EDINOST 206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont.
"Authorized as second class mail, Post Office Department, Ottawa"
BOJ PROTI PREOSTANKOM FAŠIZMA — PROTI ČRNI REAKCIJI — JE BOJ ZA MIR IN VARNOST V SVETU!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto---------------------- $3.00
Za pol leta--------------------------1.75

NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
Let. 4. Št. 170.
Cena 5 c.
TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, JULY 10TH, 1946.
Price 5c.
Vol. 4. No. 170.
POVELIČEVALGA MIHAJLOVIČA V AMERIŠKI JAVNOSTI, STA BILA FOTIČ IN DUČIČ - JE REKEL GROL
ZASLIŠEVANJE PRIČE MILANA CROL
Na vprašanje predsednika, kaj mu je znano o delu obtoženih članov londonske vlade Jovanoviča, dr. Puriča, Ninčiča, Živkoviča, Gavriloviča in bivšega ambasadorja v Združenih državah Fotiča in drugih ter na kateri način je bila begunska vlada obveščevana o uporniškem pokretu v Srbiji, priča Milan Grol med drugim navaja naslednje: "Begunska vlada je bila obveščena o bratomorni borbi izmed partizanov in četnikov koncem 1941 leta. To obvestilo je prišlo z strani Nedičeve propagande. Naglaša, da je bil Mihajlovič, ker je bil član vlade, podpiran z strani vlade in zaveznikov. V začetku 1943 leta pojavila se je pri vladi misel, da je treba priznati tudi partizanski pokret. Najprej se je začelo s priznanjem v javnosti, a v maju ali juniju so se začeli neuradni razgovori v smeri nekakšnega sporazuma med partizani in. četniki, ako bi pa to neuspelo, da bi se naredila nekakšna kombinacija in tako izognilo spopadom.
V juliju 1943 leta izjavlja dalje Grol je prišlo do formiranja predloga na incijativo zavezniške komande, da se določi gotov sektor na katerem se ne bi prišlo do spopadov. Medtem je Puričeva vlada padla, kaj se je delalo naprej Grol pravi, da mu ni znano.
Na vprašanje predsednika, kakšno je bilo stališče Konstantina Fotiča, Grol odgovarja, da je v-prašanje Fotiča nastalo koncem 1942 leta vsled razmer med Srbi in Hrvati v Ameriki. Pravi, da je Fotičeva propaganda delala na razbijanju edinstva narodnih mas v zemlji v borbi proti okupatorjev.
"Kaj vam je znano o odredbi vlade z katero je bilo cel niz častnikov degrediranih, ki so se borili v vrstah narodno-osvobodilnega po-kreta", je vprašal predsednik sodišča. Grol odgovarja, da je vse to bilo v rokah kompetencije vojnih oblasti.
Na vprašanje predsednika, katere osebe begunske vlade so podpirale Fotičevo stališče, priča od-govorja, da neve. Nato je predsednik predočil izkaz predzasliše-vanja priče Grola, ko je izjavil:
"Kampanja iz Amerike za Mi-hajloviča je bila silno velika. Malo kdo se je mogel v teku kampanje zoper staviti. Pomagači in pove-ličevalci Draže Mihajloviča v A-meriki so bili Fotič in Dučič, v Londonu in v krogu političnih ljudi v vladi in izven vlade, so bili
KATYNSKE ŽRTVE
isti elementi, kateri so od 1942 leta začeli razkrajanje in razbijanje vlade in kateri so z dvorom dovedli do Puričeve vlade, katera je odkrito podpirala program proti partizanov v zemlji in dovedla do prekinitve odnošajev z Sovjetsko zvezo".
Ob tej priliki je Grol na direktno vprašanje izjavil, da so to bile osebe Slobodan Jovanovič, Živan Kneževič in Peter živkovič.
Na vprašanju predsednika glede zgornje izjave, Grol pravi, da je izjava točna in da jo je dal svobodno brez kakršnega koli pritiska.
Glede vezi med vlado in Mihaj-lovičem, Grol trdi, da vlada ni imela direktnih vezi z Mihajlovi-čem, ampak da so bile te vezi preko Angležev. V kolikor se tiče financiranja, misli, da je to prišlo od zaveznikov. Vsekakor vezo z Dražo je imel vojni kabinet. Govore, ki jih je održal kralj, pravi, da niso bili predstavljeni seji vlade. Sam je napisal tak govor za kralja, ki je bil namenjen za Ameriko, toda ta govor kralj ni održal.
IUG0SLAV1II SE DELA
VELIKA KRIVICA
t
"POLITIKA" POVODOM FRANCOSKEGA PREDLOGA GLEDE REŠITVE TRSTA, PRAVI NASLEDNJE
Nehru zagovarja prekinitev odnošajev z Anglijo
Bombay — Voditelj partije Indijskega kongresa, Javaharla Nehru je podal izjavo, da je želja kongresa, da Indija postane samostojna republika popolnoma svobodna od zunanje dominacije.
New Delhy radio-komentator pravi, da je Nehru izjavil na partijskem delovnem odboru, da bi Indija morala prekiniti vse veze z Anglijo. Med tem delovni odbor je sprejel z 204 proti 51 glasov načrt britanske vladne misije o "nezavisnosti Indije". Ta načrt je sprejet na podlagi obširne debate, pri kateri je Gandi zastopal, da se načrt sprejme.
Nurnberg — Na zasliševanju pred Mednarodnim tribunalom za vojne zločine, je zaslišan M. A. Markov, bolgarski izvedenec ta-kozvane "Mednarodne komisije", ki je bila vstanovljena 1944 leta, da preišče masaker 11.000 poljskih vojakov in častnikov, ki so bili u-morjeni v Katynu, ne daleč Smo-lenska.
M. A. Markov je pričal, da so bili člani komisije prisiljeni podpisati izjavo, katero niso sami niti čitali in ne spisali. Nemci so enostavno za ta zločin obdolžili Ruse, ki so ga sami izvršili.
Markov pravi, da se je bal za življenje ako ne bi podpisal ta dokument z katerim so Nemci skušali v javnost obtožiti Ruse za zločin v Katynu. Dokument smo podpisali kljub dejstvu, da je bil za zločin naveden napačen datum, to je, da je bil izvršen davno prej kakor pa so Nemci zavzeli Katyn.
Znano je, kako je reakcija dvignila tedaj strašen hrup proti Sovjetski zvezi in z provokacijo skušala razbiti sodelovanje med Sovjetsko zvezo in zapadnimi zavezniki. Begunska poljska protiljudska klika v Londonu, katera je nače-lovala tej drzni provokaciji, se seveda ni ozirala na sramoto, da obtoži Sovjetsko zvezo z zločinom, ki so ga izvršili nazifašis-tični morilci. Ta drzna provokaci-ja je najboljši primer kadar se reakcija služi z drznimi obtožbami proti Sovjetski zvezi, da ji je glavni namen zakriti svoja zlobna dejanja in namere.
Minister S. Kosanovio veleposlanik v ZD.
Beograd — Prezidij Ljudske skupščine F. L. R. J. je z ukazom od 27 maja t. 1. na predlog predsednika! vlade FLRJ imenoval za veleposlanika FLR jugoslavije v Združenih državah Amerike ministra brez listnice v vladi FLRJ Savo Kosanoviča.
Med tem veleposlanik Sava Ko-sanovič bo istočasno zastopal FLRJ v Mexico ,kakor je naznanjeno, da slednja želi vzpostaviti diplomatične odnošaje z Jugoslavijo.
Beograd — (Tanjug) — V članku pod naslovom "Jugoslaviji se dela velika krivica", "Politika", časopis ki izhaja v Beogradu, glede francoskega predloga za rešitev vprašanja Trsta ,pravi naslednje:
Prvič: "Z tem bi se odvzelo Jugoslaviji važen del nacionalnega teritorija: cela pokrajina slovenskega Primorja bi bila oddelje-na od morske obale.
Drugič: Jugoslavija bi izgubila svoje najprirodnejše in najboljše pristanišče na Jadranskem morju.
Tretjič: Trst in cel niz manjših primorskih mest bi bilo obsojeno na neizogibno' propast ,ker bi bila na ta način odtrgana od svojega življenskega zaledja z mejo, katera ni računana po etnografskem stanju prav tako ne z življenskimi potrebščinami in zlasti prometno
zvezo, ki je življenskega pomena.
četrtič: Z tem bi bilo pogaženo najvažnejše načelo radi katerega se je vodila druga svetoVna vojna: pravice na samoodločbo naroda. Stotine tisočev ljudi, ki so se borili za svojo svobodo in kateri so
VPRAŠALI SO FRANCA
do kdaj meni, da bo še držal oblast v svojih rokah. Nasmehnil se je general in rekel:
"Dokler me bodo1 izvolili bojkotirati."
"pavliha"
Zmaga demokratične vlade v Poljski
Napram zanesljivim podatkom o rezultatu volitev, ki so določale odpravo poljskega senata, zmagala je demokratična vlada na čelu z predsednikom Osybka-Mo-ravski, katera je dobila 1.084.374 glasov proti 633.645 glasov, ki jih je dobila poljska reakcija na čelu z Stanislavom Mikolajčikom.
Poljska reakcija se je po rezultatu splošnih volitev, ki so se vršile v pričetku tega meseca, kateri ji seveda ni bil všeč, po-služila z podpihovanjem antiljud-skih elementov z proti anti-židov-skimi izgredi. Več oseb je bilo ubitih in večje število ranjenih. Oblasti so podvzeje potrebne korake ter aretirale večje število anti-semitskih podživalcev.
v tej borbi dokazali da je njihova želja priključiti se k Jugoslaviji, bi jim bila odvzeta pravica, da odločajo sami o svoji usodi.
Radi dokaza kako nepravično bi bilo odzveti ta del ozemlja Jugoslaviji, članek navaja veliko število vasi, katere bi po francoskem predlogu pripadale avtonomni oblasti ali pa celo ostale pod oblastjo Italije. V teh vaseh sploh ni Italijanov in je že vsled tega kakor tudi vsled dejstva da je francoski predlog v nasprotju z etničnimi principi, rešitev vprašanja Trsta in ostalega dela Julijske Krajine po tem predlogu je krivična.
Narod po celi Julijski Krajini množično zahteva priključitev k Jugoslaviji. Provokacije in dnevni izgredi, ki se dogajajo v Trstu in po drugih mestih in vaseh, so povzročeni z strani italijanskih profašističnih in fašističnih elementov, kateri razsajajo in izvršujejo teror in nasilje. Skrajna reakcija skuša seveda vse to pripisati progresivnim silam z namero, da bi tako v javnosti opravičila prisotnost okupacijskih čet na okupiranem ozemlju in pa zaščito profašističnih in fašističnih elementov.
VELIČASTNA NARODNA MANIFESTACIJA HRVATSKIH IZSEUENCEV
Preteklo nedeljo se je vršila veličastna manifestacija hrvatskih izseljencev iz južnega Ontario-ja. Ta dan, ki se je imenoval "Hrvatski Dan", so se ^zbrali v velikem številu hrvatski rodoljubi iz vseh bližjih in oddaljenih naselbin in na ta način manifestirali svojo bratsko solidarnost v duhu bratske sloge in edinstva z vsemi drugimi jugoslovanskimi izseljenci v borbi za zgraditev miru in varnosti v svetu ter v znaku neomejene moralne in materijalne pomoči narodom Jugoslavije.
Pestrost programa so okrasili številni tamburaški in pevski zbori, ki so po vrsti nastopali in izvajali narodne pesmi, narodne plese itd.
Poslušalci so navdušeno pozdravili gosta jugoslovanskega velepo-
slaništva v Washingtonu, Vieu Balen in Branka Vukeliča, katera sta opisala težko in naporno borbo narodov Jugoslavije.
V imenu bratske Zveze kanadskih Srbov je pozdravil to veličan-stveno narodno manifestacijo kanadskih Hrvatov, Vojin Grbič, glavni tajnik, v imenu Zveze kanadskih Slovencev, Jurij Matešič, član Izvršnega odbora in v imenu Hrvatske Republikanske Kmetske stranke, Stjepan Horvačič. Prinesel je pozdrave tudi major Jones, kateri se je dalj časa nahajal v Jugoslaviji za časa vojne, ter naposled glavni tajnik Zveze Kanadskih Hrvatov, Edvard Jardas.
Tako je zaključena velika manifestacija, katere se je udeležilo okrog 5.000 udeležencev.
MAČEK NAMERAVA Z POMOČJO TÜJIH BAJ0-, NETOV PRITI V ZAGREB
Na zasedanju Sveta za ekonomsko in socialno zaščito Združenih narodov dne 15 junija, g. Mateš, je v teku razprave o begunskih jugoslovanskih častnikov in drugih narodnih izdajalcev, podal pismo, ki ga je dr. Vladko Maček pisal Dmitru Živkoviču, vojnemu generalu in komandantu kraljevskih častnikov in vojakov v Nemčiji.
V tem pismu jugoslovanskim častnikom, še vedno pod "komando kralja Petra", objavljeno v "Rodoljubu", ki ga izdajajo srbski kraljevski častniki v Nemčiji, dr. Maček med drugim piše:
"Dmitru Živkoviču, vojnemu generalu, komandantu kraljevskih častnikov in vojakov v Nemčiji:
"S posebnim zanimanjem zasledujem vašo borbo s izdajalci našega naroda in našega kralja. Jaz sam verujem, da ste vi šli skozi težke dneve, ampak ta borba je kronana z uspehi — ustvarjena je nacionalna vojska v ino-stranstvu.
ELEKTRIČNI IN AVTNI DELAVCI NA STAVKI
Gornja slika predstavlja skupino Židov, ki so skušali oditi v Palestino, a so pri tem naleteli na drzno postopanje oblasti, katere jih vsled "ilegalnih" potniških regulacij, odpravljajo v koncentracijska taborišča nedaleč Hajfe. Tudi Židi so opravičeni živeti fla tem svetu.
