raziskave in razvoj
UDK: 674.21
pregledni znanstveni ~lanek (A Review)
Tradicionalna za{~ita lesa na fasadi
Traditional wood protection on facade
avtorica Martina ZBAŠNIK - SENEGAČNIK, Fakulteta za arhitekturo, Zoisova 12, Sl-Ljubljana
izvleček/Abstract
Les je naravno gradivo, ob~utljivo na zunanje atmosferske vplive, pod dolo~e-nimi pogoji ga napadejo tudi razli~ni in-sekti in glive. Kljub temu je primeren tudi kot fasadna obloga. Za doseganje trajne in obstojne konstrukcije so se skozi stoletja uporabljale razli~ne tehni~ne re{itve, ki jih danes lahko razdelimo v tri osnovne skupine: izraba naravne obstojnosti lesa, konstrukcijska za{~ita in povr-{inska za{~ita lesa z raznimi nanosi.
Wood is a natural material subject to climatic influences and may, in certain conditions, also be attacked by various insects and fungi. It could be used also for facade elements. Thus, builder have applied, in order to ensure the duration of their constructions, several technical solutions which may be divided into three main groups, such as: the exploitation of the natural durability of the wood, the construction protection of the wood and the surface protection of the wood obtained with various layers.
Klju~ne besede: za{~ita lesa, naravna obstojnost lesa, konstrukcijska za{~ita lesa, povr{inska za{~ita lesa
Key words: wood protection, natural durability of wood, construction protection of wood, surface protection of wood
1. U vo d
Na{i predniki so `iveli predvsem z in od narave. Mnogi na~ini razli~nih del in opravil so se razvijali skozi dalj{a ~asovna obdobja. Iz izkustev so so u~ili in tako so se v dolgih tiso~letjih izoblikovala posamezna pravila, postopki in znanja.
Revolucionarne spremembe v tehniki, znanosti, gospodarstvu in dru`bi v zadnjem stoletju so povzro~ile zaton mnogih empiri~nih znanj in skrivnosti iz preteklosti. Tradicionalnost je izgubila na pomenu in se umaknila novim spoznanjem. Moderna potro{ni{ka dru`ba se v vse ve~ji meri poslu`uje novih praktik in metod.
V zadnjem ~asu pa se ka`e sprememba miselnosti, posamezniki odvra~ajo pozornost od te hitro `ive~e, visoko tehnizirane dru`be in zopet obujajo tradicionalne vrednote. Tudi les na fasadi ponovno dobiva svoje, v zadnjem stoletju izgubljeno mesto. Tiso~letja je bil najpomembnej{e gradivo za gradnjo predvsem stanovanjskih in pomo`-nih gospodarskih objektov v na{em prostoru. Veliko se jih je ohranilo, nekateri med njimi so stari nekaj stoletij, zato se je mogo~e iz njih veliko nau~iti. Obdelava lesa in gradnja objektov iz njega je zahtevala dolo~ena znanja, ki so brez novodobnih agresivnih kemi~-nih preparatov zagotavljala objektom
trajnost tudi na fasadah, kjer je gradivo še posebej izpostavljeno številnim kvarnim vplivom iz okolice.
2. Dejavniki, ki v zunanjem okolju vplivajo na les
Les je v zunanjem okolju izpostavljen številnim vplivom, ki obremenjujejo površino in strukturo lesa ter zmanjšujejo njegovo odpornost proti škodljivcem. Bistveni vplivi na lesene elemente na fasadah so atmosferilije, zu-nanje okolje in škodljivci (Erler 2002:3):
Atmosferilije
• Padavine in veter - močni nalivi obremenjujejo vertikalne elemente zgradb - najprej fasadno oblogo. Dež se hkrati odbija od horizontalnih talnih površin ali vencev in polic, zato voda škropi nazaj v fasado. Intenzivnost padavin povečuje veter, katerega moč in smer sta regionalno pogojena. V kombinaciji z močnim vetrom imajo padavine večji pritisk, količine padavin na vertikalne površine se enormno povečajo, prav tako globina vdora v lesen element. Poleg tega močnejši veter s seboj nosi tudi majhne delce prahu in peska iz
revijaLes 56(2004) 7-
raziskave in razvoj
okolice, kar povzroča erozijo površine. Pomemben vpliv na fasadne elemente je tudi moč vetra, ki prinaša na leseno fasado obremenitve (tlak), razbremenitve (srk - podtlak) in tresljaje, kar je potrebno upoštevati pri dimenzioniranju in pritrjevanju.
