86 Književna poročila.
Književna poročila.
(Izjeva.) V letošnjem »Slovenskem Pravniku« na str. 43 in 44 so v književnih poročilih gospoda dtja. Franceta G-oršiča opazke, ki naj preso^ jajo delovanje ljubljanske univerze, posebej juridione fakultete. Po dobs 1'jenih informacijah smo uverjeni, da so te opazke neosno\ane. in nam je žal, da so zašle v naše glasilo. Odbor društva »Pravnika«.
Dr. Alexander Graf zu Dahna: Recht und Irrtum. Zwei Kernpro: bleme der Verbrechenslehre. BensheimeriMannheim, 1925. Str. VII + 32.
Pi.satelj je napisal že pred 2S) leti lepo' študijo o pojmu »protizako« nitosti«. Odtlej se oglaša večkrat v strokovnih listih o tem naeelnosvažncm vprašanju. O priliki presojanja uradnega osnutka za nemški kazenski zakonik (1925) je zopet povzdignil glas za svoje od nekdaj zastopane nazore. V prvi razpravi o vzrokih opravičbe zahteva pojmovne jasnosti na podlagi metodološko utrjenih stavkov: 1. Izpolnjevanje pravne dolžnosti ni nikoli protizakonito. 2. Uporaba pravice ni nikoli proti« zakonita. 3. Od dVeh kolidirajočih interesov se sme uveljaviti višjevredni na stroške manjvrednega. 4. Dejanje, ki služi vzdrževanju pravne dobrine, ne more istočasno nasprotovati normi, ki hoče to dobrino ščititi. 5. Upo« raba primernega sredstva za dosego svrhe, ki je po pravnem redu pri» znana, ne more biti protipravna. 6. Privolitev oškodovanega izključuje protipravnost oškodbe, kolikor ta privolitev ne krši dobrih šeg. Glede tega prvega dela brošure lahko pristanemo, da ima pisatelj do malega prav: Edino nazor, da je čin, ki je bil storjen v stanju skrajne sile (»stiske«), lahko: ali vzrok izključitve krivde ali vzrok izključitve kazni« vosti, se nam ne zd^ logično stringcntno izveden. V drugem, vprašanju zmote posvečenem delu brošure zastopa Graf zu Dohna misel, da je pojem zmote le enoten, ker se pojem pravne zmote in pojem dejanske zmote ne izključujeta, ampak stojita formalno v medsebojni zvezi: saj je zmota glede neeksistenee pravne norme le zmota o onem delu kazenskega dejanskega stana, ki je a priort pogoj tega dejanskega stanu. Dejanska zmota da je pravna zmota vsled neznanja dejanskih okolnosti. Dejanske okolnosti pa so znaki zakonitega dejanskega stana. V tem pravcu zahteva pisatelj, da naj se revidira dotična snov v osnutku kazenskega zakona. Nam se pa Td% da ostane navzlic temu vse pri starem.      Dr. Metod Dolenc
Dr. Feodor Taranovski: Dušanov Zakonik i Dmanovo carstvo. N(>vi Sad. 1926. Izdaja Matice Srpske, zv. 12—13. Str. 37.
Srpska Matica (Novi Sad) izdaja popularna predavanja za narod'. Naznanjena brošura je tako izdanje, in sicer popularno v najboljšem smislu besede. Avtorjeva razpravica je zanimivo pisana, poučna in stoji na višku znanosti. Pogrešamo z ozirom' na mnogobrojne citacije iz Duša« novega zakonika nekoliko razlage, kako je prišlo do oblike besedila, ki ga avtor uporablja; kratko zgodovino virov bi bilo pač umestno podati. O pojedinih trditvah bi se dalo mestoma diskutirati; včasih avtor to sam nazinači, da izrazi mnenje o podvomljajoči obliki, včasih pa to opušča.
Književna poročila. 87
Omejil se je Taranovski strogo na ustavni del snovi, niti uprave države ni d-ocela obrazložil, finance in vojaštvo so za to premedlo izdelane. Piav tako pa je prikazal nasprotje med starim in na novo ustanovljenim pravom v zakoniku in pa stanovsko naravo Dušanove države. Primerjanje z ruskimi in — deloma — germanskimi pravnimi razmerami, dalje našla« njanje na gledišče nekih francoskih enciklopedistov lepoi zaokroža podano sliko. Mislimo, da smemo toplb priporočati našim domačim založbam izdajo razprave Taranovskega v slovenščini. Mnoigo jih je, ki bodo rajše čitali v domačem jeziku, z latinico pisano izdajo. Potrebno pa bi bilo, da bi se naši srednji sloji spoiznali vsaj približno z veličina pomena srbskega .srednjeveškega carstva. Avtorju naznanjene knjižice pa bi pripo« ročali, da naj nadaljuje svoje deloi in kmalu izda nadaljevanje, ki prikaže še zasebnopravne razmere Dušanove države v poljudtai obliki.
