Dr. O. I.:31 Črni križ pri Hrastovcu. Zgodovinska povest. Skof Brenner ie dal poklicati vse tržane v eerkev; tudi trški aodnik Pernhard s svojo ženo, pisar Mihael Gale, zdravnik Nikolaj Grorosoes ler tržana Jurij Kornbeis in pek Kašp«r Merc so prišli. Verno so posluSali tržani jedrnate Skofove l»sede, ki je znal tako prepričevalno eovoriti, da •o bili omahljivci takoj zopet spreobrnjenL Škof Brenner je velel na to zbrani množici priseii, da se vzdrži nekatoliške božje službe ter ee ogiba predikantov in skaže deželnemu knezu 'dolžno pokrščino. Posebno jim je razložil, kako nespametno je gibanje skakačev ter dokazoval, da je vse le sleparija, naperjena na to, da bi izvabili ljudem darove. Po končanem opravilu v cerkvi, ki se je konfcalo s slavnostno mašo in splošnim obhajilom, je bil poklican h škofu Maks Pernhard, katerega je ta odstavil od mesta trškega sodnika. Gale, tromsoe*. Kernbeis in Merc so doblli ukaz. da morajo zapustiti trg, ako se ne spreobrnejo, Maksu Pernhard in njegovi ženi je bil določen rok enega leta, ker sta imela več posestev v tem okraju. Na mesto dosedanjega trškega sodnika je bll postavljen Ivan Voller, kateremu se je s tem izpolnila njegova najiskrenejša želja. Bil je tedaj trški sodnik, dobil je veliko moč v roke, katero je hotel tudl izkoristiti. Tržani so tiščali glave skupaj brez razlike, h kateri veri so pripadali, češ, če je tudi bil prej luteranec, naš trški sodnik, pa smo ga vendar imeli radi, kajti imel je srce z& nas vse ter je bil pravičen, ta pa bo delal po svoji voljL Škof Martin Brenner je bll očividno zadovoljen, da je v trgu samem tako hitro in mirno vse opravil. Urediti je blla samo Se zadeva s akakaCi. lz poročila admontskega opata, graščakinje Herberstein ter prošnje skakaške sekte se je poučila komisija že prej o stremljenju te novoverske družbe. Poklican je bil Caharija Ntkrnberger, kl je moral povedati, kje stanuje Koloman Sef. Takoj je pozval tajnik Kaltenhauser poveljnika straže. ki Je med tem narasla že na 1000 mož, Niirnberger je moral poslati svojega hlapca Jurija, da je kazal pot krdelu 30 mož, ki so šli po Kolomana Šef, in imeli tudi ukaz, razdreti skakaško kapelo. Mežnar Janez Koren pa je moral Iti s krdelom v Benedikt, da izsledijo Marušo, voditeljico skakačev v ondotni župniji, tretji oddelek se je podal pod vodstvom Mihaela Pavalec iz Partinja v Ruperče po Pečnikovo Tono, katero je ta dobro poznal. — Koloman Šef je takoj prejšnji večer zvedel, da je došla verska komisija, Imei je najboljše upanje, da se hoče komisija proučiti o vsem tem, kar je bilo naplsano v prošnji. Ni imel tedaj nobenega straha pred komisijo ln šel zato zgodaj zjutraj od doma h kapelici ter čakal, da pridejo morebitnl člani komisije, da jim vse, kar želijo, pokaže ter pojasni. In res, okoli desete ure je prišlo krdelo oboroženih mož. Šef videč, da prihajajo možje h kapelici, stopi ven ter pričakuje prihajajoče. »To je Koloman Šef,« pravi hlapec Jurij ter pokaže na imenovanega. »A ti si tisti hujskač In vodja teh prismodar1ev.« zakličo načelnik krdela. Koloman Šef prebledi, ker ni pričakoval takega pozdrava. Vendar se ojunači ter pravi: »Nisem šuntal nobenega in tudi ne zapeljal, čudeži kažejo, da hoče imeti Bog tukaj svoje svetišče.« »Kaj še ugovarja nam ta antikrist, navihani, samo okoristiti se hoče,« zadere se poveljnik, obrne proti možem in jim veli: »Takoj oklenite tega puntarja ter ga peljite v trg, kjer ga naj spravi trški sodnik na varno v rotovški zapor, kapelico pa takoj podrite in sežgite.« »Milost prosim, milost, ne za me, ampak za svetišče,« vzklikne bolestno Šef ter pade na kolena, sklene roke ter prosi, da prizanesejo svetišču. »Kaj svetišče,« zakriči nad,njim poveljnik, »to je kraj, kjer se uganjajo najver^ sleparije ter razuzdanosti, le hitro podrite to norišnico.« »O to moram doživeti,« jadikuje Šef, »toliko sem se trudil ter prosil, tedaj je zavržena moja prošnja.