•  Temperature zraka v normalnem obsegu na lesene gradbene elemente nimajo bistvenih vplivov. Kritično pa postane pojavljanje ekstremnih temperatur, njihovega pogostega menjavanja ter pojav različnih temperatur na istem lesenem elementu, kar lahko povzroči napetosti v lesu in razpoke. Na temperaturno obremenjevanje lesa ima velik vpliv barva. Čim temnejša je barva lesene površine (naravna ali umetna), tem večja je stopnja absorbcije sončnega sevanja in s tem segrevanje elementa . Les absorbira prek 90 % sevalne toplote (za razliko od poliranega aluminija - 7 % in eloksiranega aluminija - 80 %). Njegovo raztezanje v vzdolžni smeri je majhno in znaša le tretjino raztezkov pri jeklu (?les = 4. 10-6). Večje so spremembe dimenzij v prečnem prerezu, vendar še vedno veliko manjše, kot zaradi vpliva vlage, zato se v konstrukcijskih izračunih običajno zanemarijo.
•  Sončna svetloba - sončno sevanje predstavlja bistven vplivni faktor na površino lesenega elementa. Po eni strani določa količino toplotnega sevanja, spremembe temperature zraka in zračne vlage, po drugi pa kemično delovanje sevanja, ki pri lesu povzroča spremembe. Posebej ultravijolični spekter sončne svetlobe povzroča t.i. "preperevanje". Pojaviše
ijaLeS 56(2004) 7-8
obarvanje, brez direktnih padavin pride najprej do porumenitve in nato do porjavitve. Rumeno obarvanje zelo hitro nastane pri nezaščitenem lesu iglavcev, pogosto že po nekaj dneh. Pri površinah, ki so izpostavljene padavinam, nastane kratkotrajna pobleditev, nato pa kmalu znana posivitev. Poleg barvnih sprememb pride na površini lesa zaradi UV-sevanja do razgradnje in ob vplivu vode do izpiranja lignina. Preostala celulozna vlakna, ki so v bližini površine, se ločijo od strukture in izstopijo, površina postane značilno reliefno oblikovana.
Zunanje okolje
•  Vpliv tal - leseni elementi v bližini tal so posebej obremenjeni. Zemlja je kisla in vlažna, kar je ugodno okolje za rast gliv. Leseni elementi v neposredni bližini tal morajo biti kemično ali konstrukcijsko zaščiteni.
•  Onesnaženje zraka - v zraku se nahajajo prah, delci saj, dušik, kemično agresivne raztopine kot so soli, žveplov dioksid, ki z vodo tvori žveplovo kislino, ogljikov monoksid, različni ogljikovodiki itd., ki so posledica prometa motornih vozil, kurilnih in industrijskih naprav. Delci prahu, peska idr. imajo skupaj z vetrom velik mehanski pritisk, kar pospešuje erozijo.V posebej onesnaženih okoljih kemično agresivne snovi povzročajo korozijo, ki se kaže kot rjavo obarvanje, povečanje vlage v lesu zaradi higroskopičnosti soli in posledično kot zmanjšanje trdnosti. Normalna mestna atmosfera ni tako agresivna, tako da dodatna zaščita lesenih elementov ni potrebna.
[kodljivci
Les je gradivo organskega izvora in kot tak ogrožen s številnimi rastlinskimi in živalskimi škodljivci, ki ga lahko ob dolgotrajnejši izpostavljenosti močno poškodujejo. Končna posledica je razpadanje lesenih elementov. Posredni razlog za napad škodljivcev je dolgotrajno povišana vlaga v lesu, ki omogoči ugodno okolje za razvoj škodljivih mikroorganizmov. Najbolj pogosti škodljivci lesa so:
•  Škodljive glive napadejo les, ko njegova vlaga dolgoročno presega 20 %. Lesne glive rastejo na splošno v zmerno kislem okolju, pH-vrednost je pretežno med 4,5 in 5,5, nekatere glive pa preživijo tudi do pH-vrednosti 2 ali do pH-vrednosti 8 do 9 (npr. modre glive). Glive, ki živijo v lesu, lahko škodujejo samo njegovemu zunanjemu videzu (modre glive npr. obarvajo les modro, ne poslabšajo pa njegove trdnosti), lahko pa ga močno razkrajajo. Hišna goba je najbolj nevarna za les. Poškodbe zaradi okužbe lesa s hišno gobo je težko odpraviti. Običajno je poleg ukrepov preprečevanja dostopa vlage do lesenega elementa potrebno zamenjati tudi okužen element.
