Iz Jugosiavije. — Obletnica grozečega učiteljskega štrajka. Dne 5. septembra t. 1. bo potekio leto, kar je vse bivše kranjsko učiteljstvo na shodu v ;>Mestnera domu« sklenilo štrajkati, ako se mu ne izboljšajo plače do 15. septembra. Uspeh ni izostal! Kalteneger je takrat ogorčenja kar divjal, Atems je godrnjal - gospodje pri deželnern odboru sp se stresali in na policiji so pisali ovadbe državnemu piavdništvu prod učitelju Germeku isn Naraoršu i. dr. ki so bilt osumljeni pregreška po i. 305 kaz. zak. Deželni šolski svet (c. kr.!) je poslal učitelju Germeku tak-le pozdrav: Am 5. September 1. J. vvollte die krainische Lehrerschaft in »Mestni dom« in Laibach trotz des ergangenen Verbotes die beabsichtigte Den_ons.trationsversammlung abhalten, und hatte in einer Anzahl von ca. 500 Personen lange vor 2 Uhr nachmittags den Saal besetzt. Trotzdem einer der Einberufer, Lehrer Režek, vom behordlichen Versammlungsverbot Mitteilung machte, verlangten dle An\vesenden noch stiirmisch die Abhaltucig dcr Versammlung. VVahrend der Bemiihugen einiger iilterer Lehrer, dann mehrerer Abgeordn-cter und des behordlichen Vertreters, biachten Sie einen Antrag vor, dass falls die Vorderungen der Lehrerschaft bis 15. September nicht erfiillt seien, an diesem Tage in den Streik zu treten sei. Dieser Antrag fand stiirmische Zustimmung. Cber Erlass des k. k. Laindesschulrates vom 11. 9. 1918 Z. 6575 \verden Sie aufgeforert. Ihr diesfalliges Vorgehen binnen 8 Tagen gehorig zu rechtfertigen. Hiebei haben Sie sicli genau an die Sache zu halten, von ihr nicht abzuschwelfe»n und alles Oberfliissige zu vermeiden.« C. kr. deželni šolski svet je zamaji čakal v 8 dneh opravičila, je prej šel rakom žvižgat slavni vitez Kalteneger! Pri držav. pravdništvu je tekla stvar napre] in še le 2. jainiarja 1919 je okrajno sodišče Si1S poročalo tovarišu Germeku, da je preiskava po § 90 k. pr. r. — vstavljena. Koncem meseca julija t. I. pa je~ še okrajni šolski svet v Kamniku celo zadevo v koš vrgel. Tako je glorija klavrnih nemških vitezov in grpfov in bivših deželnih odbornikov ranjce Avstrije končal. Obletnica napovedanega štrajka je skoro tu, ni pa nikjcr več onih, ki so prisilili učiteljstvo k temu skrajnemu koraku. KakoT premine še trši bukov štor, tako so skoraj hipoma preminuli vsi tisti, ki so desetletja vihteli bič pp učiteljstvu iin v svoji doinišljavosti in hudobnosti uničcvali posamezne eksistence. In tako se bode slehernemu zgodilo. ki bo v svoji nadmo- sti postopal tako tiransko, kakor so znali vsi oni, ki jih danes več ni. Skupna orgazacija in moč nam je pa porok, da ne bode treba več takih obletnic. G. A. -• Ker koinpetira na meščanspe šofe več učnib oseb, ki nimajo Izpita iz sioveiiskega Jezika, se nam zdi umestno, da izpregovorite tudi v teni oziru pritnerno besedo. Posebno, da ne bo pozneje očitt-ov, ko bo že prepozno. Panajveč so to ».rajlice«, ki jim je bii slovenski jezik premalo »nobel«, da bi se ga učile. V javnosti so občevale po večini le v nemških družbah in se zelo često sraniovale slovenske družbe in slovenkega jezika. Sedaj se sklicujejo na to, da je njili oče Slovenec, mati Slovenka itd., itd. —da pa nl biio priiike, ali iz teh in drugih vzrokov niso napravile izpita iz slovenskega jezika, kai* se tudi ni zahtevalo od njih, ker so bue nastavljene na uemških šolah. Clauice so bile neni-kih društev, čeprav se je nahajalo v kraju njihovega službovanja tudi slovensko uCiieljsko društvo. V prvl vrsti je doižnost iiašili stanovskih zastopnikov v šolskih zastopih, da so neizprosni pri tem vprašanju; najmanj pa, da bi te korapetentke iinele celo prednost ali bl pnšle v poštev pred kompetejitkaini, ki so tudi v prejšnjih časih spoštovaie in upostevale naš jezik ter unajo izpit iz slovenskega jezika. bedaj naj bi bili dobri tuai biovenci, ko so jim Nemci odrekli, prej pa niso imeie toiiko narodne zavesti, da bi vsaj iz spoštovanja do materinega jezika napravile izpit iz slovenščine — nasprotno, v srcu in v javnosti so se sramovale našega jezika. Največje zlo je to, da imajo te osebe tudi razne protektorje, stare avstrijske »dvorne svetnike«, ki najdejo še vedno vrata odprta, da širijo avstrijski korumpirani sitern po naših uradin. iš pomočjo teh protektorjev se ugnezduje stari protekcijonizem, ki je prava narod-na kuga za sedanjo dobo. V tem ozini obzirnost ni na mestu. Kadar