# Društvo slovenskih pisate- ljev je lansko leto domaèo knji`no ponudbo popestrilo z izborom ljubezenskih pe- smi. Urednik Alojz Ihan je k sodelovanju povabil skupino slovenskih pesnikov. Napro- šeni so bili, da prispevajo po eno svojih ljubezenskih pe- smi, poleg tega pa iz slovenske poetiène zakladnice izberejo po pet pesmi, ki se jim zdijo najlepše in se ukvarjajo z isto temo. Sodelovalo je 28 umet- nikov besede, z njihovim iz- borom pa se je število razširilo na 64 avtorjev, ki so v knjigi zastopani vsaj z enim svojim delom. Na tak naèin je nastal zanimiv izbor poezije, v kate- rem bo prav gotovo vsakdo, ki mu je tematika iz tega ali onega razloga blizu, našel kaj zase. Knjiga prijetno presene- ti s tem, da prinaša, zlasti po zaslugi Bogdane Herman, tudi nekaj slovenskih ljudskih pesmi. Dodati velja še, da predstavlja prilo`nost, da se bralec zaradi motivike sreèa z avtorji, ki mu sicer niso blizu ali jih ni poznal. Tukaj pa je pravzaprav nuj- no, da nanizamo še par kritiè- /  !  !  '  ! 1     !         * !  0?6! !  -! D50 !EB = nih pripomb. Kakor priznava tudi urednik Ihan v spremni besedi, “nihèe od povabljenih ni izbiral analitièno-sistematiè- no, ampak so izbire poudarjeno osebne. Nemalokrat celo na- kljuène, odvisne od trenutne po- zornosti tistega, ki je izbiral”. To ka`e poudariti zato, ker je glede na podnaslov “Najlepše sloven- ske ljubezenske pesmi po izboru slovenskih avtorjev” moè sklepa- ti na manj domaèijsko meto- dologijo in na bolj pretanjene kriterije, kot je motivika in šte- vilo. Seveda gre za povsem legitimen pristop, ki pa je lah- ko tudi problematièen. (Pri- mer: denimo, da se ob tej knji- gi nekdo prviè sreèa z Janezom Menartom, ki je v knjigi pred- stavljen s satirièno “Staro pe- smijo”. Seveda je simpatièna, duhovita, ne da se zanikati, da govori tudi o ljubezni itd. Od- prto pa ostaja vprašanje, po ka- terem kriteriju spada v vrh slo- venske ljubezenske poezije in èe je “ljubezenski” Menart z njo optimalno predstavljen.) V podnaslovu in v uvodu je zapisano, da so bili k sodelova- nju povabljeni slovenski pesniki, vendar ni jasno, po katerem merilu si nekateri ne zaslu`ijo tega laskavega naslova. Ni naš namen presojati, kdo od sode- lujoèih je morda odveè, vseka- kor pa bode v oèi odsotnost ne- katerih kvalitetnih imen. Naslednja pripomba ima vzrok br`kone prav v omenje- nem izboru in (nehote) pri- kazuje, do kam se`e pogled “uradne” pesniške srenje. Èe namreè pogledamo na celo- ten spisek zastopanih avtor- jev, ni treba biti posebej kri- tièen opazovalec, da nam sto- pi pred oèi precejšnja neurav- note`enost. Zlasti kar zadeva prisotnost pesnikov novejšega èasa, odkar je narod po revo- luciji razdvojen. Sicer sta vsak z eno pesmijo zastopana France Balantiè in Ivan Hri- bovšek; dva predstavnika za- molèane katoliške strani, ki sta v zadnjem dobrem deset- letju dobila dovolilnico za obstoj na slovenskem Parna- su. Pri tem ka`e kot zanimi- vost dodati, da je Balantiè na predlog kar treh sodelujoèih predstavljen edino z najbolj razvpitim, s svojim tako rekoè klišejskim ljubezenskim so- netom, Zublji nad prepadom. Krièeèa pa je odsotnost pe- snikov zamejstva in diaspore. Naj omenimo vsaj Vladimir- ja Kosa, Franceta Pape`a in še posebej dr. Tineta Debelja- ka, ki je med drugim na po- sebej pretresljiv naèin ubese- dil ljubezen do `ene. Treba je priznati, da mor- da ni pravièno, ko ob taki ne- konfliktni publikaciji dopuš- èamo aluzijo na najgloblja vprašanja, ki s svojo nereše- nostjo obvladujejo našo dru`- bo, zato mirne duše denite kritiène pomisleke v oklepaj, vzemite v roko simpatièno, lepo opremljeno knjigo in si postrezite s slovenskim ljube- zenskim pesniškim genijem. 3  !