•  Škodljivi insekti se načeloma lahko naselijo tudi v popolnoma suhem lesu, bolj pa je ogrožen les s povišano vsebnostjo vlage. Navzočnost lesnih škodljivcev spoznamo po rovih v lesu, ki so jih napravile ličinke, ki so jedle les, in po luknjah, skozi katere izletavajo hrošči. Les jedo predvsem ličinke, ki se izležejo iz jajčec, odrasli insekti pa se, razen termitov, z lesom ne hranijo. Rovi in luknje v lesu sčasoma ogrozijo mehansko trdnost lesa. Od lesnih insektov se pri nas pogosto pojavljata hišni
F*fl
raziskave in razvoj
kozli~ek, ki napada predvsem les iglavcev, in mrtva{ka ura (hro-{~ek, ki trka). Nevarnost napada termitov pri nas je regionalno omejena.
3. U~inki in spremembe na zunanjih lesenih elementih
Zaradi omenjenih dejavnikov na lesenih elementih na fasadah prihaja do naslednjih sprememb (Erler 2002:26):
Vla`nost
Les je porasto higroskopi~no gradivo, ki tudi kot "mrtvo drevo" v velikih koli-~inah sprejema in oddaja vodo. Do na-si~enja, to pomeni, dokler voda popolnoma ne zapolni vseh votlinic v celi~-nih stenah, se mo~no spremeni volumen lesenega elementa. Celi~na substanca se kr~i, oziroma nabreka. Leseni element ima lahko poleg pove~anja oz. pomanj{anja pre~nega prereza tudi druge spremembe oblike, kot npr. krivljenje, lomljenje. Pri neenakomernem, ve~inoma prehitrem su{enju, pride do razpokanja.
Posivitve
Posivitve nastanejo predvsem zaradi UV-sevanja son~ne svetlobe in naselitve plesni. Tudi obremenitev z de`-jem, vetrom, prahom ali delci umazanije igrajo veliko vlogo. Posivitev neza-{~itene lesene povr{ine je za{~itna patina lesa. Za~ne se s svetlej{imi toni od svetlorjave do svetlosive barve in s~a-soma dose`e srebrnosive do srebrno-~rne ter celo sivo~rne odtenke. Barvni toni za{~itne patine so odvisni od vrste lesa in v mnogo primerih estetsko niso zadovoljivi. Zlasti v prvih letih, ko patina {e ni enakomerna in je lisasta, nelepa in deloma umazana, je ta proces v~asih zelo te`ko tolerirati (Leiße, 1994:49).
FHD
Razpoke
Razpoke v lesu imajo lahko razli~ne vzroke, kot npr. zmrzal, prevelika te`a, pokanje veziva itd. Naravni vzroki za tvorbo razpok so neenakomerno razporejena vlaga v pre~nem prerezu lesa in razli~ne napetosti v radialnem in tangencialnem prerezu (glede na letnice).
Direktno delovanje vremena s pogostim menjavanjem temperature in vlage povzro~a napetosti v pre~nem prerezu lesa, zato se pojavijo razpoke. Velikost razpok je odvisna predvsem od vrste lesa, dela debla, vrste in poteka su{enja (prehitro in neenakomerno su{enje sta pogosta vzroka za razpoke) ter pogojev med uporabo. Posebej ogro`eni so veliki pre~ni prerezi masivnega lesa iz smreke, bora ali hrasta. Globoke razpoke oslabijo konstrukcijo, ker zmanj-{ajo nosilnost, omogo~ajo globok vdor vlage in predstavljajo primerna mesta za kalitev, odlaganje jaj~ec in razvoj zarodkov lesnih {kodljivcev.
Gniloba
Glive, ki razkrajajo les, povzro~ajo rjavo gnilobo, pri kateri se najprej razgradi celuloza, pri uporabi zunaj pa pride do bele gnilobe, pri kateri se razgradi predvsem lignin.
Erozija
Erozija je razjedanje povr{ine lesa zaradi mehanskih vplivov iz okolice. Predvsem v vetrovnih obmo~jih na lesene povr{ine u~inkujejo peski, delci umazanije itd. Pri tem nastane na po-vr{ini lesa mehanska obremenitev, ki sicer deluje skozi dalj{e ~asovno obdobje. Erozija po{koduje najprej mehke dele lesa, torej pomladanski les in be-ljavo. Nastane tipi~na reliefna struktura.