bl imela izpit iz slovenščine tedaj naj prosi! Naše zastopnike v šolskih zastopih pa opozarjamo na razpis višjega šolskega sveta z dne 2. marca 1919, štev. 2978, ki se glasi: Višji šolski svet odreja, da mora iineti vsaka uCiteljska oseba, ki je nastavIjena iia javni ali zasebni ljudski ali me-čanski šoli v območju deželne vlade za bloveniio, usposobljenostni izpit iz slovenskega učnega jezika. U tej odredbi naj se obveste vsa podrejena šolska vodstva javnih Ln zasebnih ljudskih in ravnateljstvc meščanskih šol. Obenem se dovoljuje učiteljstvu v svrho pridobitve leta usposobljenja rok do maja 1920. — Govorica, da so službe rezervirane za begunce iz Trsta, Gorice itu. je prišla slednjič v javno debato. Prav takol Neosnovame govorice, ki so donašale v tera oziru precej vznemirjenja v naše stanovske vrste, so bile krivicne in so temeljiie na popoinoma neresnični podlagi. V današnjem članku »Proč s provincializmom — ne delajte krivicel, prinašarno odgovor tovariša begunca, ki upravičeno obsoja lo gonjo zadnjib dni. Odrekati pravico kompeteaice tovarišem beguncem je odločno krivično! Gojiti v tem oziru ljubosumnost, kaže pa niale ijucli. Stamovski list je odprt vsem in nna svobodo besede v njem vsak organiziian tovariš in tovari-ica, dokler zagovarja svoje na_x>re, ki so v skladu s temeiji naših načelnih interesov in dokler ne dela krivice; zato je bila pravilnejša javna beseda, ki je bila izrečena na račun tov. beguncev, kakor pa tajno zabavljanje proti oddaji služb v tem smistu, na račun tov. beguncev, posebno, ker je izzvala javen odgovor. Pravilneje v stanovskem listu, v domačem krogu, kakor da bi prali svoje perilo drugje. S provincijalističmm separatizinom bo pa potreba pometati po ozemlju vseh bivših kronovin, če hočerao ustvariti res enotno in skupno Slovenijo! — Ze zopet obzirnost, kjer ni na mestu. Iz Kočevja: Bliža se pričetek šolskega leta in zadnji čas je, pričeti z urejevanjem šolskih razmer. Pri nas imaino na gimnaziji ravnatelja, ki je bil do preobrata hud nemškutar. Mož je bil član nemškega profesorskega društva, podpiral baje pridno Siidmarko in Schulverein. Kazal se Je Neinca v taki meri, da do preobrata sploh nismo vedeli, če zna tudi slovensko. lakšen profesor naj sedaj vzgaja našo mladino, ki je šele osem mesecev Slovenec in tudi to le zaradi tega, ker rnu za enkrat bolje kaže. Sploh smo radovedni, kdo ga je na to mesto postavil, ker on kot duhovnik vendar ni sposoben za gimnazijskega ravnatelja, medtem ko je na kočevski gimnaziji par drugih profesorjev, ki so bolj zmožni in poleg tega zajiesljivi Slovenci. Vsi njegovi nemški tovariši so že odslovljeni iz službe, tore] zadnji čas je, da se tudi \V. po.lje kamor spada. Vendar ne bomo najhujšega in Slovencem nevarnega nemškutarja gledali na ravnateljskem raestu. Mi iinamo sicer veliko potrpljenja, mislimo pa, da danes vendar lahko zahtevamo slovenske učitelje, kar gotovo tudi državi ne bo v kvar. Upamo torej, da Deželna vlada raalo več pozornosti obrne na Kočevje. — Zapcstavljanje starejših učiteljev. (Dopis.) Iludo se je godilo pod prejšnjo neraško vlado onira učiteljem, ki so neustrašeno delovali za svoj teptani slovenski narod. Preganjali so jih, kjer in kakor so jih le mogli, jih blatili po svojih časopisih, iii čt se je kdo izmed prizadetih narodnili mučcnikov predrznil prositi za kako boljiše mc-io, je še mogoče prišel v teruo, ali mesta ni dobil, temveč ga je dobil ka_c prijaielj in protežiranec Nemcev in neiiivurjev, ki so sedeli v krajnih in okrajniti šolskih svetih. Ce pa misiite, da je za te preganjance sedaj v Jugoslaviji l_olje, oziroma, aa so sedaj dobili kako boiiše mesto, se jako motitel Se celo na slabsem so kot prejl Med tem, ko so ailajši zasedii boljSa mesta, tudi voditeljska po niestili, ko še sede stari nemčurji (,eaen ceio na prej »balterajnski«, šoii seaaj siovenski šoli) trdno na svojah mesun, Caka se več starejsih, ves cas nartKlnili ucitbijev, pravice in zadoSčenja, od seUanje narodne vlade. Povejte mi, kako more tak zapostavijen ucuelj Se uaeti ve.eiie do dela v soii, še mattj pa za naroano aeio lzven šoiel b takim ravuaiijem si viada le škoduje, ker izgubi z zapostavljanjem starejših narodniii učiteljev mnogo, prej raarijivih in vestruh, vzgojiteljev šolske ralaaine in naroda sploh. — Dokaz. da so krajni šolski svetl v škodo šolstvu in — nepotrebnL V biižnji ckouci Ljubijane je krajni solski svet, ki je pravi utnkum. Njega clani so po večiai analiabeti in torej prav po njegovi metoai vneti za šolo in nje napreaek. Vodltelj šole mora vedno te aiožakarje na njihovo dolžnost napram šoli opominjati. 