Dr. Metod Dolenc.
WiUiam Stern: Jugendliche Zeugen in SUtlichkeitsprozessen, ihre liehandlung und psyhologische Begutachtung. Ein Kapifel der forensischen Psychologie. 1926. Verlag von Quene & Meyer. Str. XI. + /93.
Avtor, profesor na univerzi v Hamburgu, je poznati strokovnjak, ki se bavi s psihologijo otrok in mladine, osobito z ozirom na seksualni problem. Imenujejo ga »ustanovitelja diferencialne psihologije«. Tudi tu oznanjeno deto se giblje v isti meri; saj je delo drugi del zbornika »Reifende Jugend«. Njego\'a osnovna misel, da je v pogledu psiholoških dejstev mladino presojati iz dtugačnih vidikov kot odrasle osebe, je brez dvoma pravilna, seveda za življenje pomavajočega, mislečega sodnika ne pomenja nič novega. Kar je v resnici dtobrega in koristnega v tej knjigi, je pač Sternova teza. da ni samo zločinca, ki še ni do-rasel, ampak tudi enako pričo po drugih vidikih presojati, nego odrasle priče. Kjer pa uči ali vsaj priporoča .Stern, da naj se nTitcgnejo pri zaslišavanju mladostnih, posebno pubertetnih orič posebni izvedenci, mu ne bi moigli brezpogojno slediti. Ali gre za patološke pojave, za katere že imamo psihiatrične strokovnjake, ali pa ne gre za take pojave, potem je sodnik lahko sam tako spreten kakor tak »specijalist za zaslišavanje mladostnih prič«, ki ga zahteva Stern. Saj r.am niti ne pove, kakšne .specijalne študije naj ima tak«le specijalist. Kar bi mi zahtevali in smo že ponovno zahtevali, more biti le poglobitev pravnega študija na univerzi m v prvih letih prakse v psihologični smeri. Stern to. kar smo ravnokar povedali verbis expressis pobija, češ vedno še ostanejo primeri, v katerih izobrazba jurista ne zadostuje in treba strokovnjaka, ki si je zastavil izsledbo duševnih dogodkov za življenjsko nalogo. Pa ta ugovor očividno ne drži, ker si stavi lahko tudi jurist«sodnik, «adVokat itd. ra\Tio tako življenjsko nalogo.
Knjiga se deli na dva glavna dela, prvi (H() str.) vsebuje »Te.\t«, v drugem (113 str.) so »Belege« t. j. mnenja iz praktičnih slučajev; v dodatku je navedena zelo obširna literatura. Citanje knjige ni baš prijetno, ker .se tekst nanaša na dokaze in na literaturo samo s številkami, pod kates -Jmi sc nahajajo tc v drugem delu; iskanje je zamudno in niti nc čisto
88 Književna poročila.
zanesljivo, ker čitatelj marsikdaj nc ve prav, kje naj bo misel iz teksta v drugem delu zasidrana.
Iz vsebine teksta naj povzamemo le gla\-no razdelitev mladostnih prič: kronično ogrožene, od tujih oseb oškodovane priče, priče vzgojcvalnc skupnosti (rodbina, šola), priče jx) vidu in sluhu. Za vse te vrste mladost« nih prič navaja avtor opasnosti zaslišavanja. Kdor ima opraviti v praktič« nem poklicu s primerom seksualnega delikta iz šole, vzgajališč in slično, bo gotovo rad študiral Sternovo delo, osobito bodo to seveda zagovorniki.
Dr. Metod Dolenc.
Prof. Ž. Peric: Unifizierung der Strafgesetzgebung im Konigreich der Serben. Kroaten und Slovenen (Jugoslavien), Heidelberg 1926 (Posebni odtisek iz »Monatsschrift ftir Kriminalpsychoiogie und Sfrafrechlsreform«, str. 257—274.)