Delavci, ki so zaposleni pri Chrysler avtni industriji v Wind-sorju, so oklicali stavko za boljše mezdne in delovne pogoje. Delavci so pri teh svojih zahtevah solidni in se računa na zmago.
Stavko so oklicali tudi delavci električne industrije, kjer zahtevajo 40 ur delovni tednik in povišanje plače. Stavka se bo razširila tudi na vsa ostala področja električne in železne industrije ako bodo delodajalci odklonili priznati omenjene zahteve. Računa se, da bo v tem slučaju stavka zajela najmanj okrog 50.000 delavcev, ki so zaposleni v področjih električne in železne industrije.
Pismo od Tiskovnega urada iz Ljubljane
šef Tiskovnega urada, pri predsedstvu vlade Ljudske republike Slovenije, Frans Drenovec, je naslovil preko uredništva Edinosti, naslednje pismo slovenskim izseljencem v prekomorskih in evropskih državah. Pismo je odposlano dne 16 maja t. 1. in glasi se:
Edinost
206 Adelaide St. W.
ToVonto 1. Ont.
Dragi naši izseljenci!
Še neosvobojeno slovensko ljudstvo na Slovenskem Primorskem in Koroškem mora voditi še vedno boj za svoje najosnovnejše narodne in politične pravice. Desetletno raznarodovalno tlačenje nemških šovinistov in italijanskih fašistov je zasekalo globoke rane v prosvetno rast naših bratov izven meja Federativne Ljudske Republike Jugoslavije, tako, da je pretila nevarnost, da presahnejo vsi viri plodnega ljudskega izobraževanja. Slovenska knjiga je postala med njimi redka, časopisje so zadušile fašistične roke. Zato so naše množične organizacije: antifašistične ženske,
omladinske organizacije, organizacije Osvobodilne fronte, množice organiziranega delovnega ljudstva v enotnih sindikatih, borci in častniki Jugoslovanske Armade, pionerji, skratka celokupno slovensko ljudstvo, podvzeli preko Tiskovnega sklada nabiralno akcijo, da bi podprli, razširili, poboljšali in obogateli slovenski tisk na Primorskem in zopet omogočili vstop slovenske knjige v sleherno vas, v sleherni doim primorskih in koroških Slovencev.
Čeravno mora slovensko ljudstvo po štirih letih okupatorskega divjanja celiti rane na vse strani, pomagati partizanskim invalidom in sirotam, graditi porušene vasi, zbirati fonde za obnovo in dajati sredstva za stotere potrebe opustošene domovine, je pa dajalo in še daje v neprestanem zbiranju denarna sredstva za slovenski tisk še neodrešenih bratov. Nabrani prispevki so dosegli sicer milijonsko številko, so pa še vedno kot kaplja napram ogromni želji primo'rcev in Ko-
rošcev po slovenski knjigi in časopisu.
Obračamo se zato na Vas, dragi rojaki-izseljenci v prekomorskih in evropskih državah, z najtoplejšo in nujno prošnjo, da se pridružite vseslovenski ljudski akciji. V teku štiriletnih borb ste daleč v tujini pomagali ne samo z Vašim odobravanjem gigantski borbi slovenskega ljudstva za svobodo in boljše ter pravičnejše življenje, ampak ste tudi s stvarnim delom potom Vaših organizacij in časopisja podpirali našo boVbo, ste od Vaših skromnih dohodkov žrtvovali v denarju in blagu znatne, velike zneske za najnujnejše potrebe izmučenih jugoslovanskih narodov. Ostali ste zvesti v najtežjih trenotkih slovenski zemlji in ljudstvu. Zato ni v nas niti najmanjšega dvotaa ,da boste skupaj s slovenskimi ljudskimi množicami podprli prepotrebno, za slovenske Primorce in Korošce živ-ljensko akcijo Tiskovnega sklada. Prosimo Vas, da kot v Sloveniji potom mno'žičnih organizacij, tako, da tudi med Vami
ne bo nobenega našega rojaka, ki ne bi žrtvoval za kulturni obstoj Slovencev na Primorskem in Koroškem. Mobilizirajte in aktivizirajte za akcijo Tiskovnega sklada Vaše časopisje in prav vse Vaše organizacije. Dosledno izvedeno nabiralna akcija od moža do moža, od žene do žene, od mladeniča do mladeniča, naj bo Vaš borbeni odgovor povampirjenemu italijanskemu imperializmu in nemškemu šoVinizmu. Prepričani smo, da v plemenitem, narod-no-zavednem tekmovanju ne boste zaostali za velikimi nabiralnimi uspehi slovenskega ljudstva v svobodni domovini. Izvedite akcijo ravnajoč se po Vaših lokalnih prilikah. Obrnite se z vprašanji in predlogi glede Tiskovnega sklada na nas. Predvsem pa začnite s nabiralno' akcijo takoj, ko prejmete ta naš poziv. Diplomatska borba divja z vso brutalnostjo za sončno deželo ob Soči in Jadranu, za zeleno Koroško. Ni časa za oklevanje in vsak Slovenec, ki bi stal v teh odločilnih urah olj strani, pa kjerkoli
in kdorkoli bi on že bil, bi se izdvojil iz slovenske skupnosti.
Tovariši, bratje, rojaki! Stopite tudi Vi vsi, do poslednjega moža v vrste slovenskega naroda, v borbo za Primorsko in Koroško, v poslednjo ofenzivo za moralno, materijalno in prosvetno pomoč tretjine slovenskega naroda, Primorcev in Korošcev. Primorska in Koroška Vas kličeta!
Nabrane zneske pošljite takoj na naš naslov, da jih takoj upo'rabimo za krvave potrebne prosvetne svrhe Primorcev in Korošcev.
Naj živi Zedinjena Slovenija v Federativni Ljudski Republiki Jugoslaviji!
Dajmo prosvetno orožje Primorcem in Korošcem v njihovi borbi za narodni obstoj!
Naj živita svobodna Primorska in Koroška v Ljudski Republiki Jugoslaviji!
Naj živi delovna, požrtvovalna solidarnost vseh Slovencev! Za Tiskovni urad pri Predsedstvu LRS. France Drenovec, 1. r. (Pečat)
Moje priporočilo vam je to, da ni daleč čas, kadar se bomo skupaj z našim kraljem in z našimi zavezniki napotili v našo zemljo, kjer se danes Srbi, Hrvati in Slovenci borijo pod zastavo generala Mihajloviča, za vzpostavitev demokratske kraljevine Jugoslavije na čelu z kraljem Petrom II.
Jaz verujem, da bo kmalu v Londonu vstanovljena naša nacionalna vlada. Prva in poglavitna njena naloga bo, organizirati jugoslovansko vojsko izven domovine, tako, da postane popolnoma enaka armadam naših zaveznikov".
Moj iskreni pozdrav —
V. Maček, l.r. -
Tako piše ta nekdajni prikriti vodja bivše HSS. Jasno in odkrito dela na tem, da se z pomočjo zunanje intervencije postavi stari režimski protiljudski režim z kraljem na čelu v Jugoslaviji
Ali je treba večjega dokaza kdo in kaj zastopa dr. Maček?
Mirovna konf. 29 julija
Pariz — Napram tozadevnim poročilom iz seje Sveta zunanjih ministrov v Parizu, se je dosegel sporazum, da se skliče mirovno konferenco 21. narodov dne29 julija.
Zasedanje zunanjih ministrov se je kakor razvidno bavilo precej časa glede pravil po katerih naj bi se vodila mirovna konferenca 21. narodov. Med tem ko je ameriški vnanji minister podpiran z strani angleškega zunanjega ministra zagovarjal, da taka pravila izdela samo zasedanje 21. narodov, sovjetski zunanji minister si je prizadeval, da se doseže sporazum glede pravil in zlasti pri glasovanju po predlogih, kjer bi veljala večina dve-tretjini. Ta način pravi sovjetski zunanji minister bi odpravil na splošno znan način "rubber stamp", kar pomeni enostavno sprejetje predloga brez konkretnih rezultatov in obveznosti.
Obisk v Uredništvu
"Prav lepe pozdrave pošiljamo vsem kanadskim in ameriškim Slovencem, ob priliki našega obiska rojakov v sosedni Kanadi. V vaši sredini smo se počutili kot doma in mnoge stvari so se nam tudi dopadle.
Prišli smo na obisk k rojaku Knafeljcu. Obisk je bil res imeniten, saj smo se po 30 letih prvikrat srečali. Želeli smo pa tudi obiskati Uredništvo lista Edinost".
Tako so nam povedali rojaki: Mr. in Mrs. Joseph in Mery Med-vedšek, John Krašovec in Konrad Floss iz Clevelanda.
Mr. in Mrs. Medvedšek sta en dan prej praznovala 25. obletnico svojega zakonskega življenja ali pa "srebrno poroko". Kaj drugega smo mogli želeti kot da bi zdrava in zadovoljna dočakala še "zlato poroko".
"Kako so nabirali češnje", ki so ravno zrele, pravijo, da bodo sami opisali.
"EDINOST"
Published weekly at
206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Registered in the Registry Office for the Oity of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P. EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario. Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista; Dopisi brez podpisa se ne vpoitevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Slovenci ne bomo nikadar odnehali od tega kar je naše
Če tudi zaenkrat nimamo podrobnih poročil o sklepu, ki se je glede vprašanja Trsta in dela Julijske Krajine dosegel na zasedanju zunanjih ministrov velike četvorke v Parizu, vendar vse kaže, da se je dosegel vsaj v principu sporazum, ki določa "internacionalizacijo" luke Trst-a, z samostojno upravo pod pokroviteljstvom Sveta mednarodne Varnosti.
Glede nove meje med Jugoslavijo in Italijo, zdi se, da je sprejet z popravilom sovjetske delegacije predlog, ki ga je predložila francoska delegacija. Ta predlog je neke vrste "zig-zag" sredina izmed predloga, katerega sta tako uporno zagovarjali angleška in ameriška delegacija, medtem ko je edino predlog Sovjetske zveze vključil povrnitev cele Julijske Krajine in Trst — Jugoslaviji. Temu predlogu kakor razvidno, sta se na vse mogoče in nemogoče načine upirali ameriška in angleška delegacija.
Zakaj je vprašanje Trsta tisto "kočljivo" vprašanje za zapadne zaveznike — za tkzv. nosilce "demokracije", kakor se prepogostoma sliši v izjavi enega ali drugega državnika ?
Dokazov je skoro več kot preveč in osnovni je ta, če bi možje, ki jim je dana častna naloga rešiti narodna vprašanja upoštevali demokracijo kot demokracijo, tedaj bi Trst in Julijska Krajina ne mogla predstavljati sploh zamisli, ki bi vodila v spor. Tako pa, ker se gotov del tkzv. "nosilcev demokracije" pri takih vprašanjih ne poganja za demokracijo, temveč politično in ekonomsko dominacijo, podlago za vojne baze — za zatiranje ob vsaki priliki progresivnih podvigov ljudstva po napredku in svobodi, je vprašanje Trsta in Julijske Krajine kakor tudi druge progresivne določbe za povojni svet — kočljivo, sporno vprašanje. Trst in Julijska Krajina sta živa tehtnica na strani mogočnih sil, ki zagovarjajo narodne pravice in progres za povojni svet, po drugi strani sil, ki pripravljajo nove vojne konflikte, ki zanikajo pravico narodom pod krinko besedne in fiksne demokracije.
V tem svetlu je mogoče razumeti delo razmejitvene komisije — angleške, ameriške in francoske — katera je bila pri svojem delu tako enostranska in tako trdo v krempljih gotovih krogov, da bi ne bilo nobene razlike glede njenega poročila, če bi bila namesto, da se je mudila v Julijski Krajini, kjer je prezirla dejstvo zgodovine, dejstvo resnice in poštenosti, dejstvo ljudskih teženj — mirno sedela v mehkem naslanjaču bodisi v Washingtonu, Londonu ali pa Parizu. Njeno poročilo bi ne moglo biti prav nič drugačno Svetu zunanjih, ministrov, kajti črte, ki so določale mejo med Jugoslavijo in Italijo predložene po teh komisijah, so bile izdelane najbrž še pred tem, kakor pa je komisija dospela takorekoč na lice mesta.
Priporočilo komisije je kakor razvidno služilo zunanjim ministrom zapadnih držav kot podlaga za barantanje na račun premnogokrat s krvjo in solzami premočene slovenske zemlje, na kateri so se Slovenci in Hrvati naselili pred 1400 leti. Barantanje na račun zemlje malega slovenskega ter ostalih jugoslovanskih narodov, ki so v tej vojni doprinesli tako ogromni delež za skupno zmago Združenih narodov — je največja sramota za diplomacijo tako velikih diržav kot sta Amerika in Anglija.
Tej diplomaciji se je šlo več za opravičiti zahteve včerajšnega skupnega sovražnika, sokrivca zločinov storjenih v tej vojni, kakor pa za opravičene zahteve svojega zaveznika, priznati nairodu pravice tako, kakor to želi vsak drugi narod, da so mu njegove pravice priznane. Prav zaradi teh osnovnih dejstev, ki so močnejša kakor pa je zamisel gotovih diplomatičnih intrigantov, Slovenci ne bomo nikdar odnehali od tega kar je naše. Trst so skozi razvojno povest razni osvajalci izkoriščali, se bogateli na njegov iračun. Nikdar pa niso in tudi ne bodo uspeli osvojiti duha in zavesti slovenskega človeka, da bi se odrekel tega, kar je po zgodovini in narodno njegovo.
Dokaz temu je borba tržaškega ljudstva kot celine — dokaz je tudi dejstvo pravice, ki je močnejša kot kaj drugega na svetu!