1 ako se ifctos do seaaj niso zganili, da bi izvrsili nujno potrebna popraviia. Grezni&ia jama je v stanju, ki n€ odgovarja nigijenicnim predpisom. Voditelj je opozarjal predsednika na ta nedostacek že pred 2 ietonia; toda vse zaman — modrl predsednik se ni zato zmenil. Nato je voaitelj bam zidarja dobil, da bi to prepotrebno delo izvršil, a predsednik je prepovedal, da se ne sme to popravilo izvršiti. Kekel je, da ninia denarja zato, lz svojega žepa pa ne bo zakladal. Seveda se možu ne zdi vredno, da bi terjal občino, katere morajo prispevati za šolske potrebščine. Vsa županstva šolskega okolišča so še dolžna leto-šnje prispevke. Solske table že 5 let niso biie prepleskane in so v takem stanju, da se jih nc more več rabiti. Treba je bilo po okrajnem šolskera svetu te može trdo prijeti, da so se zganili in da bodo ta dela izvršili. Najlepše pa se godi pri reševanju šolskih zamud. Voditelj je oddajal v pretečenem šolskem letu zaznamke šolskih zamud krajnemu šolskeinu svetu. Ta pa je nekaj mesecev še take zamude, katerih vzrok je bil »t r d o v r a t e n u p o r« , opravičil; seveda potem okrajni šol. sv&t ni takih zanikniih starišev kaznovai. /tadnje mesece pa krajni šolski svet ni kar nič rešil šolskih zainud; temve^, je kar ignoriral točke od 16 do 19 zaznamka ter se je moral isti nerešen poslati okrajnemu šolskemu svetu. Zanikrni stariši so takoj spoznali, da se jih ne kaznuje več. Posledica tega — šolski obisk pod ničlol Tako torej skrbi krajni šolski svet za dober šolski obisk. Kazni pa zaraditega noče predlagati, ker se boji zamere pri ljudeh. Seveda se pa ljudem pravi, da je učitel]stvo krivo, da so stariši kaznovanl in tako spravlja vzgojitelje ob ugled in v sovraštvo pri stariših. Lahko si torej mislite, kako stalLšče ima tukajšnje učiteljstvo. V tem kraju so bili ljudje že itak vedno nasprotniki ik>le, kar je razvidno iz raznih zapisnikov, ki se nahajajo v šolskem arhivu. Pri zadnji seji je tudi krajni šolskl svet sklenil, da se ne bo kurila šolska plsarna in da naj učiteljstvo vrSi svoja plsamiška dela v zaduhlih šolskih sobah in še mnogo dntgih takih stvari. Iz povedanega je razvidno* kako ta šolska oblast skrbi za prospeh ia kako !ajša učiteljtvu -njegovo težavno stališče. Iz tega se spozna, da je krajni šolski svet popolnoma dela nezmožen in vreden uradne smrti. — Okrajna učiteljska društva — na tlelo! Stavba je končana, na vrhu je zasajena smrečica in na njej se vije naša trobojnica. Sad našega desetindesetletnega truda dozoreva. Hitimo vsi, delajmo in prispevajmo vsak po svoji moči, da naša Jugoslovanska Učiteljska Unija razmahne svoje čudodelje po vsej naše> lepi očetnjavi. Pred vsem na delo v naših okrajnih učiteljskih društvih! Vse politične stranke imajo v svojih programih šolo, naše delo; vsi gledajo na nas, v nas stavijo upanje, da pomoremo v dobrobit cele Jugoslavije. Zato mora bili naše delo v 5oli in izven nje v polni pari, da bode plula ladija našega stremljenja neovirano naprej in naprej proti svojemu smotru. Za vse naše delo pa naj bode gonilna sila v naših okrajtiih učiteljskih društvih, kjer naj se z vsemi močnii dela za napredek šole, za iobrazbo ljudstva in naše stacaovske koristi. Vsako okrajno društvo mora prirejati redtia zborovanja in ne zadostuje sklicavati enkrat ali dvakrat v letu občnega zbora z dnevnim redom: volitve in sluCajnosti. Zborovanja se rnorajo vršiti vsaj vsaka dva meseca in na vsakem zborovanju mora priti na dnevni red kratko preaavanje aktualne vsebine. Seveda ima za vse to skrbeti odbor, ki naj poišče potrebnih preuavateljev, ki so lahko iz drugih društev in tudi neučitelji. Kako potrebno bi bilo skrbeti za prava zborovanja letošnjega šol. leta, s predavanji, kako in koiiko poučujmo zgodovhio. Kes je, da se uobe za to primerne knjige, toda istina je tudi, da spreten preaavatelj v dveh urati več in boljše pove, kakor debela knjiga iste vsebine. Na zborovanju upeljuuo tudi razgovor o deiovanju učiteljstva izven šoie. iStavimo nasvete, kje bi naj se osnovaia javna knjižnica, kje bi bil mogoO pevski zDor, dramationo aelo, telovauba itd. Kazgovor o tem