Vsako delo, ki hoče seznaniti inozemstvo o naših pravnih prilikah, radi pozdravljamo. In tako tudi pričujočo razpravo! Žal, da ne bo dala popolne slike naših razmer. Ne omenja razen razširjenja glave IX. in X. srbskega kaz. zakona in vojaškega kaz. zakona ter kazensko«pravdnega reda nobenega zakona kazenskopravne vsebine, ki bi bil izdto v naši državi. Tako avtor zlasti ne omenja zakonov kazenske vsebine, izdanih koncem leta 1921 in začetkom leta 1922, ne omenja celo zakona o zaščiti javne vamo.sti in reda v državi ter zakona o tisku. (Morda je bila raz« prava pisana še pred letom 1925, ali če je izšla šele leta 1926. bi bilo pač kazalo, da bi se stvar še v kirtačnem odtisku popravila.) — Tudi pri naštevanju posameznih stranskih kazenskih (materijahiih in formalnih) zakonov, se omejuje avtor le na nekatere. Seveda je bilo radi omejenega prostora nemogoče našteti vse stranske zakone, a če se že naštevajo, se ne bi smeli izpustiti nekateri važni zakoni, kakor n. pr. zakon o pogojni obsodbi pa bivšem. Hrvatskem, I. kazenskopravna novela iz leta 1867 na teritoriju bivše Cislajtanije itd.
Avtor navaja dalje, da daje čl. 130 ustave zakonito veljavo vsem uredbam, ki so se izdale od ujedinjenja do proglasitve ustave. Potrebno bi pač bilo, da bi se navedli vsaj glavni utesnjevalni momenti. — Napačno sliko o naši kazenski zakonodaji, kolikor se tiče razširjenja glave IX. in X. srbskega kaz. zakona mora dobiti iz razprave vsakdo, ki ni o tem informirali. Avtor namreč trdi, da se je razširil na vso^ državo .splošni del .srbskega kaz. zakona in da je neprilično, da veljajo še danes posebni deli posameznih prečanskih kaz. zakonov, obenem s splošnim delom srb« skegft kaz. zak. A\'torju je pač ostalo v iperesu, da je razširjen splošni del srbskega kaz. zak. le v toliko, kolikor se .sodi o deliktih iz glave IX. in X. srb. kaz. zak. in tudi ni omenil, da ob konkurenci kazenskih norm veljajo odredbe splošnega dela tistega zakona, ki je milejši. Pripombo avtorjevo, da obravnava projekt kaz. zakona skoro vse mladostnike, ki Se niso dosegli 18. leta, enako, bi bito dopolniti z zelo važno odredbo, da se oni mladostniki, ki so v poboljševalnici po 16. letu storili zločin, kaznu« jejo kakor starejši mladostniki od 18. do 21. leta. — Avtorjeva trditev, da se je način izvršitve smrtne kazni. t. j. obešenje, prevzel v načrt iz
Književna poročila. . 89
avstrijskega kaz. procesa, pač ni točna, ker jasno izhaja iz motivov, da se je baš ta najčin usmrtitve prevzel le radi tega, ker je po mnenju mnogih znanstvenikov najbolj human. Iz pravnoterminološkega stald.šča pa se ne bi smela v razpravi identificirati pogojna obsodba in pogojni kazenski odlog. — Pri vprašanju izvršitve kazni po novem načrtu, se omejuje avtor le na določbe tega načrta in ničesar ne omenja o obstoječem in že publi« ciranem načrtu zakona »o izvršivanju kazne lišenjem slobode«, ki hoče uvesti irski progresivni sistem. Kot izjemo od zakonitega dokaznega pras vila, veljajočega v srbskem kaz. procesu, citira avtor srbski zakon o poroti tako: »D»s Gesetz iiber die .lurv (Schoffen)«; ne da bi objasnil, da srbska porota v tehničnem smislu besede ni ne eno ne drugo. Ce pa se trdi, da je načrt kaz. pravdnega reda prevzel akuzatorno načelo, namesto starega »že po sedanjem srbskem k. p. r. odpravljenega« inkvizitorskega načela, velja pač to za razprave pred »poroto«, inače pa ne. Saj pravi n. pr. Markovič v svojem »Učbeniku srpskog krivičnog postupka«, ki ga je letos izdal, da je srbski kaz. proces zasnovan na inkvizitorskera načelu!
Avtor je morebiti mestoma z naštevanjem številne literature in z več ali manj znanimi teoretičnimi in filozofskimi razmotrivanji šel preko meje, ki si jo je začrtal z naslovom, a na drugi strani pa. kakor navedeno, opustil nekatere zelo važne stvari. Ipak doprinese razprava tako- uglednega pravnika brez dvoma mnogo k razumevanju naših pra\mih razmer v ino» zemstvu. Dr. Hinko Liičovnik.
