je prva stopnica, na katero smo stopili tudi že pri nas. Pravica do zasebnosti se bo v avtomobilih še naprej poslavljala na povsem enak način kot se je pred tem poslovila pri pametnih mobilnih telefonih, na katerih za uporabo želene storitve prostovoljno odkljukamo, da se strinjamo z javljanjem svojega položaja. A to je šele prvi korak, nadaljevanje bo težje. Pravno gledano so se avtomobilski proizvajalci za zdaj povsem oddahnili, saj trenutno velja pravilo, da dokler je v avtu volan je za prekršek/nesrečo kriv voznik. Kljub temu je jasno, da bomo v bližnji prihodnosti priča odmevnim odvetniškim primerom, saj je morebitna nesreče pri vožnje z vključenim avto pilotom preveč mamljiva, da bi se ji ameriški odvetniki lahko uprli. Največji izziv za prihodnost je tako prepad med regulatorji pravil (zakonodajo) in proizvajalci avtomobilov. Spet smo v začetni razvojni fazi v kateri se sprašujemo, ali mora biti prej jajce ali kura. Tudi za to je večina napovedi za leto 2035, ko naj bi bilo na našem planetu že dve milijardi avtomobilov, precej skeptičnih pri napovedi takratnega števila povsem avtonomnih avtomobilov. Avtomobilov s funkcijo avto pilota pa bo takrat že zelo veliko in dosegljivi bodo tudi v srednjem in nižjem cenovnem razredu. A ti avtomobili bodo imeli še vedno volan. Bo pa takrat že vsem popolnoma jasno, da je možnost dana in bi lahko bilo tudi tako, da v prometni nesreči ne bi nihče več umrl. Koliko časa potrebuje svet, da zamenja dve milijardi avtov z volani, s takimi brez volana? No, in to je še en razlog več, zakaj so se avtomobilisti tako zavzeto podali na pot avtonomnih avtov. 41 130 LET IN KJE SMO? • Drive Me • adijo oblast, posest in moč • motnje ali večja varnost KAM GREMO? • konec je ugibanj • čas • varnost • tekma za Prime time v kabini • priložnost za uveljavljene igralce XXI . SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA KAKO DO PRIHODNOSTI? Tri različne hitrosti: • tehnološka • zakonodajna • družbena 2 milijardi vozil in velika mesta dokler bo volan, bo vse po starem 43 Ali poznate svojo vlogo v sistemu upravljanja zavarovalnice, obvladovanju tveganj in skladnosti poslovanja po novem ZZavar-1? mag. Andrej Šercer Vzajemna zdravstvena zavarovalnica d. v. z. XXI . SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA Vsebina 1. Uvod - pomen internega upravljanja, upravljanja tveganj in skladnosti 2. Solventnost II in ZZavar-1 ter novi standardi internega upravljanja zavarovalnic 3. Sistem upravljanja zavarovalnice (G) – ali poznate svojo vlogo? 4. Upravljanje tveganj (R) – ali poznate svojo vlogo? 5. Skladnost poslovanja (C) – ali poznate svojo vlogo? 6. Razprava in zaključek 2 1. Uvod - Zakaj afera „Dieselgate“ v VW ? 3 45 XXI . SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA 2. Solventnost II - interno upravljanje NADZOR IN MEDSEKTORSKO ZBLIŽEVANJE Skupine so priznane kot ekonomski subjekt - nadzor na konsolidirani osnovi (koristi razpršitve, tveganja skupine) STEBER 1: STEBER 2: STEBER 3: KVANTITATIVNE ZAHTEVE KVALITATIVNE ZAHTEVE IN PREUDARNO POROČANJE IN NADZOR JAVNA RAZKRITJA • skupno nadzorstveno • usklajen izračun tehničnih • povečano upravljanje poročanje rezervacij • notranje kontrole • javna razkritja finančnega • pristop „preudarne osebe“ k stanja in poročil o naložbam namesto trenutnih • solventnosti (tržna disciplina kvantitativnih omejitev obvladovanje tveganj in ocena lastnega tveganja in preko preglednosti) • dve kapitalski zahtevi: zahteva solventnosti (ORSA) glede Solventnega kapitala (SCR) in zahteva glede Minimalnega • močnejši nadzorstveni pregled, kapitala (MCR) usklajeni nadzorni standardi in prakse 4 2. Solventnost II - bistvo Izenačitev (konvergenca) pravil poslovanja zavarovalnic na enotnem EU trgu (t.i. „Level playing field“) – priložnosti & konkurenca? Finančna trdnost in solventnost zavarovalnic pomenita večjo varnost za zavarovance (njihovih pravic iz sklenjenih polic)! 5 46 XXI . SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA 2. Solventnosti II - predpisi • direktiva Solventnost II in Omnibus II • (2009 in 2014 – uveljavitev 1.1.2016) • delegirana Uredba Komisije • smernice evropskega regulatorja EIOPA novi ZZavar-1 (Ur.l. RS, št. 93/15) - 1.1.2016 podzakonski akti AZN 6 2. Trend SII – pravila vs. načela PRAVILA (doslej) NAČELA (v bodoče) Vozite previdno, upoštevajte prometno signalizacijo ter vožnjo prilagodite razmeram na cesti! Pravila in načela imajo sicer enako logično strukturo, pri uporabi v praksi pa imajo lahko povsem različen učinek. 7 47 XXI . SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA 3. Upravljanje zavarovalnice - ali poznate svojo vlogo? Korporativno upravljanje vs. notranje upravljanje korporativno upravljanje • opredelitev vodenja in nadzora, pristojnosti, itd. • (družba – skupščina – NS/komisije – uprava – deležniki) interno upravljanje • notranji mehanizmi nadzora • (organizacija – naloge – nasprotje interesov – poročanje – tveganja – notranje kontrole – ključne funkcije, itd.) 8 3. Okvir sistema upravljanja zavarovalnice 4 načela učinkovitega upravljanja upravljanje tveganj = del sistema upravljanja 9 48 XXI . SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA 3. Elementi in principi notranjega upravljanja • zagotavlja dobro in preudarno opravljanje dejavnosti (sorazmernost), • ima pregledno organizacijsko strukturo (funkcijsko, procesno), • pregledno in dosledno razmejitev odgovornosti (konflikt interesov), • učinkovit sistem prenosa informacij (kakovost, pravočasnost), • pisne politike na ključnih področjih (NR, skladnost, tveganja,..), • v strukturo in procese odločanja integrirane kontrolne funkcije, • je predmet rednega notranjega pregleda (dograjevanje), • strategijo, pravila, procese, postopke upravljanja tveganj (apetit), • pisna pravila sistema notranjih kontrol, • ……… ↓ 10 3. Pomoč - 4 ključne funkcije fokus – osebe, ki dejansko vodijo zavarovalnico ali imajo druge ključne funkcije: • Aktuar • Notranji revizor • Upravljavec tveganj (novost) • Skladnost (novost) • druge pomembne funkcije - razvoj produktov, prodaja produktov,…. • sodelovanje – pretok informacij ! 