se bode zdcl marsikomu odvec, češ, kdo mi botie predpisaval, kaj naj ustanovim v svojem kraiu. Pa ni tako! Uo sedaj je bilo deio izven šole zares težko, ker smo imeli vezane roke in prazne žepe. V obeh teh ozirih se js spreinenilo na boljše, in zato se da delati sedaj skoro v vsakem kraju. Pričakovati pa je, kakor kažejo rrmoga znamenja, da se bo to izvenšolsko deio z a htevalo od nas. To nam irt našemu stanu ne bode v škodo! Tedaj razgovor o tem na zborovainjih, da se ukrešejo iskre naprej! Okrajne učiteljske knjižnice in njih delovanje naj pride tudi v pretres. Ker dobimo v kratkem mnogo mladega naraščaja, bi bile morda na mestu zopet hospitarije. Gojenje petja smo popolnoma zanemarili med seboj. Določi naj se pevovodja in ta naj pri vsakem zborovanju pove, za katere pesmi naj sc pripravijo pevke in pevci za prihodnje zborovanje. Dolžnost teh pa je, doma naučiti se pesmi. Kjer je več glasbenikov v okraju, naj se združijo in na zborovanjih kaj zaigrajo. Na Ceškem so ljudskošolski učiteji nositelji slave češke pesmi — ui nii? Okrajna društva imajo tudi dolžnost iimrlim članom postavljati spomenike na grobih. To smo že tudi v svoji strankarski razcepljenosti marsikje opustili, ne v posebno čast nam samim! Zborovanja naj se vrše izključno le v šolskih poslopjih — gostilne so izključene! G. A. — Za ženske višje šolske nadzoi nice \n o preureditvi obravnave šolskih zamud. (Dopis.) Pri zborovanjih se je že sklepalo in sklenilo mnogo dobrega v procvit šolstva. Priporočamo raerodajnim Krogom še to-le v premislek: 1. Dosedanji § 70. dok. šol. i. u., po katerem se pošilja šolske zainude po enkrat na mesec okr. šol. svetu — boleha na — nčinku. Vzemimo primer! A. ne pošilja svo jega otroka v prvi polovici oktobra v ¦^olo. Siedi rneseca se obravnava šol. zamude pri krajnem šol. svetu, zaznamek zarnud se pošl)e okr. šol svetu do 8. novembra. Ta jih reši v 2. polovici novetnbra. Recimo, da ima plačati A, ker ima njegov otrok že v septembru nekaj neopiavičenih zaraud — x kron globe. Kazenski nalog mu izroči okrajni sluga (govorimo za šole po deželi!) koncem noverabra ali začetkom decembra. Cujtel Decembra se kaznuje očeta, ki ni pošiljal otroka v šolo začetkom o k t o b r a ! — Saj vendar nl nainen kazni, da p 1 a ču]e oče, temveč, da bi pošiljal otroka v šolo! Intose gotovo ne doseže s kaznijo po dveh mesecih! Dalje! Ker ne čuti zanikrai oče zaradi zamud v 1. polovici meseca nič posledic, zadržuje otroka še v drugi polovici doma. Začetkom novembra je zopet posvarjen, predlaga se morda kazen, in zdaj še le roma zaznamek obeh polovic oktobra na okrajni šolski svet. Ker ne čuti Ttaš ljubi oče še vedno nikakih posledic, zadržuje otroka še novembra doma. Koncem tega ali začetkom decembra mu šele pove 11stek z napisom: 2, 4, 10 kron, da mora pošiljati otroka redno v šolo. Kaj stori naš skrbni oče? Gre in vloži iigosror ali prošnjo za odpust kazni. Tako sc zgodi, da ima včasih po dva, da tri kazenske listke v roki, plačal pa še vedno ni nič. Otrok pa lepo ostaja doma! Pogosto se zgodi, da pride mož s takim IIstkotn na ekr. šol. svet in vprašuje tam prav nevedno, čemu so mu ga poslali. Ko se rau razodene, da ima plačati kazen, ker nl pošiljal otroka v šolo, tedaj se začudi, kako to, saj vendar otrok tako redno obiskuje šolo. L-čitelj ga sovraži, ker jc liberalec (klerikalec) itd. — Odide! Donia pa hajdi nad učitelja (ico), češ kaj ta mori s kaznimi i podobno. Kako odpomoči temu zlu? — Spoimesečnim obravnavanjem šol. zamud, ne samo pri krajnem, ampak tudi pri okrajnem šoi. s v e t u i n t a k o j § n o r e š i t v i j o i s 11 h ! Do sedaj se je čul izgovor, češ da m dovolj uraunega osobja. V bliižni okr. šoi. sveta je ^otovo iiekai učiteijskih oseb, ki bi raaevoije pomagaie, sanio pozvau jih je treDa. lu se gre za dosego reunegti iolskega obiska, o<i kateiega so ouvism vspeni sol in je s lem v zvczi ugled učiidjstval ako se pa hoče učiteljstvo za iruu houonrati, se pa tudi lanko v to porabijo ^ioue, saj ce boao ocetje modri, jim ne bo l-tnreba piacevari kazni, okrajnemu Soi. svetu ne uRvarjati se z zamuaanii in houorarji oapauejo z Uelom! 2. Ker se veano povdarja na vseii Konciti in krajili jeanakopravnost učiteljstva (.moskega in ženskegal), kar se je pri piacitft ze uveijaviio, ali ne bi biio moiua prav, da bi tuai tovari-.ce učiteUice aosegle naazornisko mesto .