Wolther Rode: Osterreichs frohliche Agonie. Streitschriffen und Panu phlefe. Wien, Leipzig 1926. Verlagsansfalt Dr. Jahn und Dr. Diamant. Str. 100. cena .5 S. 12 g.
Znani dunajski odvetnik in »ognjeviti zagovornik« dr. \Valter Rode je tekom desetletja v dnevnem časopisju napisal precej člankov satirične vsebine, pa je sedaj začutil potrebo, da jih zbere v posebno knjigo in vrže na književni trg. Vzbudil je mnogo zanimanja, jurist — predvsem pri nejuristih, in to ne samo v Av.striji, ampak tudi v Nemčiji. Razni večji listi so prinašali oznanila teh zabavljic, seveda ne vemo, aH je to izviralo iz pravega znanstvenega zanimanja ali je bila to le radi razpečavanja naročena stvar. Pa bilo temu kakor hoče, kdor ima željo videti avstrijske pravne in socijalne prilike v spačenih, pretiranih slikah, ki so pač dra.stično^prikupno pisane, naj si knjigo prečita; ne Bo mu žal — zabave. Za nas prikazujemo to knjigo ne samo zato, ker je eden izmed člankov naslovljen »Der Schlossberg von Laibach im Kriege«, ampak prav posebno zato, ker se največ izmed teh 25 članko\' še dandanes tiče tudi naših slovenskih pravnih in sodiščnih razmer. V pojedinosti se ne .spušča« mo. Rode hoče biti pač teoretični pravni n i h i 1 i s t, kar ga naj v praksi dviga nad vrsto svojih »navadinih« tovarišev v poklicu. In baš to mu je za prak.so pač všeč, tako si razkg^amo postanek naznanjene knjige. Dr. Metod Dolenc.
Fe}ix Halle: Anklage gegen Justiz und Polizei. Zur Abwehr gegen dsa proletarische Hilfswerk fiir die palifischen Gefimgenen und deren Familien. .Mo.ter Verlag Berlin 1926. Str. 98.
90 Književna poročila.
Pred dvema ali tremi meseci je dr. Simon s. predsednik najvišjega sodišča Nemške republike, na nekem javnem zborovanju jasno' priznal, da gmeva zaupanje ljudstva v državnai sodišča, osobito kazenska. S tem je bilo od najpristojnejšega činitelja potrjeno, kar smo že večkrat prej čitali po dnevnem časopisju. Mislili pa smo, da gre vobče le za nemškonacijoaalno pristranost v prid tistim, ki jim lebdi še vednO' pred očmi nemško cesarstvo pod egido Hohenzollernske dinastije. Ko smo čitali v nekem pravniškem listu naslov naznanjene brošure sicer skoro neznanega pisatelja Feliksa Hali e j a, omislili smo si to delo, da vidimo, kako stališče zavzemajo antiigonisti teh nemškonacijonalnih pristašev glede justičnih razmer in kako ga utemeljujejo. .Seveda iz naslova nismo mogli sklepati nato, da pomenja »prolctari,sehes Hilfsvverk« institut R. H. D. (Rote Hilfe Dcutsehs lands), ki je bila 1. 1921 ustanovljena od komunistične strani, ecpra\ nc
— komunistične stranke. Kajti uvodoma nam brošura slovesno izjavlja, da je R. H. D. nads;trankarska institucija nemškega delavstva, ki ima nalogo dajati pravniško pomoč politično preganjanim, podpirati žene in deco radi političnih deliktov zaprtih (oskrbuje že dva velika deeja dcma), boriti se za amnestijo političnih jetnikov in za temeljito izbolj« sanje sedanjega sistema izvrševanja kazni. V resnici čitamo začetkom brošure proklamacijo »kuratorija za deeje domove rdeče pomoči«, po kateri naj bi vsebina vsemu svetu glasno pričala, kakšnim pregonom od .strani državnih oblastev je R. H. D. izpostavljena, a ta proklamaeija je podpisana od' velikega števila javnih delavcev, umetnikov, publicistov; med njimi čitamo imena kot Karin Michaelis, prof. Ma.x Reinhardt, Walter Hasenclever i. dr. Koncem brošure je založba dala natisniti nekaj izjav o v.sebini brošure s faksimiliranimi podpisi, ki izražajo vseskozi simpatije z započetim delomi, a izjave so