Izlu`evanje
Izlu`evanje je proces raztapljanja substanc kot so minerali, smole, alko-
holi, {krob itd. zaradi vode. Pri visokih temperaturah se ta proces pospe{i. Pri normalnih klimatskih obremenitvah je proces po~asen. Pomen dobi pri zelo dolgotrajnem stiku z vodo ali v regijah z ekstremno bogatimi padavinami.
Korozija
Les je z naravno okolico v kemi~nem ravnote`ju in v normalnih pogojih zelo obstojen, zato imajo gradbene konstrukcije iz lesa pri korozijskih vplivih kot npr. visoka zra~na vlaga in agresivni mediji dalj{o amortizacijsko dobo kot npr. elementi iz jekla ali betona. [ele pri posebni izpostavljenosti ke-mi~nim in/ali kemi~no-fizikalnim reakcijam pri menjajo~em delovanju okolice les lahko korodira. Znaki korozije na lesu so rjavo ali temno obarvanje, ki se {iri v globino lesa, odpadanje vlaken, visoka vlaga in zmanj{ana trdnost na obrobju.
4. Tradicionalna za{~ita lesa
Danes, ko je les na fasadi v obliki raz-li~no profiliranih letev, desk in (pri nas v manj{i meri) skodel zopet postal moden, je njegova za{~ita klju~nega pomena, saj je trajnost zelo pomemben kriterij pri izbiri fasadne obloge. Stopnja trajnosti je mo~no odvisna od njegove izpostavljenosti. ^im bolj je lesu zagotovljeno stalno suho okolje, tem dalj{a je njegova `ivljenjska doba. Tudi v zunanjem okolju na fasadi je les lahko zelo trajen, ~e je primerno za{~iten (bor 90 - 120 let, smreka 50 - 70, macesen 90 - 130, hrast 100 - 200), medtem ko neza{~iten les, izpostavljen stalnemu navla`evanju, propade veliko hitreje (bor 40 - 85 let, smreka 40 - 70, macesen 40 - 90, hrast 50 - 120) (Berge 2000:172). Da obstojnost lesa na fasadi ni nujno le posledica uporabe kemi~-nih preparatov, ka`ejo {tevilni, ve~ stoletij stari in kljub temu dobro ohranjeni leseni objekti, ki so v razli~nih okoljih
ijaLeS 56(2004) 7-8
raziskave in razvoj
kljubovali škodljivim dejavnikom. Graditelji teh objektov so zaščiti lesa vedno posvečali vso pozornost, ki se je udejanjala na treh nivojih: izraba naravne obstojnosti lesa, konstrukcijska zaščita in površinska zaščita.
4.1. Izraba naravne obstojnosti
lesa
Izraba naravne obstojnosti lesa je v pre-teklosti imela veliko večjo vlogo, kot jo ima danes. Z opazovanjem lesa in njegovega obnašanja so obrtniki in gradbeniki prišli do določenih spoznanj, ki so jih uporabljali za podaljševanje življenjske dobe lesa. Nekatera med njimi danes ne veljajo več - bodisi zaradi znanstvenih izsledkov, ki so ovrgli večstoletne teze ali pa zaradi drugačne tehnologije obdelave lesa. Preventivni ukrepi, ki so stoletja služili za zaščito lesa, so bili pravi čas sečnje, izbira drevesa in vrste lesa za določene namene.