Najmočnejši argument
"Primorski dnevnik", ki izhaja v Trstu, piše v ui?od-niku pod naslovom "Najmočnejši argument" med drugim naslednje:
"Komanj se je poleglo navdušenje, s katerim je naše ljudstvo sprejelo mednarodno zavezniško komisijo v upanju, da bo predlagala pravično rešitev našega živ-ljenskega vprašanja, že se pojavljajo poizkusi barantanja z našo zemljo.Oropati nas hočejo naših pravic, ki ne poznamo izdajstva, v korist tiste države, ki je z nacistično Nemčijo korakala vse do trenutka, ko je nadaljevanje vojne na strani Nemčije že pomenilo državni samomor.
.Kako povsem drugačno mnenje bi si "strokovnjaki" ustvarili o našem vprašanju, če bi bili živeli med nami takrat, ko je fašistična Italija pljuvala v usta slovenskim otrokom, zlasti pa bi se njihovo "strokovno" mnenje spremenilo, če bi bili med nami takrat, ko je naše ljud-stBO zgrabilo za orožje. Takrat bi se jim bil odkril pravi etnični značaj Julijske Krajine. Ugotovili bi bili na mah, da je v teh krajih Italija tujka, da se je tudi po kapitulaciji fašistične Italije njen vpliv čutil le preko bandit-skih formacij X. Mas, Guardia Civica itd., da je italijan-
IZ JUNAŠKIH STRANI ZGODOVINE TRŽAŠKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
OBOROŽENA BORBA TRŽAŠKIH ANTIFAŠISTIČNIH MNOŽIC — JE PODPRLA ZMAGOSLAVNE OPERACIJE JUGOSLOVANSKE ARMADE — OSVOBODITELJICE
Vzporedno s formiranjem prvih partizanskih edinic v Jugoslaviji je večje število Tržačanov odšlo v Berkine, kjer so se formirale prve partizanske udarne skupine. Nekaj teh Tržačanov je padlo v borbah na Nanosu leta 1942, nekaj pa jih je italijanska vojska ujela in ustrelila.
V	Trstu samem so se med tem širile antifašistične organizacije, ki so zajele široke italijanske in slovenske množice v Trstu. Te organizacije so zalagale partizanske edinice z ogromnimi količinami materiala. Že leta 1942 in 1943 se organizirajo prve masovne sabo-tažne akcije in napadi na posamezne fašistične osebnosti.
Ko so Trst zasedli Nemci, se je podzemsko delovanje še bolj-razširito. Ooborožene skupine so vršile v mestu napade in sabotažo.
ŽE LETA 1944 SO SE ZAČELE PRIPRAVE ZA OBOROŽENO VSTAJO V MESTU
Priprave za oboroženo vstajo v mestu so se pričele že leta 1944. 3. avgusta 1944 je štab IX. korpusa Jugoslovanske armade imenoval Komando mesta Trst, ki se je vrgla na intenzivno organizacijsko delo po vseh okrajih. Tovarne niso bile vključene v okraje, temveč so bile neposredno podrejene vojni komisiji in so forfni-rale vojne edinice. Aktivnost vojne organizacije je neposredno naraščala.
V	februarju 1945 leta se je mesto razdelilo na štiri sektorje in za vsak sektor je bil imenovan komandant, ki je imel nalogo skrbeti na čim večje ojačanje vojaških sil v mestu.
Prvi sektor je obsegal Barkov-lje, Rojan do ulic Fabio Severo, Milano in Corso Cavouir. II. sektor ki je mejil na prvega, se je raztezal do ulic Crispi, Pindemon-te, do ulice del Bosco, Besenghi in Navali. III. sektor, ki je mejil na drugega, se je raztezal do ulice Bajamonti ter preko okraja Magdalena do dirkališča na Montebel-lu. Tu se je začel IV. sektor, ki je obsegal: Škedenj, Sv. Ano, Ko-lonkovec in je segal do mitnice na žaveljski cesti.
Ko je v drugi polovici aprila IV. armija naglo napredovala v
smeri Reke in Istre, so bili načrti Komande mesta za oboroženo v-stajo že pripravljeni. Dne 27 aprila 1945 je bilo število edinic po sektorjih sledeče: I sektor 2 ba-talijona in 1. samostojna četa. II sektor: 6 batalijonov, III. sektor 4 bataljoni, IV sektor 4 bataljoni. Od 27 aprila do 1 maja je pristopilo v te edinice še drugih 5000 mož, tako da je notranja oborožena sila v Trstu dosegla 10.000 mož.
"GUARDIA CIVICA" X. MAS SODELUJETA Z NEMCI
Istočasno se je reakcija pripravljala, da sprejme oblast neposredno iz rok Nemcev. Ustanovili so tako imenovani "Comitato di sa-lute pubblicas", ki sta mu načelo-vala znana kolaboracionista pre-fekt Coceani in župan Pagnini Z nemško Wehrmacht sta sklenila dogovor v smislu katerega bi se morali Nemci predati samo anglo-ameriškim armadam, medtem ko bi smeli do predaje ostali oboroženi v vojašnicah.
Že od 28 aprila so razni kleve-turini, pripadniki X. Mas in pripadniki formacij Guardia Civica, krožili po mestu in razglasili, da je vojna končana. Vse te manevre so vodili znani fašisti in kolabo-racionisti. Ni bil redek prizor, da so kamioni, polni reakcionarne dr-hali skupno z Nemci krožili po mestu. Eni kot drugi so bili v polni vojni opremi. Od 20. aprila dalje sta Komanda mesta SIAIO (Slovensko-itali janski antif ašisti-čni izvršni odbor) — neprestano zasedala in budno sledila dogodkom. Komanda mesta je odredila, naj se oboroženi odpor začne 27. aprila. 28. aprila se je Komanda mesta preselila na Kolonkovec. Ob 16 uri so se začele prve oborožene akcije. S pomočjo kurirjev se je vzpostavila zveza s posameznimi sektorji ter z rednimi četami, ki so operirale v Istri in na Krasu.
NAPAD NA NEMCE IN KOLA-BORA CIO NISTE SE JE ZAČEL
28. aprila zvečer je komanda IX korpusa po radiogramu odredila za oborožene borbe v mestu. Odgovor je bil, da se je borba že pričela. Iz vseh sektorjev so prihajala poročila, da je razoroževa-nje Nemcev in kolaboracionistov v polnem teku.
V Barkovljah so se Nemci držali v bližini svojih utrjenih postojank. Te so bile bunker v parku, blok pri Čedasu in Svetilnik. Naši so imeli nalogo, naj se predčasno ne
izpostavijo preveč in naj razoro-žujejo le posamezne sovražnikove skupine. Dan 27. aprila je minil brez posebnih dogodkov. Nemci si niso upali zapustiti svojih utrjenih postojank, ker so naši nadzorovali ves teren. En bataljon je operiral v Barkovljah, drugi pa na Greti. Na Trsteniku so že istega dne razorožili poedine nemške vojake.
Naslednjega dne — bila je sobota — so naši organizirali napad na blok pri čedasu, Razpolagali so s dvema težkima strojnicama, s 16 lahkimi, 13 brzostrelkami, 35 puškami, nekaj samokresi in ročnimi bombami, skupaj z okoli 8000 nabojev. Proti večeru se je skupina kakih 30. mož približala bloku in z ročnimi bombami napadla postojanko. Nemci so odgovorili z močnim streljanjem iz brzostrelk in z protioklepnim topom. Ker so bili Nemci v premoč, so se naši umaknili. Ponoči je prišlo tu in tam do manjših spopadov med posameznimi patruljnimi skupinami. Tovariša Zore in Jof sta sama, oborožena s samokresom in z brzostrelko, ki ni delovala, razorožila skupino 15 Nem-
SRDITI BOJI PO VSEH DELIH MESTA
29.	aprila se je položaj poostril. Oddelek 120 Nemcev je od obale krenil v hrib, da pregleda teren. Oddelek je bil močno oborožen. Naši so bili raztreseni po terenu. V bližini je bila samo skupina 7 tovarišev. Niso zgubili poguma. Na vidno mesto so postavili težko strojnico in se na to postavili na nizek zid. Samo dva sta imela samokres, ostalih pet pa je bilo brez orožja. Da bi Nemce prevarili, so po zidu razvrstili nekaj titovk. Ko so se Nemci približali sta oborožena tovariša skočila iz zasede in jim nakazala: "Stoj". Nemce je odločni nastop popolnoma omedel. Skupina prvih 80 je odvrgla orožje in se predala, drugih 40 pa je naglo zbežalo. Istega dne je politični komisar sektorja tovariš Zvonko, oborožen s samokresom, sam razorožil skupino 17 Nemcev. Poleg tega so po vsem sektorju razorožili večje število pripadnikov formacije "Guardia Civica"., Na svetilniku so se Nemci še vedno držali, ker so imeli nalog nadzorovati edino cesto, ki jim je še ostala za umik iz mesta.
30.	aprila zjutraj je pred bar-kovljanskim pristaniščem križal nemški oboroženi Mas, pozneje je priplulo še 5 oboroženih splavov.
Besedilo pogodbe med Jugoslavijo
in Cehoslovaško
Prezidij Ljudske skupščine Federativne Ljudske republike Jugoslavije in prezident Čehoslova-ške republike sta se v želji, da se slovesno potrdijo vezi iskrenega prijateljstva, ki že od nekdaj spaja bratske slovanske narode in ki je bilo v tej zmagoviti vojni ponovno potrjeno v skupni borbi proti istemu sovražniku in isti nevarnosti.
Glede na življenski interes obeh držav do vzajemne obrambe v primeru, če bi Nemčija obnovila svojo napadalno politiko proti njuni svobodi, politični neodvisnosti in teritorijalni nedotakljivosti.
V prepričanju da skupna obramba proti taki nevarnosti v interesu ohranjevanja mednarodnega miru in varnosti, kar je cilj ustanovne listnine Združenih narodov, ki sta ju obe državi sprejeli, in v odločnosti, da se še bolj utrdijo in poglobijo duhovne in ekonomske vezi, ki so bile že prej ustvarjene po skupnih naporih med obema deželama.
Odločila, da skleneta pogodbo in sta imenovala za svoja pooblaščenca:
Prezidij Ljudske skupščine Federativne Ljudske republike Jugoslavije — predsednika vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije, maršala Jugoslavije gospoda Josipa Broza Tita,
Prezident Čehoslovaške republike — predsednika vlade gospoda Zdenka Fierlingerja,
ki sta se, ko sta izmenjala svoji pooblastili, ki sta jih našla v dobri obliki sporazumela o naslednjem :
Čl. 1. Visoki pogodbeni stranki sta se sporazumeli, da se bosta v interesu obeh držav in njunih narodov združili v politiki preizkušenega in trajnega prijateljstva, ki se je utrjevalo s tesnim sodelovanjem med obema državama.
Čl. 2. Visoki po'godbeni stranki se obvezujeta, da bosta skupno podvzeli vse ukrepe, ki so v njuni moči, da se onemogoči kakršnakoli nova grožnja in da se prepreči ponovitev napada s strani Nemčije ali katere koli druge države, ki bi se z njo neposredno ali na kakršen koli drugi način združila.
V ta namen bosta visoki pogodbeni stranki v duhu najiskrenejše-ga sodelovanja udeleževali vseh mednarodnih akcij za vzdrževanje mednarodnega miru in varnosti ter bosta v celoti prispevali k temu, da bi se ta cilj uresničil.
Pri izpolnitvi te pogodbe se bosta visoki pogodbeni stranki držali svojih obveznosti, ki jih imata kot članici organizacije Združenih narodov.
Čl. 3. Ako bi se ena izmed visokih strank zapletla v sovražno-
stvo Trsta in Julijske Krajine le toliko italijansko, kolikor predstavlja fašistične postojanke nacionalnega zatiranja in nadaljevanja prodiranja na Balkan. Razen tega ni mogla Italija v naših krajih povedati ničesar. Skratka: v naših krajih pomeni Italija nečloveško postopanje, brutalnost, poniževanje Slovanov, narodno zatiranje in gospodarsko izžemanje ter uničevanje, požiganje, mučenje, streljanje najzavednejših sinov našega naroda — kulturno smrt. S takimi sredstvi je Italija "upravljala" Julijsko Krajino. In na take načine je širila med tukajšne'prebivalstvo sadove baje dvatisočletne kulture. Če zaradi drugega ne, bi že to samo zadoščalo, da se Italiji ne dovoli dostop niti na najmanjši košček naše zemlje."
sti z Nemčijo, ki bi ponovila svojo napadalno politiko, ali s katero koli drugo' državo, ki bi se z Nemčijo združila v cilju napadalske akcije, bi ji druga visoka pogodbena stranka nudila vojaško in drugo pomoč z vsemi raspoložlji-vimi sredstvi.
Čl. 4. Visoki pogodbeni stranki se obvezujeta, da nobena izmed njiju ne bo stopila v zvezo', niti ne bo sodelovala v koaliciji, ki bi bila naperjena proti drugi visoki pogodbeni stranki.
Čl. 5. Visoki pogodbeni stranki bosta skupno in vsaka v krogu svoje delavnosti utrjevali ekonomske, duhovne in druge vezi med obema državama in sicer na temelju pogodb in sporazumov, sklenjenih s tem namenom.
Čl. 6. Ta pogodba stopi v veljavo takoj po podpisu ter bo ratificirana v najkrajšem času. Rati-fikacijski instrumenti se bodo' izmenjali v Pragi čimprej mogoče. Ta pogodba ostane v veljavi 20 let od trenutka podpisa. Ako pa nobena izmed visokih pogodbenih strank 12 mesecev pred potekom 20 letnega roka ne sporoči, da želi naj veljavnost te po'godbe preneha, se njena veljavnost vsakokrat podaljša za naslednjih pet let, dokler ena izmed visokih pogo'dbenih strank pismeno ne sporoči svoje namere, da se pogodba razveljavi.
V	potrdilo sta pooblaščenca podpisala to pogc'dbo in postavila na njo svoja pečata.