11 49 XXI . SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA 3. Odgovornosti za upravljanje (tveganj) - sistem treh obrambnih linij 12 4. Upravljanje tveganj – ali poznate svojo vlogo? uprava in NS:  zagotavljata vzpostavitev in delovanje sistema treh obrambnih linij v sistemu upravljanja tveganj in notranjih kontrol;  apetit do tveganj, notranje okolje, usmeritve poslovodstvu, resursi, nadzor delovanja sistema, poročanje; višje poslovodstvo (1. linija):  tveganja - vzpostavitev postopkov, določitev skrbnikov, način odziva;  vzpostavi sistem in skrbnike notranjih kontrol; zaposleni:  operativno izvajanje nalog na način, ki zmanjšuje tveganja, spoštuje notranje kontrole, ter pravočasno poročanje; kontrolne funkcije (2. linija):  spodbujevalci in koordinatorji (odgovornost še vedno na poslovodstvu);  pomoč poslovodstvu, poročanje upravi in NS; 13 50 XXI . SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA 4. Kaj vpliva na kulturo upravljanja tveganj?  ….vse se začne pri posamezniku (središče) in njegovi osebni nagnjenosti do tveganj, ki prispeva k osebni etiki, vedenju in sprejemanju odločitev…  …vedenje vseh oz. celotne zavarovalnice in organizacijska kultura zavarovalnice prav tako pomembno vplivata na kulturo upravljanja tveganj,… 14 4. Zaposleni….kultura upravljanja tveganj Risk management is about people and processes and not about models and technology. Trevor Levine Development of a „risk culture“ throughout the firm is perhaps the most fundamental tool for effective risk management. Institute of International Finance, 2008 15 51 XXI . SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA 4. Tveganja - upravljanje • identificiranje, analiza, vrednotenje, obravnava tveganj; • skupine: strateška, zavarovalna, finančna, operativna,..; • register tveganj (prioritete, ukrepi, nosilci); • tveganja ocenjuje nosilec procesa, skupaj s funkcijo upravljanja tveganj; • opredelitev apetita do tveganja (primer izjave): „Zavarovalnica ima nizko naklonjenost (apetit) do prevzemanja operativnih tveganj, zato njihovo upravljanje zagotavlja z ustreznimi politikami, notranjimi kontrolami, izobraževanjem in ozaveščanjem. Zavarovalnica ima ničelno toleranco do zlorab in goljufij ter kršitev etičnega kodeksa.“ • „kar ne moreš meriti, tudi ne moreš spremljati,..“ - niso pomembni le KPI ampak tudi KRI ( ang. key risk indicator); • mere tveganj (KRI) – dopustni limiti tveganj – sprejemljivi pragovi za spremljanje; 16 4. Vpliv na izračun SCR in KUS (SII) SCR • standardna formula za izračun SCR – zahtevanega solventnostnega kapitala; ADJ BSCR Operat. T • skupine tveganj - strateška, zavarovalna Tržno T. T. zdrav. z. Nepl. nasp. T. neopred. T. življenj. T. neživ. finančna, operativna,..; stran. sredstev zavarovanj zavarovanj Tveganje T. zdrav. z. Tveganje Tveganje • SCR vključuje tudi operativno tveganje, obrestne mere nonSLT umrljivosti premije in rezervacije katerega del je tudi proces sklepanja avtomobilskih zavarovanj, izplačila škod, itd. T. lastniških T. premije in T. predčasne Tveganje Tveganje vred. papirjev rezervacij prekinitve dolgoživosti predčasne prekinitve • operativno tveganje je ocenjeno na podlagi T. spremembe Tveganje Tveganje parametrov v standardni formuli, upoštevaje cen neprem. katastrofe invalidnosti in Tveganje bolehnosti katastrofe zlasti prihodke od premij in zavarovalno- tehnične rezervacije; Tveganje T. zdrav. z. T. stroškov razpona SLT servisiranja pogodb • SCR za tveganje (neživljenjskih) zavarovanj Valutno Tveganje Tveganje vključuje višino zbrane premije in škodnih tveganje umrljivosti dolgoživosti Tveganje revizij rezervacij (večja prodaja - višje kapitalske zahteve); Tveganje tržne Tveganje T. stroškov Tveganje koncentracije invalidnosti servis. pogodb predčasne prekinitve Tveganje revizij T. predčasne prekinitve Tveganje katastrofe 17 52 XXI . SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA 4. Sistem notranjih kontrol • delovanje sistema NK - vzpostavi in uresničuje primerne administrativne in računovodske postopke ter ustrezno poročanje na vseh ravneh; • višje poslovodstvo vzpostavi sistem in določi skrbnike NK, izvajajo jih zaposleni; • NK je rešitev (kultura, dokument, proces, aktivnost, postopek, organizacijska struktura, administrativna rešitev, računalniški program), ki pomaga organizaciji ali nosilcu procesa zmanjšati izpostavljenost tveganjem in redno dosegati poslovne cilje; • v okviru sistema notranjih kontrol se vzpostavi tudi funkcija spremljanja skladnosti; 18 5. Skladnost poslovanja – ali poznate svojo vlogo? ali 19 53 XXI . SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA 5. Skladnost – več kot zakonitost?  Skladnost s predpisi in internimi akti (pre – normiranost?);  Poslovna etika, vrednote, etični kodeks;  Korporativna integriteta (korupcija,..);  specifična področja skladnosti, itd.;  pošten („fair“) odnos do strank (upoštevaj „zlato pravilo“);  ..moja beseda je moja zaveza,.. („dictum meum pactum“); 20 5. Skladnost - dodana vrednost primerjava uspešnosti etičnih družb z indeksom S&P Vir: Spletna stran: www.korporativna-integriteta.si 21 54 XXI . SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA 5. Kje so vzroki tveganj v zavarovalništvu? Nekatera inherentna tveganja v zavarovalništvu:  ponudba spodbuja sklepanje zavarovanj (t.i. push business);  agresivni prodajni modeli, ki temeljijo na proviziji;  provizija predpostavlja obstoj konflikta interesov;  konflikt interesov ne sme negativno vplivati na prodajne poti; Sodelovanje z (zunanjimi) zastopniki/posredniki:  „odvisnost“ od zunanjih zastopnikov/posrednikov (konkurenčni boj);  „zanašanje“, da so zastopniki/posredniki licencirani subjekti (nadzor AZN);  vpeljava ustreznih standardov poslovanja in notranjih kontrol (motivi/pristopi); 22 5. Dobra praksa in slabe prakse Ključna pričakovanja pri prodaji zavarovalnih produktov:  razvoj/prodaja primernih produktov za določeno ciljno skupino;  ustrezni prodajni kanali in transparentna predstavitev;  hitro in ustrezno reševanje škod;  reševanje pritožb in alternativno reševaje sporov; Slabe prakse:  pomanjkljiva/zavajajoča predstavitev produktov (pričakovanja strank);  neprimerni produkti/nasveti za stranko;  spodbujanje prekinitev in ponovnih sklenitev (stroški);  pod/nad-zavarovanost;  prodaja naložbenih življenjskih zavarovanj kot naložbenih produktov;  telefonska prodaja kompleksnih produktov ali dodatkov na obstoječe produkte;  oteževanje/preprečevanje uveljavljanja zahtevkov;  itd. Posledice,.. 