Čas sečnje
Kot je razvidno iz literature, so se že Babilonci, Egipčani, Grki in Rimljani, pa tudi druga ljudstva, ukvarjali s pravili sečnje lesa. Skozi tisočletja se je tako z empirično metodo izkazalo, da je najbolj primeren čas za sečnjo takrat, ko je v lesu najmanj sokov. Trajnost in odpornost so lesu zagotavljali sečnja ob pravem času ...:
• v zimskem času, ko je v drevesu zelo malo sokov, vsebina celic bolj strnjena in zgoščena, les se hitreje izsuši ter, kot se zdi, tudi manj deluje (Dolak 1955:9). Poleg tega so zaradi nizkih temperatur slabši pogoji za pojav gliv, insekti pa v tem času ne letijo in ne ležejo jajčec (Weissenfeid 1988:19). Zimski čas, primeren za sečnjo, se začne z dnem Mihaela (29. september) in konča z dnem Fabijana (20. januar) (Mooslechner 2004:60);
•  v času pojemajoče lune je v drevesu manj sokov, po izročilu tak les ne razpoka in se ne krči; (Feichter 1980:20);
•  ob določenih dnevih v letu naj bi imel les na osnovi zvezdnih konstelacij posebne lastnosti -lesa, ki ga sekamo 1. marca, ne uniči ogenj ; 21. december (Tomažev dan) velja po izročilu za najboljši čas za sekanje lesa; macesnov les, sekan 29. junija v vodnem znamenju raka, ki je bil takoj obdelan, je manj deloval, se ni krčil (Mooslechner 2004:63); les, sekan na Valentinovo, na dan Pavlovega spreobrnenja (25. januar) in na Egidijev dan, ne strohni (Feichter ibidem);
...ter pravilno sekanje in skladiščenje:
•  drevesa so podirali v smeri doline, da so sokovi odtekli v krošnjo, ki so jo odrezali šele po nekaj tednih. Krošnja in veje z listi so tako odvzele drevesu še veliko sokov (Mooslechner 2004:65, Weissen-feld ibidem);
•  v hladnem obdobju podrta drevesa so nekaj tednov ostala v gozdu - ko je postalo topleje, so deblo olupili, ker večina škodljivcev, ki napada svež les, začne svoje objedanje pod skorjo (Weissenfeid ibidem);
•  les se je večlet sušil v zračnih skladiščih . Pri daljšem sušenju se notranje napetosti reducirajo, kar omogoča boljšo obdelavo lesa. Pri listavcih se škrob v lesnih celicah, ki je hrana mnogim škodljivim insektom, pri počasnem sušenju razgradi.
Izbira drevesa
Obrtniki in gradbeniki so drevo za določeno uporabo običajno sami izbrali v gozdu. Kvaliteta lesa je namreč močno odvisna od pogojev, v katerih je drevo raslo. Drevesa, ki so močno in ena-
Slika 1. Priprava debel iz poklju{ke smreke za izdelavo skodel
■4mr/Hf*-
Slika 2. Strma streha iz skodel - voda v smeri vlaken hitro odte~e
Slika 3. Velik napu{~ na izpostavljeni strani {~iti fasado pred padavinami
ijaLeS 56(2004) 7-
raziskave in razvoj
Slika 4. Izdelava stre{nega `lebu iz tanj{ih smrekovih debel - grobo tesanje pre~no na vlakna s pomo~jo motorne `age se zaklju~i s finim bru{enjem vzdol`no na vlakna. Na ta na~in vlakna ostanejo nepo{kodovana in ne vpijajo vode.
Slika 5. Previs zgornje eta`e {~iti fasado pred padavinsko vodo + obloga nosilnega stebra z vertikalno postavljenimi deskami podalj{a stebru `ivljenjsko dobo, ob z vertikalno postavljenimi deskami podalj{a stebru `ivljenjsko dobo, ob morebitnih po{kodbah se zamenja deske, steber ostane
KEH1
komerno oson~ena, imajo lepo rast, kar je {e posebej pomembno pri izdelavi skodel in `lebov. Na neenakomerno oson~enih rasti{~ih se drevesa zaradi obra~anja proti soncu krivijo, zato je tak les manjvreden. Kvaliteta lesa je odvisna tudi od kraja rasti{~a - suha pe{~e-na ali kamnita tla so bolj{a za obstojnost drevesa, vla`na tla imajo za obstojnost lesa negativen vpliv. Na splo{no so drevesa, ki rastejo v severnih predelih gozda primernej{a za uporabo v gradbeni{tvu kot tista, ki rastejo na ju`-nih podro~jih (Mooslechner 2004:65). Odlo~ujo~ega pomena je tudi starost drevesa. Drevo mora biti zrelo za se~njo (Dolak 1955:9). Zrelost dose`ejo raz-li~ne vrste lesa pri razli~ni starosti: hrast (180 - 200 let), hoja (120 - 150 let), macesen (100 - 120 let), smreka (80 - 100 let), breza (40 - 60 let) itd. (Clausnitzer, 1990:76). Razli~ne obstojnosti se ka`ejo tudi pri razli~nih delih debla - jedrovina je trajnej{a od beljave, spodnji del debla pa odpornej{i od zgornjega dela.