Izdelavo v dveh izvodih, izmed katerih je vsak v češkem in srbo-hrvatskem jeziku. Obe besedili imata enako veljavo.
V	Beogradu 9. maja 1946.
Po pooblastilu Prezidija Ljudske skupščiine Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Tito, 1. r.
Po pooblastilu prezidenta Čeho-sloVaške republike.
Zd. Fierlinger, 1. r.
Pričeli so z močnim obstreljevanjem hiš. Ob 8 uri zvečer so se v Barkovljah pojavile prve prednje straže IX korpusa, Izdelan je bil načrt za skupno akcijo naslednjega dne.
Naslednjega dne, 1. maja, so prispele še druge jugoslovanske čete. V skupni borbi so likvidirale še preostale nemške postojanke, to je blok pri Čadesu, bunker za šolo in močno utrjeni svetilnik. Nato so napredovali proti sredini mesta.
V	IV sektorju je skupina 130 naših, ki je bila oborožena s 13 puškami in z 2 samokresoma, pričela razoroževalno akcijo 27 aprila. Na posameznih terenih so sodelovale še druge oborožene skupine. V jutranjih urah 28. aprila je oddelek kakih 300 ustašev zapustil vojašnico na žaveljski cesti. Naši so zaplenili eno strojnico, nekaj drugega orožja in nekaj živeža. V bližini kraja Domio so razoroževali skupine po 5 do 20 Nemcev, ki so prihajali mimo.
V	tem sektorju je bil položaj precej kritičen, ker so naši razpolagali le z malo količino orožja in ker so bili tod še močni oddelki Nemcev, oddelkov S S in ustašev. Poleg tega so nemške baterije s Katinare in s hriba nad Žavlja-mi stalno obstreljevale poti, ki vodijo mesto.
Okrog 5 ure zjutraj je šla po cesti pri Domiu kolona 40 Nemcev z 31 konji in 17 vozovi, polnimi živeža, oblek, lahkih in težkih strojnic, možnarjev in drugega o-rožja. Naši so jih ustavili in pripravili do tega, da so se predali z vsem orožjem.
30. aprila zjutraj so se na hribu Castiglioni pojavile prve izvidnice jugoslovanske vojske. Okrog 16 ure popoldne je od Ricmanj prišel večji oddelek redne vojske. Nemške baterije na Katinari in nad Žavljami so silno obstreljevale vse poti. Okrog 6 ure popoldne se je pričel skupni napad s dospelimi edinicami redne vojske na nemške postojanke. Nemška posadka na hribu na Žavljami se je začela umikati proti mestu. Bitka se je vodno bolj pomikala proti skednju in sredini mesta.
"GUADIA CIVICA" _ NEMŠKA ORGANIZACIJA NASTOPA POD FIRMO CLNa
V	Skednju so se prve akcije pričele 28 aprila. Potrebna pa je bila velika opreznost, ker so oddelki SS, ki so bili v rižarni, med katerimi je bilo tudi večje število italijanskih SS-ovcev, patruljirali v okolici. Okoli 15 ure istega dne je neki tovariš ustavil sovražni kamion in razorožil dva miličnika X. Mas. Zaplenil jima je 1 brzostrelko, dve puški in 8 bomb.
Med tem so druge skupine razorožile posadko Guardia Civica. Nekateri od te posadke so nosili na rokavu trak z napisom CLN. Značilne so to besede, ki jih je neki član Guardia Civica izrekel napram drugim sovrstnikom: "Saj sem vam rekel, da naš odbor ni isti kot njihov!" Proti večeru je skupina 60 mož, oborožena z 18. puškami zavzela položaje pri cerkvi. Razorožili so dva republikanska vojaka. Komanda bataljona je imela sedež v šoli.
Naslednjega dne okrog 5 ure popoldne je prišel nalog za napad na mesto.
V	noči od 30 aprila na 1. maj so SS-ovci razstrelili krematorji v rižarni. že isto noč so nekateri tovariši preiskali rižarno, ki so jo bili SS-ovci zapustili. Ob 6 uri zjutraj pa so naši rižarno zasedli. Našli so tam veliko količino orožja, tako da so lahko oborožili 720 mož. 1. maja okrog 8 ure zjutraj je privozil mimo rižarne kamion z miličniki X. Mas., ki so nosili na rokavu trakove CLN. Začeli so streljati na naše. Pozneje so streljali tudi na prebivalstvo in ranili eno žensko. Na Pantalonu so miličniki X. Mas ranili nekega tovariša, ki se je bil približal z namenom, da jim izroči nalog o predaji. Proti 14 uri 1. maja se je oddelek kakih 100 Nemcev in vstašev po ulici Carpinetto in Vig-neti približevali Skednju, da bi se prebil v mesto. Naši so postavili na sredo ceste težko strojnico, drugi pa so se postavili z brzostrelkami in puškami v zasedo. Razvila se je srdita bitka. Tovariši od sv. Jakoba so poslali na pomoč oklopni avtomobil.
Po polurni bitki se je sovražnik v neredu umaknil. V tovarni Ilya so naši razorožili 18 Nemcev. Kmalo na to je dospela redna vojska.
Tudi pri sv. Jakobu so 27 aprila začeli s pripravami za vstajo. 27.
in 28 ni bilo posebnih dogodkov. 28. aprila okrog 15 ure je prišla iz mesta do šentjakobske cerkve kolona Nemcev. Prišli so, da sname-jo z zvonika rdečo zastavo. Raz-oroženih je bilo nekaj Nemcev. 29. aprila zjutraj je 150 delno oboroženih tovarišev izvedlo napad proti ladjedelnici, pri tem je bil težko ranjen tovariš Del Campo. Proti večeru so se začele priprave za naslednji dan. Našim se je posrečilo zajeti tudi en oklepni avtomobil, poln orožja in streliva.
30. aprila ob 7 uri zjutraj so bili naši že na položajih. Okrog 8 ure je iz vojašnice v ulici Istria, kjer je bila Guardia Civica, prišlo kakih 30 mož, ki so začeli streljati. Nato sta prišla dva njihova odposlanca in vprašala, kakšen je namen naših. Eden od naših se je podal v vojašnico, na katero so bili miličniki formacije Guardia Civica napisali "Caserma Frau-sio" in razobeseli rdečo zastavo, da bi tako zmedli ljudstvo. Sporazumeli so se, da si bodo pomagali v primeru, če bi jih Nemci napadli. Z našim oklepnim avtomobilom so prevažali orožje iz raznih mestnih vojašnic. Delavci so s svoje strani razoroževali male nemške skupine, ki so se vračale iz Istre.
V JUTRU 1. MAJA JUGOSLOVANSKE ČETE V SODELOVANJU Z ODPORNIŠKIM GIBANJEM OSVOBODE MESTO
Obroč okoli sredine mesta se je vedno bolj krčil. V mestu samem so se Nemci potegnili za svoje u-trjene položaje. V zgodnjih jutranjih urah so od smeri sv. Ivana v-korakali v mesto prvi oddelki redne jugoslovanske vojske, ki jih je prebivalstvo navdušeno sprejelo in burno pozdravljalo. Kmalu zatem so se pojavili prvi tanki. Oddelki IV. Armije in IV. korpusa so z vseh strani napredovali proti sredini mesta. Nemci so se umaknili in nato koncetrirali na nekatere utrjene položaje. Brigada "Bazovica" je preko Trstenika prišla v Rojan in se tam zapletla v boje z Nemci.
V prosti luki so se Nemci še upirali. Držali so se tudi v palači Excelsior. Z morja so obstreljavili paločo prefekture.
Druge utrjene točke, kjer so se Nemci še držali so bile: grad sv. Justa, sodna palača, vila Gelrin-ger na škorklji, stara prosta lu-ka ter vojašnici v Rocolo in na Montebellu. Pod ognjem tankov-skih topov pa so tudi te postojanke druge za drugo padale. Srdita borba je trajala ves dan. Uporniki so povsod sodelovali z redno vojsko. V teku dneva so se številne nemške posadke predale edinicam Komande mesta ali pa redni vojski. Uničene so bile vse važnejše postojanke. Naslednjega dne so se Nemci držali samo še v sodni palači in pri sv. Justu. Proti večeru pa sta se podali še ti dve postojanki.
S tem so bili boji za Trst zaključeni in upravo mesta je prevzela Komanda mesta.
"Primorski Dnevnik"
Poizkus morilnega orožja
in miru
Bikini — Poizkus morilnega o-rožja 'atomske bombe", ki so ga izvajale ameriške vojne oblasti 1. julija t. 1., ne vodi k razorožitvi in miru v svetu, temveč k zboljšanju morilnega orožja, k oboroževanju in tretji svetovni vojni.
Sovjetsko časopisje komentirajoč poizkus "atomske bombe" ob otoku Bikini na Pacifiku, pravi: "Kdo naj verjame, da Amerika resnično misli o razorožitvi, ko istočasno preizkuša in želi spopol-niti morilno orožje "atomsko bombo". Poizkus atomske bombe je torej samo črna maska katera poleg svoje učinkovitosti odkriva namero ameriških vojnih oblasti po spopolnitvi tega morilnega orožja, ne pa razorožitvi in miru."
Poizkus tega morilnega orožja se nadaljuje in prihodnji se bo vršil enkrat v naslednjih tednih in topot radi učinkovitosti pod vodo proti vojnim ladjam. Poročila o učinku atomske bombe na Bikini, so seveda razna in različna. Trdi se, da sta bila dva parnika potopljena in več drugih močno in tudi deloma poškodovanih. Vsekakor ostala je pri življenju koza, ki je bila izpostavljena v bližini, da bi se dognalo učinek atomske bombe na posadko na bojnih ladjah.
Zadeva Draže Mihajloviča
AKTIVNOST ČETNIKOV V ZAPADNI BOSNI
Zapadna Bosna je spadala pod Nezavisno državo Hrvatsko, ki so jo ustvarili Nemci in Italijani po razsulu jugoslovanske kraljevine. Poglavnik hrvatske države je bil Ante Pa ve lič, pravi tip pristnih 'zločincev, ki jih je porodila druga svetovna vojna. Vladal je s pomočjo ustašev, hrvatskih fašistov, ki so se posvetili iztrebiti srbski živelj (v Hrvatski). Spomladi in poleti 1941 so ustaši brezvestno pomorili na sto tisoče srbskih mož, žena in otrok. To je bil hrvatski posnetek Mihajlovičevih četnikov v Srbiji, ki so iztrebljali Hrvate. Kakor četniki, so tudi ustaši zasovražili partizane pod vodstvom maršala Tita — bolj kot prave sovražnike Jugoslavije, četniki so hoteli osnovati jugoslovansko državo, v kateri bi bila vsa oblast v rokah srbskega četniškega pokre-ta. Ustaši (katoličani) pa so hoteli imeti hrvaško državo, v kateri bi ne bilo Srbov (pravoslavnih). Partizani pa so hoteli imeti jugoslovansko državo, v kateri naj bi vsi državljani bili postavno enakopravni. Proti tej ideji jugoslovanske enakopravnosti pa so bili pripravljeni boriti se četniki in ustaši. In iz tega skupnega sovraštva (do partizanov in njihovega programa) se je porodilo sramotno ustaško?četniško sodelovanje s sovražnikom proti partizanom.
Dne 28. maja 1942 je bila sklenjena pogodba med dr. Milanom Badovincem in podpolkovnikom Ivanom šojatom, ki sta zastopala Nezavisno državo Hrvatsko, in med četniškimi poveljniki — Cvi-jetina Todič, komandant četniške skupine "Ozren", Cvijetina Džu-rič, načelnik četniškega štaba, in drugi —- ki so zastopali Dražo Mihajloviča. Ta pogodba (dokument št. 112) je vsebovala med drugim naslednjo določbo:
"Dokler obstoja nevarnost pred partizanskimi oboroženimi bandami, bodo četniške edinice prostovoljno sodelovale s hrvatskimi oboroženimi silami v borbi in pobijanju partizanov in za dosega namena bodo delovale pod kontrolo hrvatskih vojaških oblasti. . .
Hrvatske državne oblasti bodo zakladale četnike s strelivom po položajni potrebi. . .
Četniki, ki so ranjeni v borbi proti partizanom, so upravičeni zdravniške oskrbe isti način kot vsi drugi člani Nezavi-sne države Nrvatske." Predno je bila ta pogodba sklenjena, je poveljnik 10. hrvatskega pehotnega regimenta podpolkovnik Bučar izdal tajno povelje št. 2439, ki se deloma čita takole (Dokument št. 116.):
"S 15. majem (1942) mora vsa savražna akcija napram četnikom prenehati. V tem smislu se mora borba nadaljevati proti partizanom (komunistom), ki nosijo na kapah rdeče zvezde." --
Mihajlovičev zastopnik v zapad-ni Bosni je bil kapitan Bora Mit-ranovič. Preko njega je Mihajlo-vič poslal zapoved raznim četni-škim poveljnikom v tem okraju. Dne 23. marca 1942 je Mitranovič odposlal Jovanu Mišiču, poveljniku četniške edinice 'Kralj Peter II.', strogo zaupno povelje Draže Mihajloviča, ki se deloma glasi (Dokument štev. 128):
"(1) — Po neuspešnih bojih v zapadni Bosni in Krajini pomikajo komunisti svoje glavne sile v smeri Hercegovine . . . Zadnje par dni smo jih obkolili v ozemlju Prozor — Doljni Vakuf — Tomislav grad — Livno — in upam, da jih v prihodnjih par dnevih uničimo. (2) — Nemci držijo Livno, Su-jico in Prozor; Italijani so okoli Rame in Vranice, medtem ko naše edinice okupirajo azemlje Vranica — Imotski . . . (8) — Kakor hitro dobite radijsko postajo, bom zahteval za vas — zapadno Bosno in bosanske edinice — vojni material iz Anglije, in tudi dobili ga boste . . . Naš mladi kralj in jaz se vam zahvaljujeva. . ." Mnogo drugih listin s podpisom Draže Mihajloviča in njegovih glavnih poveljnikov in kola-boracijonistov je reproduciranih v poročilu te komisije in kažejo, da so četniške edinice operirale kot svojstveni del nemških in ustaških oboroženih sil pod komando nemških in ustaških častnikov. N. pr. 8. novembra 1943 je poveljnik četniškega korpusa v Bosni in Krajini poslal nemški komandi v Banja luki naslednje nujno poročilo: "Poveljnik Uroš Drenovič je sporočil 7. novembra iz Vodi-škega vrha komandnemu štabu nasletnje:
Borba proti partizanom se je sedmi dan tega meseca nada-
ljevala na vsej fronti. Naše levo krilo je dobro vzdržalo, toda desno je bilo primorano vsled močnejših in ojačenih partizanskih napadov umakniti se vse do Gornjega Pervana...
