kove ak tiv n o sti n a podneb je, po po p u la rizac iji doseženega zn an ja in po p la n ira n ju podneb ja h k ra ti s p la n iran je m več jih posegov v naravo . S ve­ tovni jav n o sti je bil n aslov ljen poziv po izog iban ju posegov, k i b i lahko sp rem enili klim o, k e r sp rem em ba v nek i reg iji p rik liče sp rem em bo v drugi, soodvisnosti pa še niso dovolj znane. Po m ojem m n en ju bi S lovenci n a jlaž je p risp ev a li k po zn av an ju u č in ­ kov sp rem en jen e iz rabe ta l n a reg iona lno klim o, če bi p roučili vp liv po ­ večane gozdnatosti. V sto le tih (od 1875) se je nam reč delež gozda povečal s 37 na 51 % ozem lja SRS. Da ta v p liv obstoja, vedo dom ačini z lasti na p rim orskem krasu , k je r je b ila pogozditev največ ja . Iv an Gam s T urizem in m eje S odelovanje In š titu ta za geografijo U niverze E d v ard a K ard e lja v L ju b ­ ljan i in n jegov ih sodelavcev v okv iru delovne sk u p in e »G eografija tu rizm a in rek reac ije« p r i M ednarodn i geografsk i u n iji je p ripom ogla k id e ji o o rganizaciji s trokovnega posvetovan ja, k i b i ob ravnavalo p rob lem atiko m eje ko t fa k to r ja p rek o m e jn ih tu r is tič n ih tokov. N a zased an ju te delovne skup ine jeseni le ta 1976 v B irm in g h am u je b ilo sk len jeno , d a se n as led n ji sestanek stro k o v n jak o v te usm eritve o rg an iz ira v L ju b lja n i in T rstu , k je r naj bi se raz p ra v lja lo o o d p rti m eji in izm en jav i lju d i in b laga p reko nje. V tre t je m te d n u m eseca sep tem b ra 1978 se je v L ju b ljan i zbralo doslej n ajveč je število strokovn jakov , k i se v okv iru delovne skup ine »G eografija tu rizm a in rek reac ije« u k v a r ja jo s to p rob lem atiko . S kupno se je posveto ­ v an ja m ed 15. in 19. 9. v L ju b ljan i in T rs tu udeležilo 45 tu jih in 32 ju g o ­ slovanskih strokovn jakov . P oleg n jih je p risostovalo sim poziju še večje število š tu d en to v U niverze iz M iin stra in lju b ljan sk e U niverze, tako da lahko z gotovostjo trd im o, da se je sim pozija »Turizem in m eje« udeležilo p reko 120 gostov iz Ita lije , A vstrije , B olgarije , F rancije , ZR N em čije, Š ved ­ ske, F inske, V elike B ritan ije , Belgije, Češkoslovaške, Š panije , In d ije in Jugoslav ije . P rv i dan sim pozija so nas to p ili z re fe ra ti tu d i slovensk i udeleženci (R. Babič, VI. K lem enčič, M. Žagar, M. Jeršič , M. P ak , R. H očevar in A. G osar), ki so p rik aza li jugoslovanske izk u šn je v zvezi s tu r is tičn im i tokovi p reko o d p rtih m eja na obm očju S lovenije. E k sk u rz ija 16. in 17. 9. ob m eji m ed Jugoslav ijo in Ita lijo te r Jugoslav ijo in A vstrijo je b ila n am en jen a p rak tičn em u p ro u čev an ju p ro b lem atik e odp rte m eje. P o tovan je se je k o n ­ čalo v T rstu , k je r se je s p re lim in a rn im zasedan jem končal d ru g i del s im ­ pozija. Izm en jav a izkušen j in spoznanj geografov o p rek o m ejn ih tu ris tičn ih tokov ih je pokazala n e k a te re p rob lem e, k i jih ta k p re to k p rinaša , obenem pa je n akaza la reš itv e za n ek a te re od n jih . O d p iran je m eja pom eni m a ­ sovni p re to k lju d i iz dežele v deželo, k a r sp rem in ja zap rto st in m in im alno in fra s tru k tu rn o op rem ljenost p rv o b itn eg a obm ejnega p rosto ra . Z arad i raz ličnosti zah tev lju d i razn ih socialn ih skupin , k i p rečkajo mejo, se obm ejna reg ija p rim e rn o u re ja , saj obiskovalci ne iščejo le tu r i ­ s tičn ih s to ritev , am pak skuša jo v obm ejnem p ro s to ru s le d iti vsem ž iv lje n j­ skim funkcijam . N a jv e čk ra t povezujejo svoje obiske p rek o m eje z n e k a te ­ rim i e lem e n ta rn im i človekovim i p o trebam i: oskrbo, prom etom , delom itd. Pod ta k im i težn jam i se obm ejn i p ro s to ri ob o d p rtih m e jah v E v rop i iz re d ­ no h itro tra n sfo rm ira jo in p o sta ja jo iz m anj raz v itih najbo lj razv ite r e ­ gije s ta reg a ko n tin en ta . A nton G osar