Članek raziskuje, kako umetnika Marina Abramović in Mladen Miljanović dojemata in uporabljata termina Balkan in Evropa kot okvira za razumevanje postkomunistične tranzicije v državah nekdanje Jugoslavije. Reprezentacije poganskih spolnih obredov Marine Abramović v delu v Balkanska erotična epika (2005) in nagrobne gravure v Miljanovićevem Vrtu zemeljskih radosti (2013) zajemajo tisto, kar sem opisal kot "polovične tradicije": kulturne prakse, ki problematizirajo normativno teleologijo Balkana. "Polovične tradicije" se od primitivizma premikajo proti civilizaciji Evrope in hkrati delujejo kot parodija nacionalistične ponovne iznajdbe tradicije. S poudarkom na "polovičnih tradicijah" kot simbolu postkomunistične tranzicijske države in motečemu stranskemu produktu tranzicije Abramovićeva in Miljanović kritizirata etnonacionalistične politike smrti in spolnosti ter izražata neko "vmesno" časovnost, ki moti teleologijo tranzicije.

Pravice