-'* vsaj cno mesto višjiD nadzornic? bineio traimo, da bi bilo to prav: 1. Ker imamo mnogo izvrstniii, visoko aaobraženih koieginj. 2. Nacuorovati je ženska ročna dela, v ponavlj. šoiali tudi gospodinjski pouk. Ali bi ne biia tu na mestu visja šolska soiska nadzornica, ki ne bi sa_no nadzorovala, ampak tudi dejansko pospeševala omenjeni pouk. '6. Naazuiiiik je prisiljen v vseh slučajih s tov. koleginami obCevati v »roKavicah«. Lažje stališCe bo imela nadzoriiica. 4. So tudi bolezenske i. dr. razmere, ki jih moški težko, a bi jih ženska veliko iažje reševala! Ti pa tovarištvo, skiepaj in skleni! — »Sedma točka eriurtskega prograina.« V zadnji številki nam je tiskarski skrat pocnagajal z nekaj stvarnitui napak.mi. Ulasiti se ttua: »L idejami razrednega boja, ki je zantevai tudi demokra.tizacijo in preureuL-o druzabr.ega reda, je pa vstala (ne - ostala) tudi ideja socializacije šolstva.<- — »Neposvetno (,ne — neposrednO šolstvo je gojilo razredne predpravice.« -- »Zato je bila izvedba sociaiizacije šolstva po njih vedrio le delaa in se je ustavila (,ne -- ustanovila) pri prehodu k srednjemu in višjemu šolstvu.« — »Ne veže nas torej samo stanovski interes na te šolske zahteve svetovnega proletarijata, ker smo kot stan, ki ima opraviti s šolo neposredno prizadeti pri lem streml-jenju, temveč nas veže na to nas .sebni in družinski interes tudi, naša razicdna klasifikacija (ne — klasiskacija) v .loveški družbi, v katero spada po svoiem značaju in življenskih okoliščinah naS sran.« -- Zahteve socializacije vsega šolstva so torej tudi naše vita.ne zahteve, pri katerih smo v veliki meri sami (ne — samci) osebno močno interesirani.« — Fran Potokar t. Ni dosti ljudi na vsem svetu, ki bi bili pretrpeli toliko zla zaradi svoje značajnosti, kakor ga Jc moral pretrpeti pokojni Potokar. Od začetka do konca bednega učiteljevaiiia mu niso dali miru niti šolski oblastnikd, niti .akozvani božji naniestniki. Tudi do njegove mnogobrojne rodovine niso imeli usmiljenja. Njega in njegovo vzorno ženo in njegove nedolžne otroke so premetah iz kraja v kraj kakor igračo. Brez srca, brez duše so ga ubijali, so uničevali njegovo rodovinsko srečo. Udarec za udarcem je padal po njern, dokler ni popolnoma obnemogel, izmozgan in izčrpan omahnil in v večni pokoj zatisnil do smrti utrujenih oči. Začelo se je v Št. Lov; encu, od tam so ga vrgli v kočevskc hribe. S silo se je potem dokopal v Dragatu_ v Beli Krajini, kamor je dospel že ves bolan. Kaj se je tam zgodilo ob nadzorovanju dr. Opeke, je še vsern v neizbrisnem spominu. Potokarja je potrlo do obupnosti. Kal smrti se je razvila z uničujočo silo. Prosil je rešitve zaradi rodovine. Dobil je mesto y Smledniku, a prlšel je v stanovanje, ki je še za psa preslabo, nikar za bolnega človeka. Vrhutega je protestlral proti.namestitvi krajni šolski svet in dekan Koblar v Kranju. »I-^omagajte! Smrt se bliža!« je klicaJ ubogi Potokar. Pasjega hleva, imenovanega nadučiteljevo stanovanje, niso hoteli popraviti. Potokar je ubežal v ljubljansko bolnico — zadnji poizkus rešitve. Bilo je prepozno. Njegovim krvnikom Jc * Naša organizacija je to že storila ]>ri predlogih šolskih nadzornikov, ki nai bi se jih upoštevalo. Op. Uredn. namera uspela — Potokarja so ubili. Konec je trpljenju! A nič tega bi ne bilo, ko l>i se Potokar prodai. 1 reba bi bilo samo uveii besed: »Vaš sem!« — pa bi ga na l-okah nosili, kakor so toliko drugih. Potokar pa tega ni mogel storiti, ker je bil sovražnik hinavščine in neznačajnosti ter je rajši s ceno življenja plačal svoje piepiicanje, nego da bi svoj značaj zata;il ter zapravil spoštovanje tovarisev sot-pinov. Na njegov grob iaiiko zapišejo Desede: Moral je umreti, ker je živel resnici iiti pravici! — iNjegov grob kiiče po osveti vsem, ki so ustvariii divje preuvojne razmere in. ki jih izku_-ajo ohraniti še v sedanjih časih. A vzlic vsemu je Potokar zvesto služil soli in narodu do zadnjega, čeprav inu je tisoč ovir stalo na puti, v katerokpli smer je hotel razvitl svojo tvorno silo. Do zadnjega diha jc osua zvest svoji organizaciji. Plemenita njegova duša je trdno verovala v osvobojenje vseh krivičino preganjanih iz spon nasilja in br.zsrčnosti. Svobodna donioviiia.ki je zanjo deiai vse žive dni, niu je mogla dati sanio grob. In njegov zglea nam veleva, ua ostanemo — njemu enako — zvesti in značajni uo smrti! — Počivaj v miru božjem, ki ti ga življemje 11 i dalo! — — Vzpored za desetietuko 1. 