Vojaki so ostali brez amu-nicije in pred močnejšimi par-1 tizanskimi napadi se ne moremo braniti.
To poročilo pošiljam za poveljnika Drenoviča in zahtevam, da se mu nudi potrebna pomoč v strelivu, moštvu in avijonih. . ."
To pismo je podpisal komandant Drenovič in posnetek originala se nahaja v poročilu komisije (Dokument štev. 175).
Dne 6. januarja 1943 (na pravoslavni božični večer) je nemški komandant Kasselmann v Han Koli poslal naslednje božično voščilo poveljniku Mičiču in njegovim četnikom: "Nemške čete na utrjeni točki Han Kola pošiljajo Vam in junaškim četnikom najlepša voščila za vesele Božične praznike."
Posnetek originalnega pisma v pravilni nemščini in v spakedrani srbo-hrvaščini, podpisano od Kas-selmanna, je zanešen v poročilo komisije kot dokument št. 184.
Treba je omeniti še eno listino, ki se tiče četniških operacij v zapadni Bosni. To je fotostatičm posnetek potnega dovoljenja, ki ga je izdal ustaški' poveljnik v Banji luki. Glasi se:
"POTNO DOVOLJENJE — za poveljnika četniškega regimenta "Manjača" g. Vukaši-na Marčetiča in za poveljnika prvega bataljona četniškega regimenta "Manjala" g. Jovana Mišica — ki gresta v spremstvu 8 četnikov na konferenco v selo Grabska, okraj Doboj — z namenom, da se izbere skupna administracija, ki bo imela nalogo sodelovati s hrvatskimi oblastmi kot edini zastopnik četnikov v tej pokrajini.
Vse oblasti ob njihovi cesti imajo ukaz zgoraj omenjenim na vse načine pomagati in jim „ ne delati kakih težav."
To potno dovoljenje je podpisal polkovnik I. Brozovič, ustaški poveljnik v Banji luki (Dokument štev. 191).
POLOM ČETRTE OFENZIVE
Načrte za četrto ofenzivo proti partizanom v prvi četrti leta 1943 je sestavila v Rimu višja italijanska komanda in nemški poveljnik za jugovzhod general von Lehr. Večje število italijanskih listin, objavljenih v poročilu jugoslovanske komisije za ugotovitev vojnih zločinov, kaže, da je v tej ofenzivi bila oddeljena četnikom Draže Mihajloviča specifična naloga, da preprečijo partizanom umik proti jugu pred pritiskom skupnih nemških, italijanskih in ustaških čet, ki so napadale s severa. V teh listinah nazivajo Italijani četnike bodisi z imenom M. V. A. C. (Mi-licia Volontaria Anti-Comunista) ali jih imenujejo Črnogorce, Her-cegovce, nacijonaliste ali pa navadno četnike.
19. januarja 1943 je general Roatta, poveljnik II. italijanske vojske, poslal naslednjo depešo nemškemu komandantu na Hrvaškem (Dokument št. 203):
"Pooblaščen sem od Vrhovne komande, da Vas informiram o pričetku četniških operacij, ki so bile začrtane v Rimu in se prično prve dni prihodnjega meseca. Te operacije bodo pod komando XVIII. vojaškega korpusa in jih bodo izvedle hercegovske formacije. Pričele se bodo od Prozora in imajoč Glamoč za skupni cilj. Po dovršenih operacijah, o katerih se pričakuje, da bodo trajale kakih 15 do 20 dni, se bodo Hercegovci in Črnogorci vrnili na svoje ozemlje v smislu izrecne želje Poglav-nika".
Ta Poglavnik je seveda Ante Pavelie, ki je bil, kot izgleda, pripravljen sprejeti četniško pomoč, ni pa hotel, da bi njegovi srbski četniški zavezniki ostali na teritoriju Nezavisne hrvatske države. Fotostatični odtis te listine, podpisane od generala Roatta, je priob-čen v poročilu komisije.
Dne 15. januarja 1943 je general Roatta poslal depešo poveljniku XVIII. italijanskega vojaškega korpusa, ki se v odlomkih glasi (Dokument štev. 204):
"Neodvisno od operacij, ki jih bodo izvršile naše čete na teritoriju VI. in XVIII. vojaškega korpusa s sodelovanjem nemških in hrvatskih čet. . . bodo postale aktivne (na o-zemlju) med XVIII. in VI. korpusom formacije hercegovske in črnogorske MVAC (Mi-licia Volontaria Anti-Comunista). . .
Čim večje število naših častnikov mora biti uvrščenih v
Za sto in dvesto dolarjev ni mogoče kupiti svobodo in dobiti priznanje
Gozdarji v Port Arthurju in o-kolici nas spomnijo na tisto pesem, ki smo jo velikokrat slišali na vasi: "On seka, on klesti, pripravlja si les. Ga v butaro veže, ravna si ga vmes!" Tako tudi oni, sekajo, klestijo in pripravljajo les. Navarno in težko delo, zraven še muhe, komarji in drugi mrčes nagaja. Toda kampanja za X-raj aparat mora uspeti, pravijo naši gozdarji, ko tešejo prage in sekajo drva za izdelovanje papirja.
Grenak je kruh gozdarjev. Trdo se dela za kanadski dolar. Približuje se 15 septembra, konec kampanje. Videli bomo uspeh in šteli dolarje. Konec kampanje in konec poletja. Ne bo več komarjev in muh, slana bo padla in sneg. Narava bo spremenila gozd v drugačno obliko. Prekrila ga bo s zimsko suknjo, debelim snegom, da mu zavaruje korenine. Tudi naša kampanja bo spremenila svoj oblik. Naštevala bo uspeh in dobro delo, veliko požrtvovalnost, ki so jo napram svojemu narodu izkazali slovenski izseljenci v daljni tujini. Ako bo uspeh dober, bo grenila usta tistim, kateri imajo svoje muhe in hočejo zavoljo svojih muh, ovirati, škodovati na en ali drugi način skupno delo pri tem velevažnem podjetju.
Do 15 septembra je še čas, da pokažemo trdo voljo, da smo in bomo pomagali moralno in materialno Slovenski Osvobodilni Fronti. Pokazali bomo koliko nas je, ko stopimo skupaj v Slovenski Kanadski Fronti.
Simon Jenko, veliki pesnik, je zapisel te značilne besede:
te formacije. . . da se preprečijo napadi na katoliško, nekomunistično prebivalstvo in se tako vzdrži naša- oblast in naš ugled. Za dosego tega namena je treba priti do sporazuma z odgovornimi četniškimi voditelji ter jih posvariti, da takih prestopkov ne bomo trpeli ter da lahko škodijo našim v-zajemnim odnošajem v bodočnosti. . ."
Toda februarja 1943 je postalo jasno, da četrta ofenziva ne bo dosegla svojega namena, ki je bil: partizane kot vojaško silo uničiti. Odklanjajoč bitko v zapadni Bosni in Liki, so partizani prekoračili Neretvo in dospeli v Hercegovino in Sandjak. Z nenadno proti ofenzive so spravili italijanski VI. vojaški korpus v opasen položaj in italijansko divizijo "Murge" raztrgali na drobne koščke. General Amico, poveljnik tega korpusa, je obupal. Apeliral je za pomoč na komando II. italijanske vojske, toda edine čete, ki jih je mogel general Roatta poslati, so bile še nadaljne edinice Mihajlovičevih četnikov.
V Črni gori je bila v naglosti izvršena splošna mobilizacija in 18,000 četnikov pod poveljstvom častnikov jugoslovanske kraljeve vojske, ki so jih Italijani izvrstno oborožili, se je razvrstilo ob obrežju reke Neretve z nalogo, da oslabijo partizanski pritisk na Italijane in preprečijo partizanom, da bi se prebili proti Neve-sinju in tako ušli iz obroča, ki so ga okrog njih tesno oklenili Nemci, Italijani, ustaši in četniki. Četnikom so poveljevali Mihajlovičevi najbolj zaupani oficirji — Bajo Stanišič, Pavel Džurišič, Zarija Ostojič, Peter Bačevič in drugi.
Vse to je razvidno iz italijanskih in četniških dokumentov, ki so objavljeni v poročilu komisije. N. pr. 17. februarja 1943 je general Amico poslal naslednjo depešo komandantu II. italijanske armade (Dokument štev. 237): "Prvo: Naše čete v Prozoru so odrezane in napadane.
Precej partizanskih formacij je doseglo doline» Neretve iz doline Drežnice. Druge formacije napadajo Gorjance in pretijo Mostarju.
Opaženih je bilo 1500 partizanov, ki se pomikajo proti vasi široki breg. Gorjanci so sedaj še bolj v takojšnji nevarnosti.
Drugič: Mobiliziranje prostovoljne antikomunistične milice (MVAC) je bilo izvršeno 12. t. m.
V Mostar je danes dospelo 1000 mož in takoj smo jih razvrstili ob ovinku Neretve. Jutri — osemnajstega — nam bo na razpolago v Mostarju drugih 1000 mož iz MVAC. Ostalih 3000 miličarjev prostovoljne antikomunistične milice pa prične jutri prihajati v Konjič. ."
Dne 18. februarja 1943 je general Spigo, iz XVIII. italijanskega vojaškega korpusa poslal naslednje depešo komandi II. italijanske armade (Dokument štev. 240):
Svet velik je, dovolj za vseh
In srečni vsi bi bili
Ko brat delil bi z bratom kruh
Z srčnimi čutili!
Kanadski Slovenci! Ali bomo res delili v kampanji za X-raj aparat z srčnimi čutili? še krvavijo rane našega naroda. Pomagajmo da se popolnoma ozdravijo. Najbolj so potrebni zdravniški aparati, zdravila, da se izboljša zdravje tistim, ki so trpeli v borbi in fašističnih lagerjih.
Naše gibanje in njegovo vodstvo je od prvega dne vojne delalo za isto stvar, kakor naš narod v starem kraju. Ali veste prijatelji, da ta datum beleži od 1940 leta naprej! To je sedaj ob tem času dolgih šest let skoraj za nami. V teh šestih letih je bilo treba marsikaj žrtvovati, dostikrat poseči v žep, prispevati denar, dosti besed izreči, predno je prišla samo tista resnica na dan, proti kateri je senčila in vedrila bivša protiljud-ska klika vladnih ubežancev v Londonu. Mnogi so takrat sedeli na plotu, križem rok brez skrbi, brez kakršnega koli prispevka in celo brez besede v prid onim, ki so krvaveli in se tako junaško borili za svojo pa tudi našo svobodo.
Sedaj po končani, vsaj deloma skončani vojni, sedaj ko je sraj mota privrela v oči, ko ni mogoče po papagajevo sedeti na plotu, ter žvižgati v oblake, ker tudi oblaki znajo stresti svojo jezo — dobimo nekaj takšnih elementov, kateri podcenjujejo kampanjo za X-raj aparat, skušajo diskretirati naše vodstvo Z. K. S. in pri Svetu kanadskih južnih Slovanov. "Kaj so to zaene muhe in mrčes, ki skuša nagajati pri skupnem delu", reče-j<* naši gozdarji! Nekoliko jih je, lahko se preštejejo, kateri se zazdijo samim sebi lepi in modri. Napenjajo si prsi, pa nevem zakaj. Samo vprašajo se naj, kje pa so bili do sedaj? Ali je samo sedaj tisti čas, ko bomo za par dolarjev iskali priznanje z strani o-nih, kateri so štiri leta krvaveli, umirali in se borili. Ne, za par dolarjev ni mogoče kupiti svobode in dobiti priznanje. Tudi dvesto dolarjev na zadostuje — vsi dolarji Wall Srteeta, ne morejo biti ravni utežu, solz in krvi, milijonov ljudskih bitij.
Velik greh je kršiti edinstvo naroda. V Jugoslaviji velja zakon za tiste, ki kršijo narodno edinstvo,
ki mu hočejo delati škodo. Toda enako je velik greh kršiti narodno edinstvo v tujini. Za takšen greh se odgovarja pred narodom. Kar poglejte, kako so se morali zagovarjati Metliški prošt in drugi, za pregrehe, ki so jih storili proti narodnega edinstva, proti interesom lastnega naroda.
Pravijo, da tudi v Trbovljah je bil enkrat Bog, zdaj ga ni več. Ubili so ga izdajalci slovenskega naroda. Pravljica tako nadaljuje s svojo pripovedko trboveljskim rudarjem: "Varujte se tistih krivih prerokov kateri kršijo narodno edinstvo, po delu jih boste spoznali". Še enkrat: "Po delu jih boste spoznali J"
Človeka se more spoznati samo po njegovem delu. To je kaj dela za skupnost, kako se žrtvuje za njo, kako prispeva svoj prispevek in kako je aktiven za zgraditev skupnosti. Skupnost ne bo cenila niti enega po njegovem premoženju, po njegovi ali njeni obleki — samo po tem, kaj je naredil in kako dela za skupnost.