23 55 XXI . SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA 5. Vpliv na ugled,.. 24 56 Psihoaktivna zdravila v cestnem prometu: teorija in praksa dr. Majda Zorec Karlovšek Združenje za razvoj forenzične toksikologije - FORTOX XXI . SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA UVOD: KAKO POGOSTO SE SREČUJEMO Z ALKOHOLOM, PREPOVEDANIMI DROGAMI IN PSIHOAKTIVNIMI ZDRAVILI V PROMETU? Medikalizacija zdravljenja, staranje prebivalstva in posledično več kroničnih bolezni in s tem po-večevanje števila predpisanih in izdanih zdravil, med njimi tudi zdravil, ki zmanjšujejo psihofizične sposobnosti, povečuje zaskrbljenost v zvezi z udeležbo zdravil v cestnem prometu. Kako veliko je tveganje zaradi prisotnosti zdravil v prometu je odvisno od tega, kako velik je obseg uporabe zdravil in dejansko zmanjšanje sposobnosti za varno vožnjo, ki jo povzroči uporaba zdravil in bolezni, ki jih ta zdravila zdravijo. Oceno obsega vožnje pod vplivom psihoaktivnih snovi v Evropi je podal raziskovalni projekt DRUID (1,2). Ta opozarja, da imamo na cestah okoli 1,5% voznikov, ki vozijo pri koncentraciji alkohola v krvi nad 0,5 g/kg, okoli 1,9% voznikov, ki vozijo pod vplivom prepovedanih drog in nekako 1,4% voznikov, ki vozijo pod vplivom psihoaktivnih zdravil kot so benzodiazepini, uspavala, zdravila za zmanjševanje bolečin (opioidi). K tem deležem moramo dodati še kombinacije: 0,37% voznikov vozi vplivom alkohola in drugih psihoaktivnih snovi, 0,39 % voznikov vozi pod vplivom prepovedanih drog in psihoaktivnih zdravil. Večja od povprečja je prisotnost alkohola in prepovedanih drog v južnoevropskih državah, medtem ko je v severnih državah večja od evropskega povprečja prisotnost psihoaktivnih zdravil. Tveganje, ki ga v promet prinašajo psihoaktivne snovi je mogoče še v večji meri opaziti, kadar pregledujemo statistiko poškodovanih ali mrtvih v cestnem prometu. Pri voznikih, ki so povzročili prometno nezgodo in v njej tudi umrli, je na prvem mestu alkohol v 32,7%, prepovedane droge so bile prisotne v deležu do 3,9%, psihoaktivna zdravila v deležu do 9,5%. Pri voznikih, ki so povzročili prometno nezgodo in bili v njej hudo poškodovani, je bil alkohol prisoten pri 24,4%, prepovedane droge so bile prisotne v deležu do 5,3%, psihoaktivna zdravila v deležu do 10,1%. VOŽNJA POD VPLIVIM PSIHOAKTIVNIH ZDRAVIL Zakon o pravilih cestnega prometa (3) je prinesel pomembne spremembe pri obravnavi prepovedanih drog in psihoaktivnih zdravil v cestnem prometu. Prvi odstavek 106. člena ZPrCP določa, da voznik ne sme voziti vozila v cestnem prometu niti ga začeti voziti, če je pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi. V primeru prepovedanih drog velja pravilo ničelne tolerance. Šteje se, da voznik vozi pod vplivom prepovedanih drog, če je prepovedana droga ali njen farmakološko aktiven presnovek dokazan v krvi. Pri tem zakonodaja ne opredeljuje, kakšne so minimalne koncentracije te droge, ki jih mora laboratorij še dokazati pri toksikološki analizi, niti ne odpira vprašanja, ali pri dokazanih koncen-58 XXI . SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA tracijah prepovedanih drog v krvi sploh pride do zmanjšanja psihofizičnih sposobnosti. Dokaz za vožnjo pod vplivom psihoaktivnih zdravil je dokaz zdravilnih učinkovin oziroma njihovih psihoaktivnih presnovkov v krvi. Voznik pa v skladu s Pravilnikom o seznamu prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ter drugih psihoaktivnih snovi in njihovih presnovkov (4) lahko vozi motorno vozilo pod vplivom dokazanih psihoaktivnih zdravil ali zdravil, ki vsebujejo učinkovine iz II. in III. skupine prepovedanih drog v krvi, če mu je zdravnik, ki mu je zdravila predpisal, vožnjo dovolil, kar se posebej navede v njegovi zdravstveni dokumentaciji ali če zdravila uporablja v skladu z navodi-lom za uporabo zdravila in pisnimi navodili zdravnika. Ta pravilnik tudi določa, kaj so prepovedane droge in kaj so psihoaktivna zdravila. Psihoaktivne snovi so: • zdravila, ki so v skladu s predpisi o označevanju zdravil označena s polnim trikotnikom v rdeči barvi (trigonik – absolutna prepoved upravljanja vozil), • zdravila, ki so v skladu s predpisi o označevanju zdravil označena s praznim trikotnikom v barvi teksta (trigonik – relativna prepoved upravljanja vozil), • prepovedane droge iz I., II. in III. skupine prepovedanih drog, ki jih določa predpis, ki ureja razvrstitev prepovedanih drog (5). ŽELENI IN NEŽELENI UČINKI ZDRAVIL, POLIFARMACIJA IN INTERAKCIJE ZDRAVIL: VPLIV NA VOZNIŠKE SPOSOBNOSTI Zdravila z vplivom na psihofizične sposobnosti najdemo predvsem v naslednjih farmakoterapevt-skih skupinah: • Opioidi • Splošni anestetiki • Mišični relaksanti • Uspavala • Anksiolitiki (benzodiazepini) • Antipsihotiki • Antidepresivi • Antiepileptiki • Antiparkinsoniki • Muskarinski antagonisti (tudi kot stranski učinek drugih zdravil) • Antihistaminiki (1. generacija) • Adrenergični antagonisti (α, ß – antagonisti) • Zdravila proti migreni • Nekateri kemoterapevtiki (kinoloni, nekateri citostatiki) • Adrenergiki (očesna raba) • Vazodilatatorji • Oralni antidiabetiki. V kolikšni meri in za koliko časa zdravilo zmanjša psihofizične sposobnosti, je pomemben podatek tako za zdravnika, ki zdravilo predpisuje, farmacevta, ki zdravilo izdaja in pacienta, ki to zdravilo uporablja in je voznik motornega vozila. »Ali bo ob zdravljenju z izbranimi zdravili lahko vozil vozilo, ali bo potrebno, da začasno prekine z vožnjo ob uvajanju novega zdravila, ali je narava bo-59 XXI . SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA lezni in zdravil za to bolezen taka, da je bolje, da ne vozi?