1907 08. Vse cenjene tovariše in tovarišice še enluat vljudno vabim, da se gotovo udeleže proslave naše desetietnice 6. in 7. sept. t. 1. v Ljubljani. Ob poi 12[.6. sept. sestaaek in kosilo na vnu restavracije Novi svet. Od 3.-6. ogledovanje Učiteljske tiskame, tvornice za zvezke in Jugosloslovanske tiskarne. ui_ pol 8. zabavni večer v mali dvorani Narodnega doma. Sodelujejo: 1. Kvartet dr. Kozina, Drmelj, Završan in Kragelj, ki nam zapoje 12 biserov iz nase pevske umetne in narodne literature. 2. T o v. M i h a R o ž a n c zaigra na gosli s spremljevanjem klavirja par koncertnih točk. 3. Tov. gdč. Spetzlerjeva nas razveseli s 4 točkami na klavirju; g. Spetzlerjeva je priznana pianistka. 4. T o v. Mirko T r o s t nam zapoje par basovskih sdlospevov s spremljevanjem klavirja. 5. T o v. B r a nko Zeniljič, deklainator prve vrste, nas popelje na literarno polje. 6. Da bo pestrejši vzpored, zapojem tudi jaz dve ali tri pesmice iz slovenske in češke titerature. Zabavne^a večera se udeleže na moje povabilo tudi delegati Zaveze. V svoji sredi bomo imeli čast pozdraviti zastopnike bratov Srbov. Tor ej je naša -dolžnost, da pridemo vsi do zadnjega prav tako, kakor upam, da pozdravimo v svoji sredi tudi zakonske družice tovarišev. V nedeljo zjutraj iziet na Bled in Bohinj. Vlak odpelje iz Ljubljane glavni kolodvor točno ob 4. uri 55 min. zjutraj. V Boh. Bistrici je ob 8. uri 29 min. Pri Savici bomo nekako ob 12. uri, na Bledu ob 4. uri. Odpeljemo se zopet ob 6. uri 36 min. zv. in smo v Lj. ob 10. uri 46 min. Vlak stane sem in tja s 25 % znižanjem za osebo 30 K, če pa dobimo 50 % znižanje pa samo 20 K. Izleta se udeleže tudi bratj-e Srbl, vabim pa tudi vse druge tovariše, ki še niso videli teh krajev, da se nam pridružijo. Radi voza od Boh. Bistrice do jezera bom pravočasno poskrbel. Na veselo svidenje! Albin Lajovic. — Osebna vest. Regect Aieksander je imenoval dr. Franca Skaberneta, upravno-gospodarskega poročevalca na višjem šolskem svetu v Ljubljani, za vladnega svetnika. Prošnia! Tovariše in tovarišice prav prav vljudno prosim da podpisanemu šoiskemu vcdstvu potom svojega šolskega vodstva naznanijo, ali je bilo najdena v tainkajšnjem šol. okoli-šču kaka okamenela velika škcljka, bodisi v naravi prosto le?eča ali y kakšnem kamnolomu zraščena. Znabiti pa med gramozom ail pa med peslom pomešano itd. Podpisano šolsko vodstvo je dobilo potom šol. otrok školjke v razni velikosti in teži. Po 3,i kg, 1 kg, 5/4 kg itd.; v Kasplškem jezeru se nahajajo še sedaj žive, izraščene školjke razne teže — 1 kg do 2 q težkc. Geologičnim potom bo podpisani svoječasno ol~.j-.ivil, koliko površja jugoslovanskega zemljišča je pokrivalo nekdaj Kaspiško jezero in sicer pred zemeljsko erupcijo. Norikus hoče geologično tudi pojasniti n.kdanjo velikost treh jezer na Spcd, Jtajerskem in sicer za namtček, a. i) se ir.u zgoraj naveder.o rrvo vprašanje rcsrcM. Josip Dobnik š. v. — Pevski zbor »Gl. Matice« v Ljubljani si je tekom svojega obstoja na glasbeno-kultumem polju v Slovencih zboR Požrtvovalnosti pevk in pevcev njih vzorne discipline in izborne šole stekel toliko zaslug, da se spričo te njegove zavesti ni čutiti, če je vztrajal tako v lepih in triumafalnih, kot v težkih letih svetovne vojske neornajen v delu za najmogoč- nejšo vejo naše narodne kulture — za slovensko pesem. Pevci in pevke! V težkih in mračnih dneh, v dneh tlačenja je bila naša pevska sila teni odpornejša, ker smo čutill v sebi zavest, da pomagaino izdatno raz: bijati okove suženstva našega naroda, in delali smo, da je zasijaia svoboda. Pa v to zoro svobode ne smemo str meti poslej brezdelni. Zgiajen je svoboden dan, a nas vseh velika naloga je sedaj, da opravimo ta dan tako sijaj-io, tako popolno, da bo odgovarjal našiin nekdanjim sanjam 0 svobodni domovini. Ne rok navzkriž in uživanju svobode, na delo, saj v delu je prava svoboda! Še le prvi del misije pevskega zbora »Gl. Matice« je končan. Caka pa nas sedaj še ogromnejše delo. Razširiti moramo delo, kakor smo razširili naš prvi kulturni glasbeni zavod v konservatorij. Ce smo doslej delali, da pokažemo tujeniu - vetu moč naše pesmi, moč pesmi zatiranega, pozabljenega naroda, ki mu niso priznali nadarjenosti, življenske energijc in kulturnega napredka, če smo doslej peli, da prepričamo