Večkrat slišimo vprašanje: Kdo bo šel prvi v Jugoslavijo iz Kanade? Kanadski Slovenci že imamo svojega poročevalca v Ljubljani. To je edini slovenski list "Edinost". To je naš najboljši poročevalec od prvega dne, ko je zažel izhajati je bil vedno na strani herojske borbe naših tesarjev, rudarjev, bajtarjev, kmetov, delavcev, poštene in rodoljubne intelegen-cije, kateri so v krvi skovali dič-no Osvobodilno Fronto, vzpostavili v okvirju Federativne ljudske republike Jugoslavije, prvikrat v svoji povesti svojo pravo ljudsko vlado, svobodne in enakopravne Federalne ljudske republike Slovenije.
Vse kar je potrebno temu poročevalcu, so dopisi iz naselbin, dopisi o življenju in delu, o podv-zetju za pomoč narodom Jugoslavije.
Kdo bo naš drugi delegat in kakšno poročilo bo nesel ta delegat, bomo priobčili na pečat edinstva ob zaključku kampanje za X-raj aparat. Ta pa bo nihče drugi, kakor na prvem mestu Port Arthur.
Tako pravijo naši gozdarji — tako pravijo naši delavci, ki so zaposleni v tovarni za izdelavo papirja!
Martin Bajuk.
Pokažimo koliko cenimo svojo domovino
Kampanja za x-ray aparat je v | izsililo, nekaj malega. Dajte se-teku. Prvi mesec smo dobili poro- daj iz srca, dajte sedaj iz ljubezni čilo iz Port Arthurja, Geraldtona, do rodnih bratov, sester, mater in
FRANKOV FAŠIZEM IN SVETOVNA PRO-FAŠISTIČNA REAKCIJA
Miroljubna javnost v svetu si postavlja vprašanje, zakaj tako mlačno in neodločno ponašanje posameznih takozvanih demokratičnih držav napram fašističnemu režimu generala Franka v Španiji.
Že pred meseci francoska vlada seveda na pritisk progresivnih sil je sprejela ukrep, ki je določal, prekinitev diplomatičnih odnoša-jev in pa restrikcije potnikov in prometa med obema državama. Na podlagi tega predloga se je urgiralo na Ameriko in Anglijo, da bi prekinile diplomatične odno-šaje in na ta način vsaj moralno vplivale na notrajni odpor španskega naroda, da se osvobodi izpod fašističnega režima, ki sta ga Hitler in Musolini z bajoneti vzpostavila v Španiji..
Dopisnik: J. Raymond Walsh v svojem dopisu med drugim piše naslednje:
"Sedaj, ko se vprašanje Španije ponovno nahaja pred Svetom mednarodne varnosti, lahko rečemo, da je Frankov režim močnejši kakor je bil ob porazu Nemčije. To potrjujejo ljudi, ki so se pred nedavnim vrnili iz Španije. Tisti, z katerimi sem govoril trdijo, da se je moglo pred enim letom odstraniti Frankov režim".
"Napram dopisniku londonskega "Timesa", naš vpliv (Amerike) ni bil nikdar prej v tako slabi luči kot danes. Večina španskega naroda, pravi ta dopisnik, dolži Ameriko in Anglijo kot odgovorne za oblast Franka v Španiji. To je pa res veliko breme.
Že dalj časa se more opaziti ponašanje Združenih držav napram Frankovi Španiji, slediti vodstvo Anglije. Močna zaslomba, ki jo Franko vživa v zunanjem svetu, je toraj v Angliji daleč večja kot pa v Združenih državah. Kajti Anglija je skozi preteklo leto sledila vsako mogočo politiko v tej zadevi, razen politike za obnovo španske republike. Ona se je paj-dašila s posameznimi generali ter pregovarjala na obnovi mornarhi-je. Toda, vsaj tako izgleda, da ni bil niti eden od teh dovolj popularen, da se ga postavi na ob-
last. Tako se britanska vlada osla-nja na generala Franka.
Iz nekoliko izjav o razpravi v britanskem parlamentu je razvidno, da so ljudje, tipa od Churchilla do Bevina In Attlee-ja, prevzeti z mislijo, da je prav Franko poslednja trdnjava "proti komunizmu" v Španiji. Strašenje o veno-mernem prodiranju Rusije v Španijo, razširjeno je skoro med vsemi sloji, pravi Alvarez Del Vayo, kateri se nahaja v Londonu".
Razumljivo je, da Bevin nikjer ne pravi, da je pripravljen žrtvovati cel španski narod za sigurnost britanske imperije na Sredozemlju. Kot odgovor na vprašanje vedno postavlja, ki je zamotan v nekih čudnih besedah rekoč: "Pokažite mi pot do demokratičnega režima v Španiji!" Toraj prekiniti diplomatične odnoša-je z ljubljencem in potomcem Hitlerja in Musolinija, za g. Bevina pomeni navadna in "prazna fraza". Rezultat takega stališča ne more biti drugačen, kakor da v-pliva na fašistični režim v Španiji. Združene države kakor razvidno sledijo isti proces pomirjevalne politike, katera se odraža tudi na zasedanju Sveta mednarodne varnosti.
Če tudi nekateri potniki, ki pridejo iz Španije vidijo moč fašističnega režima v Španiji, bi bila taka misel ali zaključek popolnoma napačen. Španski narod, kateri se je tako odločno boril proti fašistične agresije in svetovne reakcije skoro tri leta, ni in tudi ne bo nikoli pozabil, kaj pomeni za njega republikanski oblik vlade. Franko je zasegal oblast z pomočjo Hitlerjevih in Musolinije-vih bajonetov, z pomočjo nemškega gestapa, italijanske ovre in z pomočjo Falange (Španski fašisti) se drži na oblast. Pri temu mu pa seveda ni samo malo v oporo politično in propagandno stališče tipa Churchilla, Bevina "in njim podobni, katero je mlačno in sicer tako, da odkrito ne zagovarja poslednji fašistični režim vzpostavljen po Hitlerju in Musoliniju v Evropi.
Montreala, Hamiltona, katera so prav dobra, ali svota 10.000 dolarjev ni tako malenkostna za Kanadske Slovence, da bi količkaj popustili in se zanašali, da bodo to drugi naredili, tam kje v drugi naselbini. Z kampanjo je treba pospešiti in prijeti za glavo in ne za rep, če hočemo, da bo kampanja uspela.
Rečeno je bilo že, da ves nabrani denar brez kakršnih koli stroškov bo šel za omenjeni x-ray aparat. Torej ni vzroka, da bi se izgovarjali, da v starem kraju bodo malo dobili. Bilo je že tudi rečeno ,da pri tej akciji ne bo imel nikdo manjših ali večjih zaslug, zasluge bo imel le oni, po tem koliko je naredil ali koliko je prispeval. Razposlane so bile pole, te pole se bodo po končni kampanji poslale domov v stari kraj. Torej ne samo v Kanadi, ampak tudi v starem kraju bodo imeli natačnno imena za kolikor se bo kdo podpisal. Vse to in še več je bilo že rečeno, kar jasno priča da se gre tu le edino za pomoč stari domovini.
Četudi je akcija vse vključujoča, vendar večje prisp/svke, pošiljajo in obljubljajo le večinoma oni kateri so vedno dajali, in zopet tukaj jih vidimo v prvi vrsti. Na-primer: gozdarji v Port Arthurju so obljubili po mesečni zaslužek. Vidite požrtvovalnost! Iz Montreala so poslali, četudi je
tam malo Slovencev že 200 do- ,vsi na delo! Ne vprašajte kaj
larjev in pravijo, da to ni še vse in da bodo delali naprej, da bo kampanja uspela sto procentno. Dalje v Nanaimo in Toronto so se potrudili, da so zbrali že lepo svoto, toda tudi tukaj večinoma le oni, kateri so že dajali za skupno pomoč in so zopet v prvih vrstah za akcijo katera je sedaj v teku po naselbinah. Kaj je pa z ljudmi, kateri so se preje vedno izgovarjali, da če bi bilo za Slovenijo ,da bi dali? čas je že, da posežejo globoko v svoj žep in dajo! To je za Slovenijo'! — mojo in tvojo — našo — vašo! Ne izgovarjajte se, da rabite sami. Mnogi partizan je rabil svoje življenje zase, pa ga je položil na oltar svobode — za nas in za vas.
Mnogi borec osvobodilne fronte Slovenije je ljubil in rabil svoj dom, a je pustil ta dom in šel v borbo, da bi bil ta dom svoboden šel je v borbo za naš in vaš dom — pustil je vse ter branil do po-sledjnega diha to — naše in vaše, kar mi vsi tako ljubimo — svobodo. Zakaj je tolikokrat povdar-jeno — naše in vaše? Zato ker nekateri so imeli vedno izgovore, da zato in zato ... ne dajo, a dali bi, ko bi bilo tako in tako . . . Nekateri so dali neznatno svoto, a nekateri nič. Nekateri so dali iz sitnosti, da se rešijo zbiralca in tako se je od njih takorekoč
otrok, ki mnogi od teh iščejo zdravja, ne odklanjajte jim tega s tem, da tiščite v žepu ključ do zdravja, to je prispevek za X-RAY aparat, kateri bo preiskal tisoče, cenite vrednost zdravja. Pokažite koliko vam je vredna naša in vaša domovina. Ne bodite kakor par konj, c»d katerih eden vleče nazaj a drugi naprej. Bodimo združeni vsaj v tej akciji. Ne imejte nikakih izgovorov! če najdete katerega na pasjem repu?! Povejte ga nam in mi ga bomo izsekali z koreninami. Dajte, da bodo imeli ta naš x-ray aparat v najkrajšem času v Sloveniji. Kampanja je za vse — završimo je v najkrajšem času sto odstotno. Posezite globoko v žep in pozabite četudi na kosilo, saj bodo in so že skoro pozabili naši borci na kri in solze katere so prelivali. Nobena rana v žepu ne bo tako velika kakor je rana, ki nam jo je prizadejal okupator. Le srce iz gnile repe se ne bi moglo odzvati apelu našega naroda za pomoč.
Z nobeno besedo ne bi vam mogel dopovedati nujnosti pomoči katera je potrebna sedaj — takoj. Naj nam ne preide iz pred oči. dokler jo ne dovršimo Sklep v srcu vsakega Slovenca v Kanadi naj bo: dovršiti je moramo. Dovršiti moramo nalogo tako, kot to morajo napraviti samo Slovenci, da bodo v domovini govorili: Poglejte, niso nas pozabili". Zato
smo
in kdo si, ampak bodimo vsi Slovenci, kot eno, in v tem duhu tudi pomagajmo, pokažimo' koliko cenimo svobodno domovino vseh Slovencev L. R. Slovenijo.
Do sedaj prejeto v kampanjski sklad iz sledečih naselbin in posameznikov:
Prejšni izkaz:
Toronto, Ont................. $739.64
Izročilo pok. Janeza Smrke ......
.................................................... 200.00
Nanaimo, B. C................... 350.00
East Coulee, Alta .............. 144.00
Zadnji teden poslali: OdsekZ.K.S.Montreal Que. 200.00 Odsek Z.K.S. Port Arthur, Ont.
.................................................... 100.00
Prekmurski Slovenci, Hamilton,
Ont............................................ 27.50
Louis Korošec, Cavers, Ont.....
.................................................. 10.00
Louis Saje, Central Patricia,
Ont............................................ 7.00
John Znidaršič, Toronto, Ont.
naknadno ________________________________________ 2.00
Skupna vsota v blagajni ____________
................................................ $1780.14
Kakor vidite iz finančnega poročila imamo lep primer od posameznih naselbin, kakor tudi posameznikov, ki so že prispevali in so voljni še, da se čimprej izpolni kvota — XRAY APARAT.
Ludvik Troha, tajnik
PIKNIK IN DRUGO IZ KIRKLAND LAKE
Da ne bi izgledalo, kot da smo v naši naselbini vsi pospani, si štejemo v dolžnost poročati našim rojakom širom Kanade, da nismo zaspali, pač pa smo samo za čas, nekoliko dremali. Sedaj smo se prebudili, se okrepali in privihali rokave.
Prvo kar smo ukrenili, smo priredili piknik 16 junija, katerega so se udeležili skoro vsi člani, pa tudi nekoliko ostalih somišljenikov, kateri upam da bodo stopili prej ali slej v naše vrste. Za začetek smo namreč že dobili enega člana in tri članice. Pri tej priložnosti smo se tudi slikali in sliko poslali uredništvu lista Edinost, da jo priobči.
Kot že rečeno, nam je omenjeni piknik zadovoljivo uspel, za kar se zahvaljujemo vsem, ki so nas obiskali. Ni bilo kakor bi radi, ker nam tudi "mož postave" nagaja v pogledu "božje kapljice". Pa tudi take težkoče se dajo premagati, saj so naši partizani še naziske tanke, pa bi mi ne takih malih zaprek.
itatreal, Que.
Mestni Svet kanadskih južnih Slovanov priredi veliki piknik (Izlet v nedeljo dne 28 julija, na znanem mestu Ville Lasalle.
Na pikniku bo na razpolago kakor navadno vžitne jedi, sladoled in razvedrila za vse. Čisti dobiček je namenjen za pomoč narodom Jugoslavije.
Zato uljudno vabimo vse Slovence in Slovenke, kakor tudi sóbrate Hrvate in Srbe ter ostale južnoslovanske izseljence, da se udeleže piknika.