« so vsakodnevna vprašanja, ki zahtevajo konkretne odgovore lečečega zdravnika. Relativna prepoved vožnje motornega vozila zaradi uporabe psihoaktivnega zdravila (trigonika s praznim trikotnikom) povezuje znanje zdravnika pri izbiri zdravila, vodenje pacienta preko kritičnih obdobij farmakoterapije in izvajanje njegovega nasveta. Pri uporabi zdravil se lahko pojavi problematika premajhnega odmerka, ki nastane zaradi opuš- čanja uporabe, ali prevelikega odmerka, stanja maksimalne koncentracije in s tem maksimalnega učinka, uporabe zdravil po lastni presoji, ali brez indikacije, zaradi izbire nepravega ali neučinkovitega zdravila, ali indikacije, ki ni zdravljena. Večinoma je negativni vpliv zdravil na sposobnosti za vožnjo posledica glavnega (želenega) učinka zdravila, včasih pa je zmanjšanje psihofizičnih sposobnosti posledica stranskih ali tudi neželenih učinkov zdravil. Vsako zdravilo ima poleg svojega koristnega ali želenega učinka tudi neželene učinke. Neželeni učinki ali škodljivi učinki zdravila se pojavijo kod odziv na zdravilo, ki ga je bolnik vzel v pravilno predpisanem odmerku. EMEA (European Medicinal Evaluation Agency, Evropska agencija za zdravila) je priporočila uporabo kategorizacije neželenih učinkov zdravil, ki je povezana s pogostnostjo pojavljanja neželenih učinkov zdravil. V »Povzetku glavnih značilnosti zdravila« (SmPC, Summary of Product Characteristics), so neželeni učinki razvrščeni po organskih sistemih in pogostnosti pojavljanja (tabela 1). Tabela 1. Oznaka pogostnosti pojavljanja neželenih učinkov zdravil Oznaka pogostnosti Frekvenca Zelo pogosti ≥ 1/10 Pogosti ≥ 1/100 do < 1/10 Občasni ≥ 1/1.000 do < 1/100 Redki ≥ 1/10.000 do < 1/1.000 Zelo redki < 1/10.000 Neznana ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov Če se nek neželeni učinek pojavlja pogosteje kot pri vsakem desetem uporabniku zdravila, pravimo, da je “Zelo pogost”. Na možnost pojava neželenega učinka moramo biti še posebej pozorni, če je frekvenca pojavljanja označena kot zelo pogosta (≥ 1/10 ) ali pogosta (≥ 1/100 do < 1/10). Neželeni učinki so v Povzetku značilnosti zdravila (SmPC) navedeni po posameznih organskih sistemih. Pomembno je, da je v povzetku glavnih značilnosti zdravila omenjeno tudi to, ali se neželeni učinki pojavljajo samo v začetku zdravljenja, ali se oseba na zdravilo privadi (pojav tolerance do neželenih učinkov). 60 XXI . SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA V zvezi s prometno varnostjo pa je pomembno to, ali neželeni učinki zmanjšajo psihofizične sposobnosti voznika pomembne za varno vožnjo (tabela 2). Tabela 2. Neželeni učinki zdravil, ki lahko zmanjšujejo psihofizične sposobnosti za varno vožnjo Delovanje na Nekateri neželeni učinki zdravil, ki lahko vplivajo psihofizične organski sistem sposobnosti za varno vožnjo Vpliv na živčevje Zaspanost, omotica zmedenost – kognitivne motnje – nezbranost, nesposobnost usmerjanja pozornosti nehotene gibalne motnje: ataksija, tremor, parkisonizem, akutne distonične in diskinetične reakcije krči Vpliv na duševno stanje Motnje zaznavanja (halucinacije, vidne, slušne halucinacije, iluzije) Psihotične reakcije, psihotične motnje, preganjavica Čustvena labilnost, osebnostne motnje, spremembe mišljenja, vedenja, euforično razpoloženje, nemir, depersonalizacija Vpliv na vid Dvojni vid Zamegljen vid Motnje v akomodaciji Zmanjšana ostrina vida Fotofobija (zmanjšano vidno polje, izguba perifernega vida, spremenjena vizualna zaznava globine) Vpliv na sluh in ravnotežje Vrtoglavica Izguba sluha šumenje v ušesih, tinitus Vpliv na prebavila in presnovo Hipoglikemija Vpliv na kardiovaskularni sistem Hipotenzija, vrtoglavica Kadar ima oseba več bolezni, uporablja praviloma več zdravil, neželeni učinki zdravil se v takih primerih pogosteje pojavljajo. Zdravila lahko zaradi svojih želenih ali neželenih učinkov, ali interakcij z drugimi zdravili, alkoholom, prepovedanimi drogami, hrano ali dietetičnimi pripravki zmanjšajo psihofizične sposobnosti, ki so potrebne za varno vožnjo. INFORMACIJE O ZDRAVILIH Veliko je bilo v zadnjem času narejenega, da se uporabnike zdravil ozavesti o pravilni in varni rabi zdravil. O uporabi predpisanih zdravilih in vožnji naj povprašajo zdravnika, ki jim zdravilo predpiše in farmacevta, ki jim zdravilo izda. Prav tako naj bi prebrali navodila o uporabi zdravila in bili seznanjeni o tem, da se določeni želeni ali neželeni učinki zdravila lahko pojavijo po uporabi zdravila. Za tiste, ki hočejo vedeti o zdravilu več, je na na spletu: www.CBZ.si (Centralna baza zdravil) na voljo povzetek značilnosti zdravila (Summary of Product Characteristics – SmPC ), kjer je v poglavju 4.7 (Vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji) tudi opozorilo o učinkih zdravila na psihofizične sposobnosti. 61 XXI . SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA Pripravlja se aktualizirana lista trigonikov, to je seznam vseh zdravil, ki so v prometu v Sloveniji in so na ovojnini opremljene z varnostnim trikotnikom. Dosegljive bodo na spletni strani www.nijz. si in www.fortox.si . Tudi zdravniki so bili seznanjeni s pravili pravilnega predpisovanja zdravil – trigonikov. Svetovanje pacientu naj bi sestavljalo več komponent: 1. Nasvet, naj pacient ne jemlje zdravila v kombinaciji z drugimi (psihoaktivnimi) zdravili in/ali dietetskimi proizvodi, ne da bi se pred tem posvetoval z zdravnikom; naj ne jemlje zdravila v kombinaciji z alkoholom. 2. Nasvet pacientu, da se ustrezni negativni učinki zdravil na vožnjo vozila lahko pojavijo. Če se pojavijo naj upošteva priporočilo in naj ne vozi (tabela 1). 3. Nasvet pacientu, naj bo pozoren na pojav stanskih učinkov zdravila in poroča o pojavu teh učinkov ob naslednjem obisku oziroma kontroli pri zdravniku. 4. Preverjanje, ali je pacient razumel navodila in je pripravljen in sposoben, da privzame program zdravljenja kot tudi, ali se zaveda odgovornosti, če pri predloženem programu zdravljenja ne bo sodeloval. Prikazana so bila priporočila (6), kaj naj bi bilo v zdravstveni dokumentaciji zabeleženo. 1. Informacije, ki so bile podane pacientu v povezavi z njegovo zmožnostjo in sposobnostjo za vožnjo. 2. Ugotovitve o tem, ali je pacient razumel zdravnikova pojasnila o vplivu zdravil na vozniške sposobnosti. 3. Ugotovitve o pacientovi sposobnosti, da sprejema sklepe, odločitve na osnovi podanih nasvetov. 4. Nasvete povezane s specifičnimi dejanji, da bi se izboljšala pacientova zmožnost in sposobnost za vožnjo (spremembe v časovnem odmerjanju zdravila, katera zdravila naj jemlje zjutraj, katera v večernem času, kako naj jemlje zdravila, če ima predpisanih več zdravil hkrati). 