Izbira vrste lesa
Posamezne vrste lesa imajo razli~ne lastnosti, ki so bolj ali manj primerne za dolo~eno uporabo, kar je potrebno pri izbiri upo{tevati. V~asih so vzroke za naravno obstojnost dokazovali predvsem z vsebnostjo smole - lesovi ceder, cipres in bora so namre~ zelo obstojni. Novej{a dognanja ka`ejo, da so za stopnjo naravne obstojnosti lesa poleg smole odlo~ilne kemi~ne sestavine kot npr. ~reslovine, eteri~na olja, alkaloidi itd. (König, 1959: 69). Izbira vrste lesa je odvisna tudi od pogojev, v katerih bo ta uporabljen - stalno izpostavljen vremenskim vplivom ali konstrukcijsko za{~iten; stalno v kontaktu voda-zrak ali zemlja-zrak, kjer so pogoji za les ekstremno slabi itd. V Sloveniji je veliko iglastih gozdov, zato se je pri gradnji lesenih objektov uporabljal les smreke, hoje, macesna in bora. Poznana
je uporaba skodel iz poklju{ke smreke, ki predstavlja zelo odporno fasadno oblogo in kritino (slika 1). Avtohtona vrsta lesa, sekana v bli`ini lokacije gradnje, je obi~ajno bolj odporna kot ~e je les pripeljan od drugod.
4.2. Konstrukcijska za{~ita
Pri uporabi lesa za fasadno oblogo je velikega pomena poznavanje tega gradiva, njegovega delovanja in obna{anja v ~asu uporabe. K temu spada predvsem za{~ita pred vlago in napadom lesnih {kodljivcev. Razvoj in rast insek-tov ter gliv je odvisna od okoli{~in v lesu. Na te vplivajo temperatura, vlaga, vsebnost kisika, razpolo`ljiva hrana in - ~as. Eden najhuj{ih lesnih {kodljivcev, hi{ni kozli~ek, potrebuje za razvoj do odraslega insekta tri do pet, v~asih tudi do osem let. ^e v tem ~asu vlaga pade pod 10 %, se ne more ve~ razvijati in zapusti les. Les napadajo tudi razli~ne glive (med njimi najbolj nevarna hi{na goba), ki pa za svoj razvoj potrebujejo stalno najmanj 20 % vlage v lesu. Borov les napadajo glive modrivke, ki sicer ne zmanj{ajo njegovih konstrukcijskih lastnosti, mo~no pa poslab{ajo njegov estetski videz. Pri za{~iti lesa pred in-sekti in glivam je torej odlo~ilnega pomena vsebnost vlage v lesu, oziroma prepre~evanje dolgotrajnega navla`e-nja lesene konstrukcije.
Najbolj{e `ivljenjsko okolje za lesene konstrukcije je stalno suh prostor, ~esar pa ne moremo vedno zagotoviti. Les se velikorat uporabi v razmerah, kjer pride do trenutno pove~ane vlage. S pravilno izvedenimi detajli na mnogih mestih lahko prepre~imo, da bi vlaga v lesu za stalno narasla prek 20 %, s ~imer bi se ustvarili pogoji za razvoj {kodljivcev. Tovrstni ukrepi lahko te-`ijo k ~im hitrej{emu odvodu vode s konstrukcije ali pa s primerno prezra-~evano konstrukcijo k hitri osu{itvi (Turkulin et al. 2004). Ukrep je posebej pomemben na mestih, ki so iz-
ijaLeS 56(2004) 7-8
raziskave in razvoj
postavljeni vetrovom in padavinam, težnja po zmanjšanju sprejema vlage pa mora biti prisotna na vseh delih konstrukcije. Primeri dobro ohranjenih lesenih objektov po slovenskem podeželju kažejo na številne konstrukcijske rešitve za preprečevanje dolgotrajnega navlaženja konstrukcije:
•  Zadosten naklon strehe in primerna kritina poskrbita za hiter odvod vode s strešne konstrukcije. Na področjih, kjer je lesa veliko (npr. pokljuški gozdovi), so skodle iz smreke primerna kritina z dolgo življenjsko dobo (slika 2).
•  Dovolj velik napušč zaščiti fasado pred padavinsko vodo (slika 3).
•  Strešni žleb zmanjša namakanje fasade in podnožja stene - v preteklosti so bili na strehah leseni žlebovi iz tanjših smrekovih debel, izdolbljenih prečno na vlakna (slika 4).
•  Previs zgornje etaže ščiti spodnjo pred padavinsko vodo (slika 5).
•  Horizontalni tram je mogoče zaščititi s streho iz skodel (slika 6).
•  Vertikalno postavljene letve na fasadi omogočajo hiter zdrs vodnih kapljic z lesa (slika 7).
•  Kamnito podnožje iz suhega zidu preprečuje dvig kapilarne vlage iz tal. Les je zaradi drenaže in prezračevanega podstavka zaščiten pred gnitjem (slika 8).
•  Vertikalna obloga iz lesenih desk zaščiti nosilne stebre pred navlaženjem in se lahko po potrebi hitro in enostavno zamenja (slika 5).