podali med drugim možje kot prof. dr. Al« bert Einstein, prof. Hans Balu.schek, sanitetski svetnik dr. .Magnus Hirschs feld, pisatelja Heinrich in Thomas Mann i. dr. Pod temi zunanjimi auspi« cijami treba akciji, ki jo vodi brošura, četudi stremi v prvi vrsti za cilji današnjemu društvenemu redij sovražne, razvratne politične stranke, pris pisavati važen pomen in motriti njene dokaze povsem stvarno. V tem pogledu se je avtor pač sam zavedal, da ne bi bilo dovolj podajati svoje pritožbe in obtožbe v obliki običajne polemike; ponatisnil je vse doku« mente raznih oblastev od kraja do konca dkybesedno. Na kakšno potvor« jenje dokumentov ni misliti. Sicer je tekst brošure pisan z največjo umer« jenostjo in stvarnostjo. Tem^ bolj se nas mora torej lotevati nekakšna gixw;a, ko čitamo, kako .so javna oblastva, med njimi tudi kazenska sodišča, zavijala zakonita določila, kako pobijala jasna načela weimarske ustave s policijskimi odredbami iz dobe pred 50 leti, ko je cvelo reakcijonarst\-o,
— vse v zdij prozornem, zdaj prikritem namenu. R. H. D. uničiti. Seveda Feliks Halle ne štedi s pijmerami, kaiko čisto drugače so postopala oblastva pri hackenkreuzlerskih morilcih... Skratka, brošura nam je odprla vidike, da se razgledamo no breznu nemške justične mizerije in sedaj lahko razumemo, da se di-. S i m o n s ni mogel izogniti — pripo» znalni izjavi nezaupanju ljudstva napram justici! — Brošura hoče biti
Razne vesti. 91
n-.eiiestekel — za ncnivške razrnere. Koristno pa bi bilo — radi profilakse, da jo čitaj',) tudi naši državniki, katerim je do tega, da ostani v veljavi stari rek: justitia fundamentum regnorum. Dr. Metod Dolenc.
Ceho Cavelieri: Propisi o činovnicima i ostalim državnim službenih cima gradjenskog reda. Vlasiiia naklada Zagreb 1926 Str. 3M. Cena 9,5 Din.
Pod naznačenim naslovom je izdal gd. C. C a v a 1 i e r i, predsednik upravnega sodišča v Zagrebu, zakon o civilnili uradnikih in ostalih državnih uslužbencih od 31. julija 1923. Knjiga je izšla v ¦»bliki tolmača, ki je posebno zadhji čas precej priljubljena: posameznim členom zakona so' pri> dejane avtorjeve pripombe in pojasnila. V teh pripombah razlaga pisatelj prcgledtio, jasno in več ali manj obširno zakonski tekst, uporabljajoč pri tem vse dbtlejšnje odločbe dtžavnega sveta in glavne kontrole. Knjiga je narastla tako do precejšnjega obsega, zlasti ker so ji pridejanc tudi pozneje izdane izvršilne naredbe. Tudi ta d^lej najobšim^jša knjiga o činovniškem zakonu kljub obsežnosti vendar še ni popolna, ker je v vsaki pokrajini še dokaj partikularnih dbločb o poedinih granah činovniškega stanu, katerih pisatelj v tolmaču ni omenil, vendar nadkriljuje to delo daleko druga izdanja činovniškega zakona. Zato knjigo toplo priporo. čamo, razja.snila bo marsikatere nejasnosti in jTokazala pravi pot pravilni interpretaciji. Dr. R. S.
Spomenica na drugi Kongres pravnika Kraljevine Srbat, Hrvata i Slo^ venaca u Ljubljani od 9. do U. septembra 1926 godine. Sfr. 275. Izdalo društvo »Praivnik» u Ljubljani. Cena 32 Din.
Knjiga je dokument dela, izvršenega na lanskem pra\Tiiškcm kon» gresu v Ljubljani. Popisuje podrobno vsa pripravljalna dela in potek zbo« rovanja v skupščini, nato pa prinaša v celoti vse referate, debate v sek» cijah pa v velikih potezah. Knjigo bi si moral omisliti vsak pravnik, kdor zasleduje razvoj institucije pTa^^liških kongresov, ki morajo postati prej ali slej važen faktor pri zakonodajnem delu v naši Kraljevini.
Anton Mrkun: Alkoholno vprašanje. Ljubljana. 1927. Str. 160. Cena 28 Din.