5. Opažanja pri kontrolnih pregledih (ocena učinka danih nasvetov, vrednotenje uspeha inter-ventnih ukrepov oziroma sprememb terapije, pacientova lastna opažanja in ugotovitve). OCENA NEVARNOSTI, KI JO LAHKO PREDSTAVLJA ZDRAVILO. OCENA TVEGANJA, DA BOLEZEN IN PSIHOAKTIVNA ZDRAVILA PRIPELJEJO DO PROMETNE NEZGODE. Raziskovalne metode za oceno tveganja, ali lahko neka psihoaktivna snov pripelje do prometne nezgode, lahko razdelimo v eksperimentalne in epidemiološke. Pri eksperimentalnih študijah preiskovanci – prostovoljci zaužijejo določeno psihoaktivno snov na predpisan način in v predpisani količini, nato pa opravljajo določene teste bodisi v laboratoriju, na simulatorju, ali na javni cesti. Slabosti eksperimentalnih študij so v tem, da pogosto potekajo v ne-realnih pogojih in pri sorazmerno majhnih odmerkih psihoaktivne snovi. Pri testiranjih sodelujejo zdrave osebe in le redkokdaj osebe, ki zdravilo jemljejo zaradi zdravljenja bolezni. S takšnim testi-ranjem dobimo predvsem podatke o tem, kako “močno” ali nevarno je lahko neko zdravilo, v kakšni meri zmanjša psihofizične sposobnosti. Taka testiranja služijo za razporeditev zdravila v kategorije 62 XXI . SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA zdravil z večjim ali manjšim vplivom na vozniške sposobnosti in so hkrati osnovni vir informacij, po katerih zdravilo pridobi opozorilno oznako trikotnika (rdečega izpolnjenega ali praznega) ali pa ga razvrstimo po drugačnem karakterizacijskem sistemu. Primer takega kategorizacijskega sistema, ki ga je predlagal evropski projekt DRUID (7), je v tabeli 3. Tabela 3: Predlog Evropskega kategorizacijskega sistema Kategorizacija glede na Informacije za zdravnika in lekarniškega farmacevta Opozorilo za pacienta opis v SmPC, poglavje 4.7 (opozorilni simboli) (pregledano in dopolnjeno) Opis kategorij s stopnjo Informacija, kako svetovati zmanjšanja vozniške spo- pacientu sobnosti (primerjava z al- koholom) a) ni učinka ali zanemarljiv Kategorija 0 □ Pacientu je potrebno po- (opozorilni znak ni potre- učinek jasniti, da je zdravilo varno ben) Predvidoma varno zdravilo, v tem smislu, da ne zman- ki običajno nima učinka na jšuje sposobnosti za vožn- vozniške sposobnosti jo, če ga ne kombiniramo z alkoholom ali z drugimi psihoaktivnimi zdravili b) manjši učinek Kategorija 1 □ Pacientu je potrebno Opozorilni znak – pojasniti, da se ob upora- stopnja 1 Lahko povzroča manjše bi zdravila lahko pojavijo negativne učinke vozniške učinki zdravila, ki zmanj- Ne vozi, ne da bi pre- sposobnosti šujejo psihofizične sposob- bral navodila za uporabo nosti. Če se ti pojavijo, naj zdravila, posebej še tisti pacient ne vozi. del navodil, ki govori o vplivu zdravila na vozniš- ke sposobnosti c) srednje močan učinek Kategorija 2 □ Pacientu je potrebno po- Opozorilni znak – jasniti, da se bodo ob upora- stopnja 2 Lahko povzroča srednje bi zdravila verjetno pojavili močne negativne učinke na učinki zdravila, ki imajo nega- Ne vozi, ne da bi prebral na- vozniške sposobnosti tiven vpliv na njegovo vozniš- vodila za uporabo zdravila, ko sposobnost. posebej še tisti del navodil, □ Voznik naj ne vozi prvih pet ki govori o vplivu zdravila dni po začetku uvajanja zdra- na vozniške sposobnosti vila. ter se posvetoval z zdrav- □ Če obstaja možnost in če nikom in/ali farmacevtom o je ta možnost sprejemljiva za načinu uporabe zdravila in pacienta, se poskuša poiskati možnem vplivu zdravila na in izbrati bolj »varno« zdravilo. vozniške sposobnosti. d) močan učinek Kategorija 3 □ Pacientu je potrebno po- Opozorilni znak – jasniti, da se bodo ob uporabi stopnja 3 Lahko povzroča močne ne- zdravila zelo verjetno pojavili gativne učinke na vozniške učinki zdravila, ki imajo nega- Ne vozi! sposobnosti, predvidevamo, tiven učinek na njegovo voz- Po določenem obdob- da je lahko potencialno ne- niško sposobnost. ju zdravljenja povprašaj varno □ Pacientu je potrebno sveto- zdravnika za mnenje in vati, naj ne vozi. možnost, da bi pričel po- □ Če obstaja možnost in če novno z vožnjo motorne- je ta možnost sprejemljiva za ga vozila. pacienta, se poskuša poiskati in izbrati bolj »varno« zdravilo. 63 XXI . SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA Epidemiološke študije preiskujejo prisotnost psihoaktivnih snovi pri različnih populacijah, ki vozijo motorna vozila, ki so zdrave, ali imajo določeno bolezen in se zdravijo zaradi določene bolezni z zdravili, ki so ali niso povzročile prometne nezgode, ki so bile pripeljane poškodovane v bolnišnico, ali so v prometni nezgodi umrle. Različne bolezni, pa tudi zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje bolezni lahko vplivajo na sposobnost voznika za varno vožnjo. V iskanju optimalnega razmerja med boleznijo in uporabo zdravil se moramo zavedati, da lahko določena bolezenska stanja pomenijo večje tveganje, kot samo zdravljenje z ustreznimi zdravili. Eno izmed takih bolezni je na primer depresija. Evropski projekt IMMORTAL(Impaired Motorists, Methods of Roadside Testing and Assessment for Licensing) (8) je prinesel nekaj podatkov o tveganjih, ki jih prinašajo določena kronična in akutna zdravstvene stanja. Relativno tveganje, da oseba z določeno boleznijo povzroči prometno nezgodo (=odds ratio, razmerje obetov) pa tudi 95% konfidenčni interval za določene bolezni in bolezenska stanja so prikazana v tabeli 4. Nekatere bolezni, uporaba nekaterih zdravil pomeni velika, drugih majhna tveganja. Med stanja in bolezni, ki v visoki meri zmanjšujejo psihofizične sposobnosti uvrščamo odvisnost od alkohola, nevrološke bolezni, duševne motnje in zlorabo prepovedanih drog in zdravil; bolezni kot so zmanj- šanje vida, artritis, lokomotorne omejitve, motnje sluha, kardiovaskularne bolezni predstavljajo po tej študiji manjše tveganje za nastanek prometne nezgode. Sladkorna bolezen naj bi bila nekako na sredi. Relativno tveganje za sladkorno bolezen 1,56 lahko interpretiramo tako, da je tveganje, da slad-korni bolnik povzroči prometno nezgodo za 56% večje, kot pri osebi, ki te bolezni nima. Ocene za tveganja v prometu, ki jih predstavljajo bolezni in njihovo zdravljenje z zdravili so bile narejene podobno kot Grand Rapids študija o alkoholu in njene kasnejše ponovitve (9). V Evrop-skem prostoru še dovoljena meja alkohola v krvi za voznika motornega vozila 0,5 g/kg, je povezana z vrednostjo 2, kar pomeni, da je verjetnost, da oseba, ki ima v krvi koncentracija alkohola 0,5 g/kg povzroči prometno nezgodo, 2x večja (za 100% večja), kot pa če bi bila v treznem stanju. Če se koncentracija alkohola v krvi 0,5 g/kg s prometno varnostnega vidika še dovoljuje, obstajajo z vidika varnosti in mobilnosti prav tako argumenti, da bi se lahko dovoljevala vožnja v nekem zdravstvenem stanju, ki pomeni primerljivo, ali celo manjše tveganje za nastanek prometne nezgode. Tovrstna sklepanja so osnova za trditve, da so zdravila, če se jih uporablja tako, kot so predpisana, sorazmerno varna, oziroma prinašajo sorazmerno majhna tveganja. Mnogo večje nevarnosti, tako za zdravje posameznika kot tudi za varnost v prometu pa se pojavijo, če se zdravila ne uporablja na nepravilen način (predoziranje, premajhno doziranje), ali če se jih zlorablja (nevarnost odvisnosti). Zakonodaja, osnovana na takih principih, bolniku in uporabniku zdravil odpira možnosti, da uredi svoje zdravstveno stanje, je mobilen, vozi, opravlja delo, se vključuje v socialno okolje. 