•  Zaščita čelnega lesa z enostavno zamenljivimi deščicami ali skodlami - na čelnem lesu voda najhitreje pronica v notranjost in nato dolgo ostane v lesu, s tem pa se ustvarijo ugodni pogoji za razvoj škodljivcev. Poškodovane deščice se lažje zamenja kot horizontalne lege (slika 9).
•  Zgradbo je pred severnimi vlažnimi vetrovi, ki prinašajo padavine, potrebno čimbolj zaščiti - primer dobre zaščite s skodlami in deskami na izpostavljeni fasadi (slika 10).
4.3. Povr{inska za{~ita
Odločitev za površinsko obdelavo lesa temelji na estetskih zahtevah (sprememba barve, prekritje površine lesa ...) ali pa zahtevi po njegovi zaščiti. Skrb za zaščito lesa s pomočjo površinskih nanosov je poznana že več

Slika 6. Streha iz skodel {~iti horizontalni tram pred padavinami
Slika 7. Na vertikalno postavljenih letvah na fasadi voda hitreje zdrsne kot na horizontalnih letvah

ijaLeS 56(2004) 7-
raziskave in razvoj
tiso~letij. Skozi zgodovino so se uporabljala razli~na, v~asih tudi zelo nenavadna sredstva in postopki. Mosti-{~arji so npr. `e 5000 pr.n.{t. konice kolov ob`gali, da so jih obvarovali pred gnilobo. Egip~ani so 2900 pr.n.{t. lesene brune prevlekli z oljem in blago di{e~imi smolami. Nadalje so Kitajci uporabljali arzen, Rimljani razne smole itd. V srednjem veku so recepti postali (vsaj za dana{nji ~as) precej nenavadni. Kot za{~itna sredstva so uporabljali volovsko kri, kis, urin itd. (Clausnitzer, 1990:206-233).
Na na{ih tleh je bila gradnja z lesom zelo pogosta, saj je to gradivo povsod prisotno. Povr{inske za{~ite lesa pri gospodarskih objektih praviloma niso uporabljali. Kot edina povr{inska za{~ita je slu`ila naravna patina lesa, zato so objekti po nekaj letih dobili zna~ilno srebrnosivo barvo. Dodatna povr{inska za{~ita pa se je uporabljala pri stanovanjskih objektih. Najpogosteje so v ta namen slu`ili laneno olje in firne` (primerna za zunaj in noter) ter ~ebelji vosek (samo tam, kjer ni bilo stika z vodo). Za podalj{evanje trajnosti so lesena bruna ponekod namazali tudi z govejim lojem, ki so mu prime{ali `ivalsko kri. Tako so lesene stavbe dobile zna~ilno rde~erjavo barvo, ki so jo posnemali {e nekaj stoletij, ~eprav so jih tedaj barvali `e z oljnimi barvami (Fister 1986:156).
Industrijska revolucija je med drugim omogo~ila tudi razvoj kemijske industrije, ki je tr`i{~u `e v prvi pol. 19. stol. ponudila {e do nedavnega uporabna kreozotno olje (stranski produkt med suho destilacijo premoga pri proizvodnji koksa) in ~ez 100 let vodotopni pripravek na osnovi kromovih, bakrovih in arzenovih spojin (CCA) (Humar 2004). Tema dvema preparatoma so se pred pol stoletja pridru`ila sredstva na bazi organskih topil - PCP (pentaklorfenol), lindan,
dieldrin in tributikositrov dioksid (TBTO) (ibidem), katerih uporaba pa je zaradi strupenosti s prihodom nove, ekolo{ko in zdravstveno osve{~ene dobe, postala prepovedana. Dana{nja sredstva za za{~ito lesa so manj strupena, kljub temu pa v dolo~eni meri {e vedno obremenjujejo okolje in ~loveka. Tudi v prihodnje se pri~akuje potreba po za{~itnih sredstvih, pri ~emer pa se spreminja kriterij za nujnost njene uporabe v posameznih primerih. V letih 1995 in 1996 so tudi v Sloveniji za~eli veljati evropski standardi, ki imajo do za{~ite lesa druga~no stali{~e - les za{~ititi le tam, kjer je to nujno potrebno. Standard SIST EN 335 dolo-~a pet razredov ogro`enosti lesenih elementov. Standard SIST EN 350 vsebuje podatke o odpornosti posameznih vrst lesa na dolo~ene {kod-ljivce. Standard SIST EN 460 pa vsebuje navodila za izbiro vrste lesa, ki se lahko uporablja v posameznih razredih ogro`enosti. Na ta na~in se uporabo agresivnih preparatov lahko mo~no omeji. Le najbolj izpostavljeni elementi iz lesa potrebujejo kemi~no za{~ito, ki bo najbr` tudi v prihodnje okolju in ~loveku bolj ali manj neprijazna. Sicer pa je s pravilno zasnovo potrebno za{~ititi leseno gradivo pred {kodljivci in propadanjem.