nasprotoike 0 tem, da smo vredni uvaževanja in svobode, če smo doslej s pesmijo nekako prosili bedm in ponižani v verigah, bomo peli poslej slavo našemu osvobojenju, slavo naši svobodni državi, peli bomo pesem zahvalnlco, pesem ujedinjenja in bratstva, pesem medsebojnega bratskega spoznavanja, orali vsega jugoslovanskega naroda srčno polje in sejali vanje blagost in plemenitost. Treba bo razširiti naše glasbeno obzorje in izvajati splošne jugoslovanske in slovanske glasbene umotvore, ki bomo ž njimi pohiteli po vsem ujedinjenem jugu kot proroki, buditelji narodnega ponosa, kot glasniki naše sreče, ki smo jo pogrešali toliko stoletij. Ne moremo pa se pokazati tako, kakor zasluži naša pesem in kakor jo lahko pokažemo, če ne bo vsak zmožen pevec dal silo svojega grla in čustva na razpo!ago nasi pesmi. Kje so pevci in pevke iz toliko slavijenih dunajskih koncertov, kje oni iz iz opatijskih, sušaških, zagrebških, tržaskih itd. ? Poslej ni izgovora! Ponos Slovencev nas sili, da pokaiemo bratom na jugu kaj zmoremo Slovenci, kakšna je naša sveta pesem, izraz iiaših najsmelejših sanj. Zato pa vsi, ki čutite narodno, ki cuLite ponos slovenskega pevca v svojih prsih in ki ste sposobni umevati veličino našega poklica v kulturnem delu Jugoslavije, oglasite se: staii in novi dobri pevcl in pevke, da poneserao v prihodnjem letu _ pesmijo svojega rodu bratom, ki so nas osvobodili pozdrav in zahvalo. Nekdaoijim pevkani in pevcem, ki naj bi zopet postali aktivni pa kličemo: Prekrasne nosite s seboj spomisie, med nje še ecien glas naj zazveni: »Naprej za čast rodu in domovine, »Naprej, navzgor — umetnost naj živi!« Odbor. -- Pričetek šolskega leta v Velikovcu: Na vseh šolah v Velikovcu se začne, kakor se je zdaj končno določilo, pouk dne 1. oktobra t. l. Otvoril se bo prvi tazred gimnazije, moida tudi drugi razied, ako bo vlada to dovolila. Za vstop se bo pripustilo tudi dvajset odstotkov deklic-di.akinj. Zahteva se dopolnjeno deseto starostno leto. Tudi se bo letosotvori-1 prvi letnik učiteljišča* za oba spola, zahteva se dopolnjeno petnajsto leto starosti. Deška in dekliška meščanska šola bosta tudi naprej obstali in se tekom časa razširili v štirirazrednici. Ljudskošolsko vprašanje se je rešilo tako, da se je »Narodna šola« v Št. Rupertu pri Velikovcu združila z mestniina ljudskima šolama v Velikovcu,-in sicer bodo zanaprej v deški ljudski šoli v Velikovcu vsi dečki iz mesta in v mestu všolane okolice v »Narodni šoli v $t. Rupertu bodo pa samo deklice. »Narodna šola« v Št. Rupertu je postala javna dekliška šcla in se obenem razširila v petrazrednico. Da bo za stanovanje in hrano za dijake in učence novih in dosedanjih šolskih zavodov oskrbljeno, se je slovenski dijaški dom preselil iz Celovca v Velikovec. Za sprejem y dijaški dom se je treba obrniti za pojasnilo do č. g. Pavia Gril, kaplana v Šmihelu nad Pliberkom. Ravno tako so tudi šolske sestre v Št. Rupertu pri Velikovcu razširile svoj dekliški internat in bodo sprejemale v istega dijakinje gimnazije in učiteljišča, učenke za meščansko in ljudsko šolo in gospodinjsko šolo. Pouk na gospodinjskl šoli sester v St. Rupertu se zaone šele 1. novembra 1919. — Glasbena Matica. V p i s o v a nje-gojencev v konservatorij * V kolikor smo mi poučeni namerava viš. šol. oblast otvoriti le pripravljalnl tečaj za učiteljišče. Uredn. Giasbene Matice za vse glasbene inštrumente, teoretične predmete, solopetie, v operno in dramatično šolo in vpisovanjc gojecncev v društveno glasben-o šolo se bo vršilo y dneh od 9. do 15. septembra v Glasbeni Matici. — Trgovska šola v Ptujiu Letos jeseni se otvori pripravljalni razred za  trgovsko šoio v Ptuju, pnhodnje leto pa  se otvori dveletna trgovska šola.  — Gospodinjske šole v Srbiji. Odbor  irioravskega okrožja v brbiji je sklenil,  ua v vsakem svojem okraju ustanovi po tao gospodinjsko šolo. — Moško učiteljišče v Belgradu. Namesto dosedanjih pedagoških tečajev na gimnazijah otvorijo v Belgraciu zoper moško učiteljišče, ki je bilo že mnogo Iet zaprto. — Za tehnično visoko šolo v Zagrcou je določila prva hrv.