64 XXI . SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA Tabela 4. Relativno tveganje, da voznik z določeno boleznijo, ali z bolezenskim stanjem povzroči prometno nezgodo. Bolezen Relativno 95% konfidenčni in- Število primerov tveganje terval Poslabšanje vida 1,13 (1,05-1,22) 79 • Zožano vidno polje 0,90 (0,69-1,49) 4 • Progresivne očesne bolezni 0,86 (0,50-1,22) 39 Poslabšanje sluha 1,19 (1,02-1,40) 5 Artritis, lokomotorne motnje 1,17 (1,00-1,36) 12 Kardiovaskularne bolezni 1,23 (1,09-1,38) 48 • (resna)aritmija 1,27 (1,09-1,47) 14 • nenormalnosti v arterijskem krvnem tlaku 1,03 (0,86-1,22) 8 • angina pectoris 1,52 (1,10-2,09) 3 • miokardni infarct 1,09 (0,62-1,92) 2 Nevrološke bolezni 1,75 (1,61-1,89) 22 • bolezni, operacije, ki vključujejo osrednji 1,35 (1,08-1,67) 11 in periferni živčni sistem( vključno z mož- ganska kapjo, Parkinsonova boleznijo • epilepsija, nenadne motnje zavesti, drugi 1,84 (1,68-2,02) 8 krči • narkolepsija 3,71 (2,14-6,4) 8 Duševne motnje in bolezni 1,72 (1,48-1,99) 33 (resne) duševne bolezni 2,01 (1,60-2,52) 10 (resne)vedenjske motnje zaradi staranja 1,45 (1,14-1,84) 18 (demenca) Depresija/depresivni simtomi 1,67 (1,10-2,55) 4 Odvisnost od alkohola 2,00 (1,89,2,12) 3 Droge in zdravila 1,58 (1,45-1,73) Zdravila,če se uporabljajo kot so predpisana 1,49 (1,35-1,64) 58 Psihoaktivne snovi (vključno z alkoholom) 1,96 (1,74-2,20) 23 Triciklični antidepresivi 1,42 (1,33-1,52) 5 Analgetiki – opioidi 1,21 (1,08-1,36) 4 Antihistaminiki 1,10 (0,91-1,32) 4 Benzodiazepini 1,54 (1,24-1,90) 14 Kanabis 1,70 (1,06-2,74) 5 Opiati 1,83 (1,38-2,53) 5 Sladkorna bolezen 1,56 (1,56-1,86) 25 Ledvične bolezni 0,87 (0,54-1,34) 3 65 XXI . SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA PSIHOAKTIVNA ZDRAVILA IN PROMETNE NEZGODE Vožnja pod vplivom psihoaktivnih zdravil je prekršek, v postopku o prekršku se tako v največjem številu primerov ugotavlja ali je voznik – uporabnik zdravil ravnal skladno s predpisano zakonodajo (3,4,5). Vprašanja, ali so zdravila dejansko zmanjšala vozniške sposobnosti in ali so celo bila vzrok za nastanek prometne nezgode, pa se pojavljajo v kazenskih postopkih zaradi kaznivih dejanj poško-dovanja ljudi in nastanka materialne škode ali v odškodninskih postopkih pri ugotavljanju izgube zavarovalnih pravic v primeru nezgodnega zavarovanja oseb, zavarovanja avtomobilske odgovornosti ali avtomobilskega kaska. Pri opredelitvi, kaj se šteje pod vplivom psihoaktivnih snovi, se v splošnih pogojih za zavarovanje še vedno uporablja precej starih izrazov in formulacij. Namesto izraza »prepovedane droge« so za-pisani izrazi: »mamila«, ali iz angleščine prevedena beseda (narcotics): »narkotiki«. Izraz »narkotiki« se pogosto uporablja tudi v širšem pomenu besede: kot vsaka psihoaktivna ali psihotropna snov, to je snov, ki deluje na centralni živčni sistem (predvsem možgane) in ima kot taka vpliv na naše zaznave, vedenje, gibanje, orientacijo v prostoru in času. Za alkohol, kot eno izmed psihoaktivnih snovi je »stanje pod vplivom« opredeljeno s preseženimi mejnimi koncentracijami, ki so izražene bodisi kot koncentracije v krvi (g alkohola/kg krvi, ‰, mmol/L) ali v izdihanem zraku (mg alkohola/L izdihanega zraka), ali z nesodelovanjem pri postopku: izmikanju strokovnemu pregledu, odvzemu in analizi telesnih tekočin, uživanju alkohola po dogodku. V primeru drugih drog, to je prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi, so definicije zelo različne, opaža se navajanje pojma »nezanesljivo ravnanje« ali »motenosti zaradi uživanja«, »motnje v vedenju«, ob ugotovitvi teh snovi v telesu oziroma organizmu. Prav tako se šteje kot stanje pod vplivom psihoaktivnih snovi, če oseba zamolči uporabo psihoaktivnih snovi, uporaba le-teh pa je bila dokazana v krvi ali v urinu, ali pa izmikanje ugotavljanja psihoaktivnih snovi v organizmu. Enako nedorečena je obravnava stanja pod vplivom prepovedane droge kot stanja pod vplivom psihoaktivnega zdravila. Pri izvedenskem delu v primeru udeležbe zdravil v nezgodnih dogodkih, prometnih nesrečah, je potrebna zato razširjena obravnava učinkov psihoaktivnih zdravil: v prvi vrsti obravnava negativnih učinkov, ki jih prinaša bolezen sama, nato obravnava psihoaktivnega zdravila, ki se uporablja za zdravljenja tako z vidika njegovih želenih in neželenih učinkov; pomembno je proučiti, ali je vožnja motornega vozila potekala v času kritičnega obdobja farmakoterapije, torej koliko časa se jemlje zdravilo, kako se jemlje, ali se jemlje v priporočenih odmerkih, ali obstajajo spremembe v odmerjanju zdravila, ali so težave zaradi predoziranja ali premajhnih odmerkov, pomembna je tudi učinkovitost izbranega zdravila, zloraba zdravila, možne abstinenčne težave, kombinacije z drugimi psihoaktivnimi zdravili, prepovedanimi drogami in alkoholom. 