SKLEP
Ekolo{ka osve{~enost - skrb za zdravje in okolje - je pripeljala do selektivne uporabe kemi~nih preparatov za za-{~ito lesa. Zopet postajajo zanimiva tradicionalna znanja o zagotavljanju trajnosti lesa, ki so se razvijala skozi vso zgodovino gradnje in prena{ala z ustnim izro~ilom iz roda v rod. Z izrabo naravne obstojnosti lesa ter pravilno zasnovano konstrukcijo je dele` izpostavljenih lesenih elementov, ki potrebujejo dodatno kemi~no za{~ito, lahko relativno majhen.
literatura
1.    Baus, U., Siegele, K., 2002: Holzfassaden. Deutsche Verlags-Anstalt, Stuttgart, München.
2.   Baeckert, J. et al, 1986: Gesundes Wohnen. Ein Kompendium, Beton-Verlag, Düsseldorf.
3.   Berge, B., 2000: Ecology of Building Materials. Architectural Press, Oxford.
4.   Cevc, T., Primo`i~, I. , 1991: Kme~ke hi{e v Karavankah. Didakta, Radovljica.
5.   Clausnitzer, K.-D., 1990: Historischer Holzschutz. Ökobuch, Staufen bei Freiburg.
6.   Deu, @., 2001: Stavbarstvo slovenskega pode`elja. Kme~ki glas, Ljubljana.
7.    Dolak, A., 1955: Mizarska tehnologija. Dr`avna zalo`ba Slovenije, Ljubljana.
8.   Erler, K., 2002: Holz im Aussenbereich. Birkhäuser Verlag, Basel.
9.   Feichter, V., 1980: Biologi~no kmetovanje in vrtnarjenje. Samozalo`ba, Beljak.
10.  Fister, P. , 1986: Umetnost stavbarstva na Slovenskem. Cankarjeva zalo`ba, Ljubljana.
11.  Humar, M., 2004: Za{~ita lesa danes - jutri. Les 6/ 2004, Ljubjana, Zveza lesarjev Slovenije: 184-188.
12. Juvanec, B., 1993: Ljudska arhitektura med Alpami in Jadranom. Raziskovalna naloga, MZT, Univerza v Ljubljani, [ola za arhitekturo, Ljubljana.
13.  Kme~ka hi{a na slovenskem alpskem ozemlju. Vodnik po razstavi, Slovenski etnografski muzej, Ljubljana, 1970.
14.  König, E., 1957: Tierische und pflanzliche Holzschädlinge. Holz-Zentralblatt-Verlag, Stuttgart.
15.  Leiße, B., 1994: Holz natürlich behandeln. C.F.Müller Verlag, Heidelberg.
16.  Lips-Ambs, F.-J., 1999: Holzbau heute. DRW- Verlag, Leinfelden-Echterdingen.
1 7 . Mooslechner W., 2004: Winterholz, 7. izdaja, Verlag Anton Pustet, Salzburg.
18.  Schneider, A., 1997: Oberflächenbechandlung und Pflege im Haus. Institut für Baubiologie+Oekologie IBN, Neubeuern.
19.  SIST EN 350-1, 350-2, 1995: Trajnost lesa in lesnih izdelkov - Naravna trajnost masivnega lesa.
20. SIST EN 355-1, 355-2. 1995: Trajnost lesa in lesnih materialov - Definicija ogro`enosti pred biolo{kim napadom.
21.  SIST EN 460, 1995: Trajnost lesa in lesnih izdelkov -Naravna trajnost masivnega lesa - Zahteve po trajnosti lesa, ki se uporablja v posameznih razredih ogro`e-nosti
22. Turkulin, H., Jirou{-Rajkovi}, V., 2004: Faktorji obstojnosti lesenih fasad. Les 6/2004, Ljubjana, Zveza lesarjev Slovenije: 189-198.
23. Weissenfeld, P. , 1988: Holzschutz ohne Gift?. Õko-buch, Staufen bei Freiburg.
revijaLes 56(2004) 7-