Odbor
Ko smo skončali zabavo v prosti naravi smo se na poti domov zbrali pri bratu Lavrič, ter nadaljevali z piknikom. Tu je prevzel skrb za vse dobrote E, Vesel. Ko mu je sestra Branišelj dala $6.50, ki jih je nabrala med prisotnimi za odškodnino, je on podaril vse v korist naše prireditve, za kar se mu najlepše zahvalimo. Tako znaša čisti dobiček prireditve $120.00 od katerih upam, da bo nekaj šlo v prid plemenitega dela, namreč zbirno akcijo za X-raj aparat. Seveda ne bo samo pri tem ostalo. Slišil sem pa tam rojake šepatati o nekakih "desetakih". Želim da bi jih bilo kar več mogoče tako, da naše delo sto odstotno uspe. Upam pa tudi, da bo k temu pripomogel skupni piknik, ki se ima vršiti za severni Ontario v eni naših tukajšnih naselbin. Poživljamo vse rojake, da tudi eden ne bo manjkal na tem pikniku. Kje bo in kdaj bo, se bo bolj natančno poročalo pozneje. Za zdaj naprošamo rojake v Val D'Or in Noranda, naj poskrbijo vse kar je potrebno kakor je bilo rečeno na okrožni konferenci, da se rešimo s to prireditvijo vsaj eno dvajsetino naših skrbi. Veste pa kakšne smo si naložili, to je: da se kupi X-raj aparat in pošlje v Slovenijo.
Upam da se že živahno pripravljajo, ker ko pridemo mi k Vam, bo naša skrb: "Lačne nasititi, glavno pa žejne napojiti!"
Ker smo pa blizu ko naš list Edinost obhaja svojo četrto obletnico, nam je dolžnost pozdraviti njegovo neumorno dosedanje delo in mu klicati: še nadalje po isti poti k lepšemu in srečnejšemu življenju!
J. Piškur.
The W.F.D.Y. and the World To-Day
(Reprinted from BULLETIN, j May 1946. Once again, only the
official organ of the World Federation of Democratic Youth — an international youth organization of a democratic and an anti-fascist character to which the Canadian South-Slavic Youth Federation has recently affiliated).
From every outset of that meeting it was evident that the central and key theme of all discussions was the responsibility of the youth of the world and the Federation in preserving and defending the peace which such incalculable suffering has won — -the responsibility of youth in building a stable and lasting peace.
The General Assembly of U.N.O. was concluding its discussions during the days when the Executive Committee was meeting. Naturally the proceedings of U.N.O. were watched with great interest and attention, particularly the decisions affecting the applications of the World Federation of Trade Unions, our own Federation and similar bodies for association with the work of the United Nations Organization. No real finality was reached on this question and the task before the World Federation of Democratic Youth and similar organizations is to continue to press for the granting of the request to be allowed to participate in an advisory and consultative capacity in the United Nations Organization. For our Federation, the Social and Economic Council is particularly important and between this period and the next session of the General Assembly in September this year it is important that the member organizations of the Federation do all in their power within their own countries to impress their delegates to U.N.O. with the importance of the contribution which the W.F.D.Y. can make to the cause of world peace and security.
The General Assembly of the U.N.O. achieved many things — the establishment of the Social and Economic Council of the Security Council, the Atomic Energy Commission, the Trusteeship Commission, the discussion and decision regarding the establishment of an international peace force, the election of the Secretary-General Mr. Trygve Lie, the resolution on France Spain — these and others are the very positive features of the U.N.O. But other questions remain unsolved, and one of these questions concerns the part the democratic international organizations are going to play in the machinery of the United Nations Organization. This question must be resolved if faith is to be hept with those millions of people — and a majority were young people — who died that the United Nations Organizations might be born. The youth of the world expressed themselves forcefully and clearly on this question at the World Youth Conference in November 1945 — the youth of the world must carry this request even further in the next period, so that the next meeting of the General Assembly of the U.N.O., as a result of the resolutions to national U.N.O. delegates and governments from youth organizations, or as result of the activity and enthusiasm of millions of young people in support of peace, the organization of the freedom-loving youth of the world — the World Federation of Democratic Youth will be admitted in an appropriate way to association with U.N.O. In the same way, the youth of the world, through the W.F.D.Y., needs to be represented at least in an observer capacity at the Peace Conference in Paris in
activity for this right can ensure that it will be granted. The Peace Conference is our concern because at this Conference many problems vital to youth will be discussed — we have played a mighty part in winning the peace, we must play a still mightier part in preserving it.
And why this emphasis on peace? Because today the freedom-loving youth and people of the world are profoundly disturbed by the threat of a new war, and the glibness with which those who do not keep pace with history — whom history has outrun — are discussing, nay, trumpeting the possibility of such as war. And we, because we are young, because we love to live and peace and happiness and freedom, must staunchly set our faces against this possibility; not blindly, however, but clearly recognizing that there are those who in their criminal folly, and to reserve ancient privileges, would gladly see the three great nations — Britain, United States of America nad the Soviet Union — set against each other in conflict which could only succeed in turning the wheel of history back for centuries.
The World Youth Conference wholeheartedly welcomed the formation of the United Nations Organization, seeing in it mankind's hope for a world free from war and suffering. A fundamental condition for the existence, growth, strength and activity of the U.N.O. is the unity of the "Big Three". This principle has been reiterated time and time against, at Teheran, at Yalta, at Potsdam, at San Francisco and elswere. It was reiterated again at the World Youth Conference. People of all creeds and colours, of diverse political opinions in all countries of the world agree that the continuance of friendship and understanding between the three mightiest nations of the earth is vital to the preservation of world peace.
Peace is also our concern! Let us, as young people, who in war are called upon to make the greatest sacrifices, pledge ourselves anew to fight more fiercely than ever for lasting peace among the nations, rejecting the adventurers who in blind, unreasoning stupidity, having learned nothing from the last six years of war against Naziism and Fascism, would again be prepared to plunge the world into the holocaust of war.
At our World Youth Conference we pledged ourselves to work and fight for the elimination of Fascism in all its forms — let us pledge this anew, for the vapour-ings of those who talk so glibly about a new war are of a part with the terrible enemy we have pledged ourselves to destroy in the interests of humanity.
The peace is truly our concern! We can defeat the attempts now being made to involve the people of the world in a war when the world is still trying to heal the wounds of the last. We can help to build a stable and lasting peace — we can use the same courage initiative and enthusiasm that we displayed to destroy the military might of Germany and Japan — we can make our contribution to the world of U.N.O. and we can do all this under the slogan of our Federation:
YOUTH UNITE! FORWARD
FOR A RESTING PEACE!
(Additional informative, and factual material on the World Federation of Democratic Youth will be published in the following issues.)
BRITANSKA POLITIKA DO NEMČIJE
Pariz. — (Tass.) časopisi, ki pišejo o pogajanjih v Parizu, posvečajo še vedno veliko pozornost zavezniški politiki napram Nemčiji. Živahno komentirajo zlasti Be-vinov načrt o bodoči organizaciji porurske oblasti, ki je bil pred kratkim izročen francoski vladi.
Glavna politična ideja Bevino-vega načrta je, da se obdrži za daljše obdobje sedanje stanje v Porurju, ki je pod britansko okupacijsko cono in bi ostalo tako pod izključno britansko kontrolo. Bevinov načrt govori samo o usodi Porurja po končani okupaciji Nemčije, ne govori pa ničesar o sedanjem stanju in bližnji bodočnosti Porurja kot splošno-evrop-skem, političnem in gospodarskem vprašanju.
Ni zato skrivnost, da vzbuja sedanja politika Angležev v Porurju resno nezadovoljstvo v širokih krogih javnega mnenja zavezniških dežel v Evropi in Združenih državah Amerike.
Pariški časopisi navajajo, da ima Francija pravico biti zaskrbljena z ozirom na britansko politiko v svoji okupacijski coni, ki obsega Porurje in v glavnem celotni rensko-westfalski industrijski bazen.
Mnoga dejstva kažejo, da Angleži ne uničujejo vojaškega ar-zenala Nemčije, ampak celo podpirajo obnovo te pomembne baze nemške težke industrije in vojne proizvodnje.
Bevinov načrt, ki sploh ne govori o rurskem vprašanju, ne upošteva zaskrbljenosti in vznemirjenosti zavezniških dežel zaradi razvoja dogodkov v Porurju.
Toda še na potsdamski konferenci je bilo postavljeno vprašanje ustanovitve zavezniške kon-
trolne komisije za Porurje, v katero bi stopili predstavniki štirih velesil, ker predstavlja Porurje glavno nemško industrijsko in vojaško bazo, katere razvoj se neposredno tiče življenjskih interesov vseh zavezniških dežel, ki so sodelovale pri uničenju Hitlerjeve Nemčije. V tem pogledu zavzema Porurje poseben položaj, ki se bistveno razlikuje od položaja vseh drugih delov Nemčije.
Sedaj je pregladala Francija na pariški konferenci razpravo o v-prašanjih zapadne Nemčije, upoštevajoč pri tem predvsem položaj v Porurju. Bevinov načrt gre preko predloga, ki se tiče sedanjih problemov in govori samo o vprašanjih bodočnosti. Samo to dejstvo govori za to, da se hoče tako izogniti udeležbi drugih zavezniških sil pri nadzorstvu tega področja in da ima tako Britanija glavno bazo nemške vojaške moči
izključno pod svojo upravo. •
To okolnost posebno poudarja pariški tisk. V časopisu "France Soir" piše Pertinax: Londonska vlada hoče obdržati Porurje pod svojo izključno upravo za ves čas ustvarjanja nove Nemčije in nove Evrope. Bevinov načrt določa popolno prevlado britanskega vpliva v zapadni Nemčiji. Po tem načrtu ostane po končani okupaciji Nemčije Porurje v političnem pogledu del nemške države. Na temelju sporazuma z nemško vlado pride pod 50 letno gospodarsko kontrolo medzavezniške komisije, ki bi sestojala iz predstavnikov Velike Britanije, Francije, Belgije in Luksemburga. Z drugimi besedami, v tej komisiji ne bi bil niti predstavnik Sovjetske zveze niti predstavnik ZDA. Tako izključuje
Bevinov načrt Sovjetsko zvezo. ZDA in Francijo od kontrole Porurja in celo od bodočega sodelovanja v gospodarski in industrijski kontroli Porurja.
Kar se tiče uprave industrijskih podjetij, naj bi ta ostala v celoti v rokah Nemcev, ki bi jih postavile na te položaje britanske oblasti.
Časopisi, ki prinašajo članke o Bevinovem načrtu, poudarjajo, da v nobenem primeru ne more zadovoljiti Francije. Članki nosijo naslove: "Bevinov načrt je nesprejemljiv za Francijo". "Pariz ne bo sprejel predloga Londona o Porurju" itd.
"Pariš Presse" piše, da bi tak sklep lahko znova poslabšal položaj v Evropi, kar bi dovedlo do nove katastrofe, kajti isti vzroki izzivajo iste posledice.
Bevinov načrt se komentira kot izraz politike "ravnotežja sil" v Evropi, po katerem je treba u-stvariti Nemčijo kot reakcionarno silo, ki bi podpirala britansko politiko v Evropi. Chamberlainova politika je dobro znana že iz predvojnega obdobja in znano je tudi, kam je privedla. Očividno hoče kreniti London po stari poti, da bi se ponovila žalostna izkušnja Versaillesa in prejšnjih časov.
Časopisi opozarjajo na usodne napake leta 1918., ki so omogočile obnovo napadalnih sil nemškega imperializma po prvi svetovni vojni in opozarjajo, da lahko sedanja londonska politika samo o-krepi nove nade nemškega imperializma, ki je kapituliral pred letom dni. Britanska politika pomeni resno nevarnost predvsem za dežele, ki mejijo na Nemčijo, pa tudi za samo Anglijo in za splošni mir v Evropi.
OBISK
Poznal sem ga že od prej. Iz let okupacije. Večkrat sem ga bil srečal tista leta in vsakokrat sem ga vprašal:
—	Kaj počnete?
In vedno sem dobil natančno isti odgovor:
—	Čakam.
Da, on je čakal. Samo čakal. Ni se udejstvoval ne tu ne tam in prispevka nisi iztisnil iz njega, če si se postavil na glavo. Kajti on je samo čakal. Naj drugi delajo zanj.
No, zadnjič sem spet slišal o njem. Da se nič kaj dobro ne počuti v novem svetu. To da ni zanj. Kajti tu je treba delati. In si spet želi starega sveta.
Obiskal sem ga. Kajti vedel sem, da je eden izmed tistih, ki jim ni prav, da je tako, kot je. In bi radi, da bi prišlo nekaj tretjega.
Potrkal sem.
—	Naprej!
In sem vstopil. Tam je sedel, globoko pogreznjen v naslanjač, kot bi se potapljal v njem. Povedal sem mu, kako in kaj:
—	Slišal sem, da ste človek iz starega sveta. Rad bi vas vprašal to in to.
—	Prosim! A sedite najprej Jaz sem demokrat. Da, mi smo demokrati. Zato ni treba da stojite, če govorite z menoj.
In iz svojega globokega našla-
KATOLIŠKI DUHOVNIKI IN VERNIKI NE ŽELE SPAOATI POD ITALIJO
Pariz — Tednik "Fraternite" prinaša članek duhovnika Bože Milanoviča pod naslovom "Katoliki in Julijska Krajina". V tem članku navaja številne primere izgonov kulturnih in prosvetnih delavcev v Julijski Krajini z 'strani bivših fašističnih režimov, katerih cilj je bil popolna iztrebitev in odnarodovanje slovenskega prebivalstva.
Pisec tega članka istočasno navaja, da je bilo prav tako slovensko in hrvatsko duhovništvo izlo-ženo izgonom, ker namestitev škofov in duhovnikov je določala bivša italijanska fašistična vlada, katera je skrbela predvsem, da bi ne prišel na višje položaje bodisi Slovenec ali Hrvat, ki bi zagovarjal vporabo slovenskega in hrvatskega jezika.
Pri zaključku tega članka pravi: "Katoliški duhovniki Julijske Krajine in njihovi verniki ne želijo
ponovno spadati pod italijansko oblast, ker bi to pomenilo ogorčeno borbo za nacionalni obstoj in ker bi bil narod ponovno plen brezobzirnega nacionalnega zapostavljanja. So ljudje, ki še vedno klevečejo o verskih progonih z strani jugoslovanskih oblasti. Cilj takih klevet je zasenčiti resnico pred katoličani Julijske Krajine. Toda na osnovi izkušenj se lahko po pravici reče, da katoličani v jugoslovanski coni Julijske Krajine vživajo popolno versko svobodo.