66 XXI . SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA NEKATERI PRIMERI OBRAVNAVE VOŽNJE POD VPLIVOM PSIHOAKTIVNIH ZDRAVIL Nedvomno je voznik tisti, ki sprejema odločitev, kdaj in v kakšnem stanju prične vožnjo motornega vozila in vozi motorno vozilo. Premislek o svoji trenutni sposobnosti za vožnjo motornega vozila je glede na potrebo po aktualnem prevozu pogosto potisnjen v ozadje, morda je do neke mere pogosteje prisoten v voznikovem starejšem življenjskem obdobju. Po drugi strani je kritičnost do svojih lastnih slabosti, počutja in sposobnosti včasih zelo omejena. Objektivno svetovanje, kako zaznati in oceniti možne težave in pomanjkljivosti, ki jih prinaša bolezen in zdravljenje z zdravili, posebno v obdobju uvajanja novega zdravila, je izjemno pomembna. Zavzetost zdravnikov za izvajanje pojasnilne dolžnosti v zvezi z zdravili in vožnjo motornega vozila je različna, ne glede na to, da je njihova naloga z zakonodajo precizno opredeljena. Voznik ima ob določeni bolezni lahko potrdilo zdravnika medicine dela, da je zmožen za vožnjo motornega vozila, torej tudi pravico do vozniškega dovoljenja. Lečeči zdravnik svetuje, kdaj zaradi načina zdravljenja z zdravili obstaja trenutna, ali začasna sposobnost za vožnjo. V rokah lečečega zdravnika je tako opredelitev časa relativne prepovedi za vožnjo, ki spremlja zdravljenje s trigo-nikom. Praksa v postopkih o prekrških kaže različne poti in zagovore. Psihoaktivna zdravila se praviloma izdajajo izključno na recept, vendar ob dokazanih učinkovinah psihoaktivnih zdravil v krvi, le izjava pacienta, da jemlje zdravila, ki mu jih je predpisal zdravnik, da se po predpisanih zdravilih počuti dobro, in da po njegovem mnenju zdravila ne vplivajo na njegove vozniške sposobnosti, niso dovolj (10). Zaslišanje lečečega zdravnika ali pridobitev pisne izjave zdravnika postaja sestavni del postopka o prekršku. Kar v velikem številu psihoaktivnih zdravil izhaja mnenje zdravnikov iz v precejšnji meri ute-meljenega prepričanja, da je vožnja motornega vozila, po zaključenem uvajanju zdravila varna, nevarnost naj bi obstajala predvsem v primerih, ko gre za zlorabo zdravila. Pomemben kazalec za zdravnika, ki ocenjuje psihofizično stanje pacienta – uporabnika trigonika je, da se pacient na predpisano terapijo ugodno odzove, da se z uporabo trigonika neko stanje stabilizira do takšne mere, da voznik lahko opravlja delo in aktivnosti v svojem socialnem okolju. Taka stališča opa- žamo še posebej pri številnih primerih vožnje pod vplivom psihoaktivnih zdravil za zdravljenje duševnih motenj in bolezni: antidepresivov, anksiolitikov, antipsihotikov in to tudi v primerih, ko je terapijo sestavlja uporaba večjega števila psihoaktivnih zdravil hkrati). Primer 1 Voznica, ki se je že vrsto let zdravila zaradi duševne motnje, je zaradi razmer na delovnem mestu, ki jih je občutila kot obremenjujoče za njeno zdravje in posledično slabega počutja, pred- časno zapustila delovno mestu. Pri vožnji domov je zapeljala na levi vozni pas in se zaletela v avtobus. Voznica avtobusa, ki je opazovala njeno vožnjo in jo ocenila kot vožnjo voznika, ki 67 XXI . SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA ni opazoval dogajanja na cesti, je ustavila avtobus, posledično je bila voznica osebnega vozila samo lahko poškodovana. V postopku o prekršku je njen lečeči zdravnik podal mnenje o razlogih za jemanje zdravila Qu-estiapina (antipsihotik z učinkovino kvetiapin) in antidepresiva Sertralina in učinkovanju le-teh na sposobnost za vožnjo takole: Nobeno od zdravil, ki ga bolnica jemlje nima oznake absolutne prepovedi uporavljanja vozila, obstaja le relativna prepoved upravljanja vozila. Zato bolnica po presoji zdravnika nima absolutne prepovedi vožnje motornega vozila. Bolnica se je na zdravila ugodno odzvala. Zahvaljujoč zdravilom lahko opravlja delo doma in v službi, ohranila si je delovno mesto, sicer bi bila brez-poselna in socilano ogrožena. Avtomobil nujno rabi zaradi prevoza na delovno mesto in nazaj. Vožnja voznice ni bila obravnavana kot prekršek zaradi vožnje pod vplivom psihoaktivnih zdravil. V nadaljnjih izvajanjih se bomo vključili v pregled nekaterih primerov, ki vključujejo uporabo antidepresivov, eno od hitreje rastočih skupin psihoaktivnih zdravil. Okoli 80% vseh receptov za antidepresive izdajo zdravniki splošne medicine, saj lahko, tako kot zdravniki psihiatri, zač- nejo z medikamentoznim zdravljenjem te duševne motnje. Depresija upočasni psihomotorične in kognitivne funkcije. Z zdravili naj bi odstranili simptome (motnja koncentracije, zmanjšanje pozornosti, upočasnjenost, izjemna utrujenost in zaspanost, vzdražljivost, jeza) in dosegli kar se da dolgo remisijo bolezni, ki bi bolniku omogočila običajno funkcioniranje in tudi vožnjo motornega vozila. Z uvajanjem antidepresivov v zdravljenje depresije se je bistveno zmanjšala poraba benzodiaze-pinov, s strani pacientov zelo priljubljenih anksiolitikov, ki delujejo proti tesnobi zaskrbljenosti, pomirjajo in uspavajo. Medtem, ko (!dokazano) koncentracijo anksiolitika benzodiazepinskega tipa praviloma vedno povezujemo s pomembnim zmanjšanjem psihofizične sposobnosti, so se po drugi strani antidepresivi novejše generacije pri eksperimentalnih preizkusih izkazali kot zdravila, ki v zelo majhni, ali pa v manjši meri zmanjšujejo psihofizične sposobnosti. Antidepresivi, ki so po svojih učinkih selektivni zaviralci zajema serotonina (sertralin, fluokse-tin, paroksetin, citalopram, escitalopram), so zelo razširjena skupina zdravil, njihova uporaba se iz leta v leto povečuje; v splošnem veljajo kot varna zdravila, predvsem če na varnost zdravila gledamo iz dveh vidikov: tovrstni antidepresivi ne vodijo v bolezni odvisnosti, vpliv na sposobnosti za vožnjo, ki je dobljen iz testiranj (!zdravih preiskovancev) v laboratoriju, na si-mulatorjih, ali pri testnih vožnjah v realnih razmerah, pa je majhen. Nekoliko večje zmanjšanje psihofizičnih sposobnosti so pokazali antidepresivi, ki so tako zaviralci zajema serotonina, kot tudi zaviralci zajema noradrenalina in jih prav tako uvrščamo med antidepresive novejše generacije (na primer venlafaksin, mirtazapin). Nekako tri do štiri tedne pa je potrebno, da se pri pacientih z depresijo pokažejo prvi znaki izboljšanja bolezni. Zdravljenje srednje težke ali težke oblike depresije z zdravili lahko traja več mesecev, ali več let. Neželeni stranski učinki, ki so pomemben vzrok zmanjšanja psihofizičnih sposobnosti, se pojavljajo praviloma v prvih dveh do štirih tednih po pričetku uporabe in se s privajanjem telesa na zdravilo zmanjšajo, ali povsem izginejo. 