« »Molči,,dedec prismuknjeni, konec je tvojib. sleparij, sedaj se ne boš mastil s prinešenimi darovi, hajdi, hitro ga zvežite, da bo v ječl premišljeval svoje goljufiie« Povelje je bilo hitro izvršeno. Trije krepki možje so ga prijeli ter ga trdno zvezall. Drugi so se spravili na kapelico, v kratkem je bila porulena, deske in hlodi zloženi na kup. Kakor bi trenil, se je dvignil lz kupa visok plamen, ki je razBirjal blagodejno toploto, kar je stražnikom prillo prav dobro, ker je od severa pibala ledena lapa. Oditi niso smeli prej, dokler ni pogorelo vse do tal, kajtl bali so se, da bi prišli prebivalci Iz Radebove ter pogasill ogenj. Radehovčani so sicer stali od daleč ter kričall, a pomagalo ni nič. Dledati so morali, kako so odvedli Sefa v Sent Lenart. Se enkrat se je ozrl nazaj na mesto, kjer se I« dvigal dim protl nebu, zaškripal je z zobmi, potem pa se dal odvesti v zapor. Se lstl dan so privedli Marušo iz Sv. Benefllkta In Tono lz Ruperč. Vse trl so odgnali drugi dan v Radgono v .»pore, kajti bllo se je bati, da bi tukajšnji pri¦taSi osvobodili zaprte voditelje. V Radgoni pa I« ostalo za posadko 150 strelcev, kl so imeli Vzdrževatl mir in red. Tam so bili tl trije skakači Irarno spravljenl. Bilo je že popoldne. Delo v Šent Lenartu je bllo opravljeno. Skof Martin Brenner in ostali llani komlslie «o ge odDravljall na pot. Od vseh strani so se bližali tržanl in tudi prebivalci iz okolice, da sprejmejo blagoslov od svojega nadpastirja. Pred cerkvijo je imel škof Brenner še kratek nagovor na zbrano množico ter jih vzpodbujal, da ostanejo stanovitni. Podal se Je nato peš proti Mariboru. Trški sodnik Voller, Caharija Ntirnberger, plemič Simon Maudech lz Zamarkove so spremljali komisijo do meje župnije; Koloman Šef je bil dalje časa v zaporu, Tona in Maruša ste bili že prej izpuščeni, ko ste sveCano prisegll, da opustite skakaške norčije. Koloman Šef se je vrnil leta 1605 v Radehovo. Med tem časom je pri§el za župnika v jSent Lenart Feliks Janez Caesar, kateri je imel boje z župnikom Morenusom, ki je odšel iz Sv. Jurija v Majšperg za župnika, a je skušal priti od tod zopet nazaj. Našuntal je farane, pri čemur sta ga podpirala Maks Pernhard In Nikolaj Gromsoes, ki sta se oba vrnila. Našli so se ljudje, ki so imeli rajši župnika Morenusa in tedaj ni bilo težko, jih pregovoriti, da so vedno nadlegovali župnika Caesaria. Ne- koč, ko se je vračal iz vinograda v Strmi gori, se je celo pripetilo, da so ga napadll na potu in godilo bi se mu bržkone slabo, če bi ne prišli zraven trije možje iz Lormanja, ki so napadalce pregnali. To je tako razburilo župnika Caesarja, da je pustil župnijo ter šel leta 1606 kot vikar k Sv. Urbanu. Naslednik mu je bll Caharlja Rozman, kl pa je tudi šel leta 1609 v Negovo, ker mu župnik Morenus ni dal miru. Koloman Šef Je napravll zopet prošnjo, katero mu je spisal Mihael Gale, ki se je smel zopet vrnitl v trg, na deželnega kneza, vsled Cesar se je cela zadeva preiskala po mestnem župniku v Ptuju Ivanu Ripser; na podlagi tega poročila se je prošnja odbila. Tudi enaka proSnja leta 1609 na solnografikega nadškofa je bila zavrnjena. Leta 1610 je prišel za župnika Mihael Miložič, ki je bil prej kaplan v Jarenini. Slišal je že dosti o skakačih, zato se je hotel poučiti o njih načelih in početju. Dal je poklicatl Kolomana Šef, ki mu je moral na dolgo in Siroko razložiti vse. Ti razgovori so se vršill večkrat. Župnik Miložič ni nastopil zoper skakače očltno, ker je smatral, da je vse le bedarija, ki se prej all slej neha sama od sebe. A ravno to je bilo povod, da je zadobil Koloman Šef zopet pogum. Vnovič je sestavil prošnjo z dne 30. januarja 1613, ter jo podprl z navedbo nadaljnih 15 čudežev. Da bi prošnja bolj zalegla, je šel h gospoščinam v tem okraju, da bi dobil podpise tamošnjih oskrbnikov. Tako so prošnjo podpisali Andrej Kodelič in Blaž Bidmaier iz Negove, Jakob Sušic, oskrbnik barona Stubenberg v Ebenfeldu, Jurij Polanec in Matevž Schaumitzer, oskrbnika grofa Stubenberg, Simon Stebih, ki je bil tedaj v službi vdove pl. Polhaimb, Mihael Fras uslužben pri mariborski gospoščini, Jernej Satler v Veliki Nedelji ter nazadnje Boštjan Gurnek iz Vurberga. Vršile so se zopet preiskave o resnici čudežev. Caharija Niirnberger je bil klican v Ptuj k mestnemu župniku Ripser, katererau je tudi po^ ročal, da se shajata večkrat župnik Miložič ter Koloman Šef, ki je dal prvemu celo denar, da bi ne oviral skakaškega gibanja. Zopet je prišla komisija v Šent Lenart; Koloman Šef, ki je o tem zvedel, je pravočasno zbežal, dobil je zavetje v Vurbergu, ker mu je bil oskrbnik Boštjan Gurnek naklonjen.