Pri Narodno osvobodilnem po-kretu so mnogi znani katoliški duhovniki sodelovali od samega začetka, pravi Milanovič. To je dokaz, da Osvobodilna Fronta že Od samega začetka v svojem programu določila svobodo verouka in verskih obredov. Ta dokaz je še bolj živo in pričujoče dejstvo v določbi nove ustave Federalne ljudske republike Jugoslavije, katera v resnici poleg zaščite narod-
Prekmurski Slovenci za pomoč Sloveniji
Hamilton, Ont.: — Prekmurski Slovenci so na svojem pikniku v Hamiltonu, kateri se je vršil dne 30. junija zbrali za xraj aparat za bolnico na Golniku v Sloveniji $27.50. Imena prispevateljev so kakor sledi:
Po 12 dolarjev: — Družina B. M. Hudolin, Galt, Ont.
Po 2 dolarja: — Martin Halas, Hamilton.
Po $1.50: — John Kreslin, Hamilton.
Po $1.00: — M. Reketaš, Steve Škafar, J. Žalig, Mr. in Mrs. Hanc, J. Raj, A. Ritlop, M. Raduha, J. Tibaut, M. Legin, J. Miroslavič, Ernest Jonsehoh, in Mike Žardin. Vsi iz Hamiltona. Martin Hudolin kateri je zbral na polo nam poroča, da so mu Prekmurski Slovenci obljubili, da bodo na svoji prvi seji odločili večjo svoto za pomoč v Slovenijo, oziroma za nabavo x-ray aparata za katerega je sedaj kampanja v teku. Vse hvale vredno vrli Prekmurci. Naprej v edinstvu z vsemi ostalimi Slovenci.
Ludvik Troha.
njača mi je ponudil stol na treh nogah, zelo majave konstrukcije. Sedel sem najn, a v hipu se je zdrobil na zabotrebce in zato sem se vljudno zahvalil:
—	Hvala, rajši stojim.
—	Kakor vam drago. Mi smo demokrati.
—	Vam smem staviti nekaj vprašanj ?
—	Prosim. A ne mudite me predolgo. Ne utegnem.
—	Ste zelo zaposleni?
—	Zelo.
—	Kaj delate?
—	Čakam.
—	Je to zelo naporno?
—	Je. A mi se ne bojimo žrtev za našo stvar.
—	Že dolgo čakate?
—	Leto dni.
—	A med tem časom, dovolite, je že minilo — kako bi dejal — nekaj terminov za izpremembo.
—	Da. Mislim, pet. Termini so prišli, a izpremembe ni bilo.
—	A kaj vi nato?
—	Postavili smo drug termin.
—	A dovolite, če ne vprašam preveč: Od kod vam ti termini?
Nekaj časa me je molče gledal, potem pa se je trudoma dvignil iz svojega naslanjača, me popeljal k oknu in pokazal na vrt.
—	Vidite travo na vrtu.
—	Da. Kaj je z njo?
—	Glejte, kadar potrebujem nov termin, poslušamo, kako trava rase in potem sklepamo, kdaj bo prišlo do izpremembe.
Tedaj mi je kot blisk šinil skozi možgane spomin na mlada leta. Ko sem bil majhen, so mi neprestano zatrjevali: "Tako si neu-mem, da slišiš kako trava rase, in vidiš, kako planke žvižgajo". Pa sem vprašal kar tako v šali:
—	Ali nemara tudi gledate, kako planke žvižgajo, in potem sklepate na izpremembo?
Presenečen me je pogledal in začudeno vprašal:
—	Končajva gospod. Mudi se mi.
—	Mudi, Kam?
—	Čakat.
Poslovil sem se torej. In ko sem mu segel v roko, sem mu, kot se spodobi, pogledal v oči. Tedaj sem opazil, da nima glave. To me je nekoliko presenetilo. Nemara, da je opazil mojo zmedo, zakaj vprašal me je:
—	Vam kaj ni prav?
—	Oprostite, toda. . . brez glave ste. — Kajpak! čemu pa naj bi jo nosil po svetu ? Za čakanje nam je potreben nasprotni del telesa.
S temi besedami je spet z viška sedel v naslanjač in s tem nazorno pokazal na del telesa, ki ga ima v mislih.
Odšel sem. Nisem ga hotel več motiti pri delu. Kajti videl sem, da spet — čaka.
— Pavliha
nih in državnih interesov, ščiti tudi svobodo veroizpovedi daleč bolj pravično in pošteno kakor kdajkoli prej.
ST. CATHARINES
Odsek Zveze Kanadskih Slovencev priredi piknik v nedjeljo dne 14 julija pri zelo dobro znanem rojaku Rudi Pečavar-ju.
Čisti dohodek od tega piknika je namenjen v korist bolnice na Golniku v Sloveniji. Zato so vabljeni vsi Slovenci, Hrvati in Srbi, da se udeleže piknika in da skupno pomagamo bratom in sestram v stari domovini.
Da bo vsega dosti za vse, za žejne in lačne ,pa tudi razvedrila, skrbi:
OdboV.
PISMO IZ RADOVICE
TIMMINS, ONT.
Mestni Svet kanadskih južno-slovanskih izseljencev skliče redno sejo v nedeljo dne 14 julija ob 1 uri popoldne v navadnih prostorih 112 Balsam St. N.
Poživljajo se člani in članice, da se seje udeležijo točno in ob uri.
Tajnica
Draga nam družina!
Naznanim vam, da sem prejel vaše pismo za katerega se vam prav lepo zahvaljujem. Z veseljem in ganjenem srcem sem po tolikem času zopet mogel citati tvoje pismo. Pisal sem ti pred par dnevi, toda sedaj ti hočem opisati radi našega Lojzeka.
^ Star je bil 13 let. Bil je jako živahan in pogumen fant. Veliko je pretrpel, ker je vedno vozil za partizane. Ubilo ga je pri vaši zidanici. Tvoja mama so umrli doma lepo spravljeni z Bogom. Brat Lojze je bil ubit v Bubnar-cih, ubili so ga hrvaški ustaši. Franc je bil pri partizanih, je bil ujet in odpeljan v Nemčijo, mogoče je še živ?
Pri nas je bilo tako strašno, kakor bi vsi hudobni duhovi prišli iz pekla. Prišli so avijoni, metali bombe na vasi. Za njimi zopet Italijani iz Metlike. Italijani so streljali s topovi najrajši na Radovico, bodisi po dnevi ali po noči. Oni so zapalili; Jernejevo stanje, Grčevo št. 10, Ribarkino, Rozino, Staniševo st 90, Jožecovo st. 37, Polčevo in še veliko podov in zidanic. Zgorela je tudi šola in farovž. Ljudi je padlo iz Radov-ske fare • 97. Na Rabu v Italiji so umrli; Rajk, Maka Ribarev, Gržev Janez, Guzeč Janez, Slanec, Stanko Staregov. Padli so v vojski kot partizani: Japov Jože, Sajetov, Kolčev Maka, Plutov Francek, iz vaše št. 17, Stanugov Franc, Jur-kov Maka, Tinjak Jurakov št. 27, Guzeč Stanko, Kadeč Jože, Go-senc in tudi njegova žena Tona, Pivkanov Tone št. 28. Ivančev Martin, Ribarev Lojze, Riglar,
Iz francoščine prevedla K. N.
Kako naj si sicer razloži vse njegove muhe in mu-hice? Kolikokrat je prišel domov veder in dobre volje, kakor hitro je pa zagledal njo, se je zresnil. Pogosto je obedoval njej nasproti, ne da bi ji bil privoščil dobro besedo. In če ga sama ni prijela pod roko, kadar sta se vračala iz gledišča ali kina, ni tega sam nikoli poskusil; res, prav nič si ni želel njene bližine. Zvečer je pa menda komaj čakal, da bo sam. Pogosto se je pričel, takoj ko sta prišla domov, leno pretegovati in zehati:
"že spim od utrujenosti. Menda mi ne boste zamerili, če vas pustim samo? Lahko noč!"
In odšel je, ne da bi se bil zmenil zanjo. Ali ni to kar žaljivo za dvajsetletno ženico v medenih tednih?
"Zdaj razumem," je naposled sama pri sebi vzdih-nila Orana, "zakaj iskušeni ljudje tako odsvetujejo sklenitev zakona, kjer nista oba zakonca iste narodnosti. Jaz, Francozinja, sem nežna, ljubezniva in mirna. On pa? Pravi vročekrvni Španec, je preživahen in pretrmast. Trmast, kakor so včasih trmaste španske mule, saj jih ne zgrda ne zlepa ne spraviš naprej, če si vtepejo v glavo, da hočejo počivati."
Noč, ki jo je preživela Orana po Miguelovem odhodu, je bila ena izmed najhujših v njenem življenju. Mlada žena ni vedela, ali bi se jezila ali jokala. Zdelo se ji je, da sovraži Miguela, toda ob misli, da bi se utegnil, tam v Švici, zaljubiti v kakšno drugo, ji je hitreje pognalo kri po žilah. Proti jutru se je odločila, da bo najbolje, če se ravna po moževem nasvetu in za nekaj tednov odpotuje domov, k staršem.
Orana je tisto jutro poslala svoje posle na, začasne počitnice, sama je pa odpotovala v Jacheres.
V vlaku, hitečem proti domu, se je nehote spomnila na svoje potovanje po isti progi, pred nekaj meseci. Tedaj se je s svojim možem peljala v Pariz, pričakujoč razjasnitve tisoč skrivnosti. — In kaj je dočakala?
Zatopljena v svoje misli, se ni niti enkrat ozrla skozi okno. Ko je opazila, da se vozijo po polju, je bila skoraj že na cilju.
Kaj bodo dejali njeni starši, ko jo bodo tako na lepem zagledali doma? Kaj bo rekel njen oče, ki se je tako upiral njenemu načrtu?
Bog ve, ali bo očital vsiljivemu tujcu, da ni storil druzega,. kakor izvabil njegovo ljubljeno hčer izpod domače strehe, potlej jo pa zapustil samo in nesrečno?
Za trenutek je Orana pomislila na možnost, da sploh ne bi izstopila na domači postaji, temveč da bi se peljala dalje, daleč, daleč od tod.
"Rada bi bila nekje, kjer me ne bi sleherna stvar spominjala na dogodke, ki sem jih preživela", je pomislila sama pri sebi in žalostno vzdihnila.
Hkrati se je pa zavedala, da ne more uresničiti tega načrta, in sicer iz čisto preprostega vzroka ne; ker nima dovolj denarja. In četudi bi si denar izposodila, bi bilo grdo, če bi s tako nenavadnostjo še bolj razburila isvoje stariše.
Odločila se je, da bo staršem, če le mogoče, prikrila resnico o svojem življenju. Molčala bo, tajila bo resnico, predvsem materi, ljubi, mili mamici, ki je nje prestrašeni obraz videla vselej v duhu, kadar se je spomnila svojega nenadnega odhoda z Miguelom.
"Uboga mama"! je zašepetala sama pri sebi.
In njeno srce se je ob misli na mater stisnilo v nemi žalosti. Kako rada bi njej zaupala svojo skrivnosti, toda če ji hoče prihraniti razočaranje in žalost, bo morala molčati. Samo v mislih je lahko klicala na pomoč njo, ki jo kličejo tudi srca moških, kadar trpe v resnični žalosti. . .
Težko je popisati veselje Cadreronovih, ko sta zagledala na pragu jedilnice vitko postavo svoje hčere. Nj en nepričakovani prihod ju je nekoliko presenetil, toda njuno veselje je bilo tolikšno, da nista utegnila vpraševati, zakaj se je tako nenadno vrnila domov. Sedli so za mizo, in sluga je prinesel še krožnik in pribor za "mlado gospo".
Med obedom je naposled gospa Cadreronova vprašala:
"Kako to, da si se tako na lepem odločila? In kje je tvoj mož?"
"Saj sem vama že povedala", je nekoliko živčno odgovorila, Orana. "V tujini, v Švici. Moral je nenadno odpotovati k svojemu šefu".
"K šefu" ?
"Da. Nič točnega ne vem o tem. Na poslaništvo, menda, ali pa na konzulat".
"Orana, ali ni tvoj mož v službi na konzulatu?" je nekoliko začudeno vprašala gospa La Cadreronova.
"Kaj vem. Nikoli ga ne izprašujem o njegovi službi."
"Toda to bi ti moral sam povedati"!
"Hm, vem samo, da ima dela čez glavo. . . Mislim si, da je njegova naloga skrbeti za španske interese na Francoskem, "je nekam negotovo odgovorila mlada žena.
"Španske interese na Francoskem, dobro. A v Švici ?"
"Zakaj je odpotoval v ženevo, tega pa vam res ne morem povedati, ker sama ne vem," je nestrpno vzkliknila Orana.
"Ali ti ni nič povedal"?
(Nadaljevanje prihodnjič)
Jakopčev Jože, Turcin, Valpetov Janko, Martinov Franc, in Pucl, Kozarevi Janez in Martin.
Pogrešani so bili pri belih: Orglnist in njegov sin Stanko, Nežin Jože, Staregov št. 63, in Novoselcev Martin.
Rihtarjev Jože, Peter Markoc, Svak Martin in Ivanka iz Kraš-njiga Vrha, so umrli tragične smrti.
Italijani so nas popolnoma oropali še žlice in vilice so pobrali,
obleko in hrano smo skrivali, v zidove zazidovali in v gnojnične jame.
Ostriž so tudi požgali Italijani. V Bojanji vasi so požgali 40 hiš in še mnogo drugih poslopij.
Končno naj ti še povem, da sem bil pri vojakih do 1-8-1945, vsega skupaj 22 mesecev. Sedaj sem doma in družina je vsa zdrava.
Te pozdravlja tvoj prijatelj Alojz