68 XXI . SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA Neprijetni stranski učinki in občutek, da zdravilo ne prinese pomembnega izboljšanje je vzrok, da veliko pacientov s terapijo preneha. Prekinitev zdravljenja z antidepresivi mora potekati ob kontroliranem zmanjševanju odmerka; tudi obdobje ukinjanja terapije je povezano z zmanj- šanjem sposobnosti za vožnjo. Dober odziv pacienta na zdravila, opažanja zdravnika, da pacient sodeluje pri zdravljenju z zdravili in vsesplošno prepričanje »o varnosti« zdravila, so dovolj, da zdravnik poda izjavo, o zanemarljivem vplivu antidepresiva na voznikove sposobnosti za vožnjo. Drugačna obravnava je seveda potrebna v primeru, kadar obravnavamo vožnjo poklicnega voznika, ta mora v primeru zdravljenja z antidepresivi za daljše obdobje, ali za vedno zapustiti svoje delovno mesto. V dokaznem postopku o prekršku se tako ne ugotavlja dejanski vpliv prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi na vozniške sposobnosti voznika, ali kako te vplivajo na zmanjšanje njegove sposobnosti za vožnjo pač pa, ali voznik ravna v skladu s predpisano zakonodajo, ali upošteva navodila zdravnika, kakšno je mnenje zdravnika o vozniških sposobnostih. Pri zdravljenju depresije torej pogosto pozabljamo, da je bolezensko stanje večja negativna ob-remenitev za varno vožnjo, kot pa antidepresiv – zdravilo za zdravljenje. Prav tako pozabljamo na nevarno sinergijo antidepresiva, prepovedanih drog in alkohola. Zdravnik lahko namreč bolniku z depresijo zaradi hitrejšega izboljšanja počutja, ali pa zaradi zdravljenja vzporednih pojavov predpiše uvodoma (za prvih 14 dni) tudi anksiolitike (zdravila za zmanjšanje tesnobe), zdravila za zdravljenje nespečnosti (uspavala) ali zdravila za zdravljenje psihotičnih stanj (antipsihotike). Terapija depresije skupaj z dodatnimi zdravili, zaradi posameznih sedirajočih učinkov uspaval, anksiolitikov in antipsihotikov, kot tudi medsebojne kombinacije učinkov ni sprejemljiva za varno vožnjo. Prav tako ne kombinacija antidepresivov z alkoholom in kombinacija s prepovedanimi drogami. 69 XXI . SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA Primer 2 Pri kontroli prometa je bila pri preiskovancu izmerjena v izdihanem zraku koncentracija alkohola 0,23 mg/L. Odrejen je bil strokovni pregled zaradi suma vožnje pod vplivom prepovedanih drog in psihoaktivnih zdravil, ki naj bi povzročile opaženo nezanesljivo ravnanje. Preiskava na alkohol v krvi ni bila odrejena. Zdravnik pri strokovnem pregledu ni opazil motenj ali znakov nezanesljivega ravnanja. Toksikološka analiza vzorca krvi, ki je bil odvzet v času strokovnega pregleda, 50 minut po zausta-vitvi na cesti, je potrdila v krvi: prisotnost mirtazapina in alkohol v koncentraciji 0,44 mg /L.V urinu je bila poleg alkohola potrjena tudi prisotnost mirtazapina in kanabinoidne spojine (metabolita THC oziroma THCOOH kisline). Predlogu policista za odvzem vozniškega dovoljenja, je sledila pritožba na okrajno sodišče. Preiskovanec je povedal, da po navodilu zdravnice jemlje antidepresiv, ki vsebuje mirtazapin, pred dogodkom naj bi popil kozarec vina, povedal je tudi, da je pred tednom dni pokadil joint. Sodnica je v postopku o prekršku zaslišala zdravnico - psihiatrinjo, ki je preiskovancu predpisala antidepresiv. Zdravnica je izjavila, da se je pacient na zdravilo dobro odzival, da mu je predpisala antidepresiv novejše generacije in da so ti antidepresivi taki, da sprva povzročajo nekaj zaspanosti, ko pa se jih pacient navadi, ne zmanjšujejo psihofizičnih sposobnosti. Pacient to zdravilo že nekaj časa uporablja in je bil po njenem mnenju sposoben za vožnjo. Sodba je bila oprostilna: preiskovanec je bil oproščen vožnje pod vplivom psihoaktivnega zdravila, ker ga je uporabljal po navodilu zdravnika in je ta presodil, da je sposoben za vožnjo. Dokaz metabolita THC v urinu ni izključeval njegovega zagovora, da je uporabljal kanabis pred tednom dni in da v času kontrole na cesti ni bil pod vplivom THC oziroma kanabisa. Alkohol v krvi, oziroma v izdihanem zraku pa v času kontrole na cesti ni presegel mejne koncentracije. Komentar: Če bi bil ta dogodek, povezan s prometno nezgodo, pri čemer bi se spraševali o dejan-skem vplivu vseh dokazanih učinkovin na sposobnost za varno vožnjo, bi prav gotovo opozorili na sinergijo dveh psihoaktivnih snovi, ki sta bili dokazanih v krvi: alkohola in psihoaktivnega zdravila mirtazepama, na seštevanje pomirjujočih učinkov, ki vodijo k zmanjšanju psihofizičnih sposobnosti. Primer 3 Praksa, da se tako stabilna vzdrževalna terapija z antidepresivom kot tudi vožnja pri kombinacija dveh psihoaktivnih zdravil po ugodnem mnenju lečečega zdravnika ne obravnavata kot prekršek: ima svoj rezultat tudi v naslednji obliki obtožilnega predloga: Ob dokazani koncentraciji sertralina, kvetiapina in amfetamina v krvi je policist podal obtožilni predlog samo za prekršek vožnje pod vplivom prepovedane droge: amfetamina. Komentar: Vsi ti primeri nakazujejo potrebo, da se v tistih sodnih postopkih (predvsem od- škodninskih), ko se postavljajo vprašanja o povezavi med vzroki in posledicami, vprašanja o de-janskem zmanjšanju psihofizičnih sposobnosti voznika, upošteva kompleksnost povezav med boleznijo in zdravili, se prav zato v splošnih pogojih tudi smiselno preoblikuje definicijo »stanja pod vplivom psihoaktivnih zdravil«, ki je osnova ugovora o prenehanju pravic iz zavarovanja. 70 XXI . SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA LITERATURA 1. Driving Under the Influence of Drugs, Alcohol and Medicines in Europe — findings from the DRUID project; EMCDDA, Lisbon, December 2012; dosegljivo na http://www.emcdda.europa. eu/attachements.cfm/att_192773_EN_TDXA12006ENN.pdf 2. Drug use, impaired driving and traffic accidents, second edition, EMCDDA, Lisbon, June 2014 ; dosegljivo na http://www.emcdda.europa.eu/system/files/publications/849/TDX-D14016ENN_474631.pdf 3. Zakon o pravilih cestnega prometa ZPrCP, Uradni list RS, št. 109/2010 4. Pravilnik o seznamu prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ter drugih psihoaktivnih snovi in njihovih presnovkov, Uradni list RS, št. 83/2011 5. Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog, Uradni list RS, št. 45/2014. 6. http://www.druid-project.eu/Druid/EN/deliverales-list/deliverables-list-node.html 7. Zorec Karlovšek M. Predpisovanja in izdajanja zdravil, ki vplivajo na psihofizične sposobnosti. 12. Schrottovi dnevi, Ljubljana 20. in 21. marec 2009, Med Razgl 2009; 48: 11–22. 8. ec.europa.eu/transport/road_safety/pdf/.../immortal.pdf 9. http://www.druglibrary.org/schaffer/misc/driving/s9p2.htm 10. Odločba Višjega sodišča RS: VSM sodba PRp 337/2014 71