-slav. delniška aružba za sladkorno industrijo v Osjeku bO.OOOK, ki jih bo izplačala v petih letnih ubrokih po 10.000 K. — Naši bimni: »Lepa naša domovina« in »bože pravde« sta izšli v založbi »Uruštva za zgracibo učiteljskega konvikta« v Ljubljani. Dvoglasno s spremljevanjem harmonija priredil F r a n i 0 jVl a r 011, učitelj v Ljubijani. Obe himni je na štirih straneh v velikosti »Zvoncka« na trdem papirju prav lično natisniia »Učiteljska tiskarna«. Cena izvodu t. j. obem himnam 1 K. tlimni sta namenjeni v prvi vrsti šoiski miadini in potem pa tudi šolskim vodstvom in posameznim učiteljem in učiteljicam. Zato priporoca« mo šolskim vodstvom, da ne naročajo samo po toliko izvodov, kolikor imajo ra/reoov na šoli. ampak da pi?cicbe čini več naročnikov med šolsko mladino. Vsak učenec in vsaka učenka mora imeti n a š 1 h i m n i v rokah. Cena 1 K za sedamje razmere in lično delo ni previsoka. Zato se zanašamo, da bodo šolska vodstva storila svojo narodno in patrijotično dolžnost. llinini se naročate le v »Učiteljski tiskarni.« — Poverjenike ln člane Slovenske Šolske Matice opozarjamo, da je iinenik društvenikov za leto i918. natisnjen v Letopisu, stran 95—105. Po tem imeniku se ravnaj vsak poverjenik pri razdeiitvi knjig. Kakor smo že omenili v zadnji števitki *U. Tovariša«, znaša članarina za leto 1919. za vsakega člana 10 K. To naj vpoštevajo poverjeniki in člani. Z ozirom na vedno večje tiskarske stroške, smo tudi za vse prejšnje letnike povišali ceno na 10 kron; pri podrobni razprodaji pa znaša povišek vsem knjigam, izvzernši Letopis 50 do 100%. Drugače ne pridemo na plan. — Prva slov. šolska veselica v Grebinju. Naši mali so priredili v nedeljo dne 24. t. m. šolsko veselico. Prvič so nastopili otroci v Grebinju s slov. deklamacijami, igricami in petjem. Z navdušenim veseijem so se iotili dela in s tem pokazali, da jim je ljuba slov. govorica. K veselici jc piišlo tudi mnogo starišev od otrok, ki so z zadovoljstvoin in začudenjem zrli na svojo deco, ki se je v primeroma tako kratkem času prelevila. Kako bi se tudl iie, saj to je nji domači jezik, kateremu pa je bila do sedaj zaprta pot v šolo. Minil je oni nesrečni čas in tudi otrok to dobo občuti in se je raduje. Veselica je na otroke in stariše jako dobro vplivala. — Tem po^om se cdbor tudi vsem sotrudnikom in onim, ki so s preplačili pospešili veselico najtopleje zahvaljuje. — Maturantinjam leta 1909. Oziraje se na željo večine, se sestanemo v soboto dne 6. sept. ob 10. dop. pod Rožnikom pri Cadu. Zbrani se pogovorimo 0 nadaljnem programu. Pridite gotovo polnoštevilno! Est-Delakova.« — Opozarjamo na sokolsko slavnost v Litiji, v nedeljo dne 7. t. m. Zveze so nad vse ugodne, prihod v Litijo (iz LjubIjane) ob pol 12 uri in 15 uri, odhod iz Litije zvečer ob 20 in 22 uri. Za posavske goste do Zidanega mosta je dovoljen posebni vlak, ki odhaja iz Litije zvečer ob 21 uri 30 m_n. Nastopi 150 domačih telovadcev in telovadkinj. Program je nad vse zanimiv. Pri srečolovu so glavni dobitki (koza, koštrun, 1 m3 drv, usnje, vreča soli) vredni vsak več 100 K. — Dekliški zavod »Vesna« v Mariboru. V Mariboru je dolgo let deloval zavod »Tochterheim«, ki je nudil deklicam višjo izobrazbo in pouk v raznih gospodinjskih strokah, Ta zavod je sedaj prešel v slovenske roke in se nahajajo v njeni sledeče šole, ki pričnejo z rednirn poukom 20. septembra 1919. I. Višja dekliška šota s posebnim ozirom na gospodinjske pokllce, ki je triletna. Letos se prične I. letnik. Sprejemni pogoji za to solo so: Dovršenl III. meščanski razred, ali pa kaka višja organizirana ljudska šola. V zadnjem slučaju morajo učenke napraviti sprejemni izpit, ki se bo vršil 13. septembra 1919. II. Zenska obrtna šola, ki obsega istotako III. letnike. Letos se začne s prvira letnikom. Sprejemni pogoji za to šolo so: Učenka naj s Šolsko odpustnico dokaže, da je dopolnila najmanj 14. leto in da je zadostila šolski obveznosti. III. Kuharskogospodinjska šola, ki traja eao leto. Učenka naj dokaže, da je dopolnila napnanj 16. leto in da je zadostila šolski obveznosti. IV. Med letom se bodo vršili od časa do časa razni krajši strokovni tečaji n. pr. za vezenje, kuhanje in likanje, konzerviranje sadja itd., ki bodo pa pravočasno objavljeni v dnevnih časopisih. V zavodu se nahaja penzijonat v katerem je prostora za 40 učenk. Vse učenke, ki želijo biti sprejete v katerokoli teh šol, naj vpošljejo najkasneje do 1. septembra 1919 svojo lastnoročno pisano prošnjo za sprejem, krstni list In zadnjo šolsko spričevalo na Dekližki zavod »Vesna« v Mariboru. Natančna poiasnila in prospekte razpot-ilja vodstvo dekliškega zavoda »Vesna« v Mariboru.